_    2    —
Kako se obvarujemo infiaence ?
Kakor smo že omenili, je prvi val influ-ence ali Španske bolezni zadel že tudi Slovenijo. Bolezen prihaja od severa, zlasti preko Avstrije iz Nemčije. Opažali so jo najprej v obmejnih krajih, posebno v Mariboru ter je sedaj preplavila Slovenijo.
Bolezen se pojavlja po mestih in po deželi najbolj seveda tam, kjer pridejo ljudje v večji meri v oseben kontakt. Iz zdravniških krogov pa se nam zatrjuje, d*a je influenca topot lahke narave, brez posebnih komplikacij in da zlasti nima za posledico pljučnice, ki je v prejšnjih letih, posebno pa leta 1918. in 1919. zahtevala mnogo žrtev.
Kakor izvaja zdravstveni nadzornik dr. E. Maver v svoji informativni knjižici „Na-lezljive bolezni, bolezen povzročajo infiuenčni bacili. Okužitev se izvrši tako, da pridejo ti bacili, ki jih vdihamo s kapljicami sline bolnega človeka, v nos in sapnik ter povzroče bolezen. Bacili sami ostanejo na zraku zelo težko virulentni, zato upravičeno domnevamo, da se siri bolezen po kontaktu od Človeka do človeka.
Epidemije infiuence se pojavljajo pcnaj-več jeseni, pozimi in spomladi. V zadnjih 400 letih so bile velike epidemije po vsej Evropi. Ena izmed največjih ji bila v zadnjem času leta 1918. in 1919.
—    3    —
Inkubacija pri infiuenci traja dva po tri dni. Bolezen se prične z vročino do 40%. Bolniki dobe bolečine v čelu in križu; pojavi se jako močan nahod in vnetje očesnih veznic. Mandelja v vratu nekoliko otečeta; bolniki kaSljajo, včasih se pojavi okoli ust izpuščaj; jezik je obložen, tek slab. Bolniki kašljajo zaradi katarja, ki se napravi v sapniku. Telesna toplota ostane na prvotni višini, večkrat pa se tudi menja. To stanje traja tri do sedem dni. V težjih slučajih se pridružijo močne bronhitide, ki se lahko razvijejo v pljučnico in vnetje rebernice. Vročina ostane precej visoka; bolniki dobe tudi de-lirije. Včasih se pridruži tudi vnetje možganskih open in pojavijo se tudi duševne motnje. Dostikrat zapusti influenca nevrastenijo. Pripeti se tudi, da pri infiuenci oslabi srce in da mučijo bolnika srčne slabosti leta in leta. Lahki slučaji infiuence končajo skoraj vedno dobro. Influenca pa postane nevarna, če se pojavijo druge komplikacije.
Da se po možnosti obvaruje infekcije, se občinstvo opozarja, naj se ogiblje ognjišč, kjer se pojavlja ta bolezen. To svarilo velja predvsem onim, ki so slabotni, slabokrvni ali v višji starosti, otrokom in ljudem s kroničnimi nahodi in kašljem. Zlasti se influenca lahko prenese na ta način, da bolnik okašlja zdravo osebo.
Kot dobra preventivna sredstva, da se ljudje obvarujejo infekcije, priporoča znani docent dr. Matko: zmerno življenje, dobro prebavo, pridno izpiranje ust, snaženje zob in podobno. Naj se ne obiskuje javnih shajališč, kjer se zbira mnogo ljudi. V slučaju obolenja naj se bolnik hitro vleže in naj pokliče zdravnika, ki mu olajša bolečine pri kašlju in da mu primerne nasvete, da ee izogne komplikacijam, ki so mnogo nevarnejše kot bolezen sama.
Svariti je treba občinstvo se posebej pred nezmiselnim popivanjem žganja, vina in drugih opojnih pijač. Pijančevanje slabi telo. Pri infiuenci je torej kot pri vseh boleznih najboljša zmernost. Proti želji naj uživajo bolniki gorak čaj, toplo mleko, toplo radensko vodo, toplo limonado in juho.
Na vprašanje, kaj misli o velikik dozah salicila, je odgovoril docent dr. Matko, da se salicil ordinira navadno v polgramskih dozah vsako tretjo uro. Proti vročini naj se dajejo obkiactki s prestano vodo okoli prsnega koša in trebuha trikrat na dan. Pri slabotnih ljudeh pa je treba opreznosti glede dobe obkladkov, ker bi predolgotrajni obkladki utegnili pri njih delovati škodljivo.