90,6 95,1 95,9 INJ
Hitre vremenske spremembe
Še pred dnevi smo »gagali« od vročine, danes iščemo topla oblačila ... Čeprav se nam ne zdi tako, so veliki temperaturni preobrati brez prehodnega obdobja pogosti. Letos smo že večkrat doživeli, da se je vreme močno spremenilo kar čez noč, in to nas še čaka. Pogledali smo, kaj se dogaja z vremenom, in pri različnih strokovnjakih iskali nasvete, kako si pri premagovanju toplotnih obremenitev lahko pomagamo sami.
Ali v celjskem gradbincu tlakujejo pot »tretji osebi«?

Hilda
Tovšak:
»Ne
priznavam krivde!«
Sirene zaradi umazanije že davno ne zavijajo

Nogomet: Celje in Rudar želita v zgornji del lestvice
9
Zastrupljena s črnilom
1
NASA TEMA
UVODNIK
IVANA STAMEJCIC
»Sončni in snežni« ljudje?
Če kaj v življenju, potem resnično sovražim stereotipne delitve ljudi na skupine. Se tudi vam zdijo za lase privlečene tiste o pridnih in lenih, pa skromnih in razsipnih, da o zahtevnih jezikavcih in molčečih potrpežljivežih raje ne izgubljam besed ... So me pa življenjske izkušnje počasi pripeljale do spoznanja, da bi se z eno delitvijo vendarle strinjala. Po mojem se ljudje, ki si delimo to zemeljsko oblo, vendarle ločimo na tiste, ki imamo rajši vročino, in one, ki jim bolj prija hladnejše vreme. A zaprmej to še ne pomeni, da smo si Zemljo prilastili zgolj »sončni in snežni« ljudje!
Če bi namreč obstajala takšna stroga delitev, bi nas dobrih 7 milijard Zemljanov zanesljivo porabilo veliko manj električne energije, kot je zdaj. Po svetu bi šlo v zrak veliko manj kilovatov na račun ogrevanja in hlajenja prostorov. Pa pri tem mislim zgolj na »nujno« dogrevanje prostorov v zimskem času in hlajenje prostorov v poletnih mesecih, ki si ga privoščimo prav vsi! Če ostanemo v Sloveniji, je tista o štirih letnih časih, ki so si približno po četrtinah razdelili leto, že davno mimo. Zadnja leta »padamo« dobesedno iz zime v poletje, kaj sta prava pomlad in jesen, nam ostaja zgolj še spomin iz otroštva. A meteorologi opozarjajo, da vremenski ekstremi zadnjih let vendarle niso nič izrazito posebnega in da so jih poznali tudi že pred stoletjem. Menda so bili le manj pogosti, dodajamo nepoznavalci, ki razloge za njihovo stopnjevanje vidimo v vse večjih posegih človeka v Naravo in njene zakonitosti.
Ogljični odtis, ki ga danes pušča za seboj sodoben človek, bi bil zagotovo manjši, če bi živeli nekoliko manj potrošniško naravnano. Pa pustimo tokrat ob strani tisto potrošništvo, ki je povezano z nakupovanjem v trgovinah, čeprav so se prav ta teden začele sezonske razprodaje. Če bi tisti iz skupine »snežnih« ljudi poleti namesto maksimalne obremenitve domače klimatske naprave za ohladitev rajši izbrali sprehod po bližnjem senčnem gozdu ali če bi si pripadniki »sončnih« pozimi namesto s privijanjem termostatov do konca premrle ude rajši pogreli z rekreacijo ali morda le s sankanjem in ke-panjem na bližnjem hribu. A da se da tudi tako živeti, smo menda skoraj že pozabili...
Z vremenom ne bomo nikoli zadovoljni in čeprav si še tako želimo nazaj štiri letne čase, je za sodobnega človeka nekaj najbolj normalno, da ostaja njegovo bivalno in delovno okolje vse leto bolj kot ne nespremenjeno. Da je v domači dnevni sobi ali v službi nekje od minimalno 20 do maksimalno 28 stopinj, da je seveda tako tudi v avtomobilu. In dokler bo tako, se ne čudimo, če bodo na domačem vrtu za božič spet bodle iz zemlje prve narcise ali ko ne bodo nežne sadike paradižnika ves maj zaradi nizkih temperatur odgnale niti za centimeter.

I Naložba i' ittSsi>riht\hnvt
Poziv podjetnikom, obrtnikom in drugim delodajalcem
Do 20. julija 2012 lahko oddate vlogo za sofinanciranje štipendij dijakov in študentov za svoje kadrovske potrebe.
Štipendiranje delno financirajo Evropski socialni sklad in občine Savinjske regije.
Vso potrebno dokumentacijo in informacije dobite na www.rasr.si.
RASR, RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE Janez Jazbec, direktor
SOBOT« NEDELJA PONEDELJEK
Eum Ed Ed ESS
Ob nedavnem vročinskem valu je termometer v avtomobilu opozarjal, da je zunaj 36 stopinj Celzija. Ob tako visoki temperaturi ni dobro pretiravati s hlajenjem.
Pred dnevi »gagali« < danes iščemo topla o
Ekstremni temperaturni preobrati - Počutje človeka ni odvisno le od temperature
Še v torek in sredo smo iskali senco in hladno zavetje, saj so se dnevne temperature povzpele do 30 stopinj Celzija. A takrat je vročinski val že nekoliko pojenjal, v preteklih tednih so termometri v naših krajih namreč vsak dan kazali celo do 36 stopinj. Zdaj pa naj nam bi vreme prineslo drugo skrajnost. Po napovedih meteorologov bo ta konec tedna temperatura komaj presegla 20 stopinj. Marsikdo bo res lažje zadihal, a res je, da tako hitre in ekstremne temperaturne razlike za človeka pomenijo veliko obremenitev. In čeprav se nam ne zdi tako, so veliki temperaturni preobrati brez prehodnega obdobja pravzaprav pogosti.
Letos smo že večkrat doživeli, da se je vreme močno spremenilo praktično čez noč. Kot je spomnil meteorolog Brane Gregorčič, so bile nenadne temperaturne spremembe februarja in marca še bolj ekstremne kot te, ki smo jim priča v zadnjih dneh. »Za območje, kjer živimo, to ni nič nenavadnega in nič novega. Avstrijski vremeno-slovci so v nedavni obširni študiji namreč ugotovili, da
vremenske spremembe danes niso nič drugačne, kot so bile pred sto ali več leti, tako pri temperaturah kot pri na primer količini padavin,« pravi.
Vplivi
subtropskega, atlantskega in arktičnega podnebja
In zakaj prihaja do takšnih ekstremov? Na Zemlji so različni podnebni pasovi in vča-
sih se zgodi, da tudi tisti, ki sicer niso značilni za neko podnebje, z vetrovi prodrejo vanj. Kot razlaga Gregorčič, tako subtropska suha zračna masa, ki v Slovenijo prodre iz Sredozemlja, prinaša vročinske valove. V teh dneh je k nam prišla nekoliko bolj vlažna atlantska zračna masa, ki prinaša vlažen in nekoliko hladnejši zrak, kar pri mešanju s pregreto zračno maso nad južnim delom Evrope pogosto povzroča nevihte. S severa pa k nam občasno prihajajo arktične
zračne mase, ki k nam prinašajo precej hladnejši zrak. »Kopna zračna masa je nad Slovenijo na primer prodrla februarja, zato smo imeli v prvi polovici februarja izjemno nizke temperature,« pravi Gregorčič. Temperature so se takrat spustile do celo 20 stopinj pod ničlo.
Toplotno ugodje odvisno od več dejavnikov
Toplotna obremenjenost oziroma toplotno ugodje človeka nista odvisna le od
V bolnišnici brez težav
Iz številnih slovenskih bolnišnic ob vročinskih valih poročajo o neprimernih pogojih za bolnike, saj se temperatura v sobah močno zviša. V Splošni bolnišnici Celje tovrstnih težav nimajo.
Kot so nam sporočili, so vsi bolnišnični oddelki v novejšem delu bolnišnice klimatizirani, saj imajo v tem delu urejeno centralno prezračevanje in klimatizacijo vseh prostorov. Težav ni niti v starem delu bolnišnice. Tam centralne klimatizacije sicer ni, a so v zadnjih letih vgradili okoli 300 t. i. »split« klimatskih naprav. Praviloma na oddelkih s temi klimami hladijo hodnike in ne posameznih bolniških sob in na ta način posredno, ob odprtih vratih, ohladijo tudi bolniške sobe, so sporočili. V celjski bolnišnici tako ni več oddelka, ki ne bi bil klimatiziran. K preprečevanju pretiranega segrevanja prostorov prispevajo še nova okna z žaluzijami, ki bolje tesnijo in so manj prepustna za zunanje temperaturne vplive.	AD
Minuli vročinski val, ki se je začel konec junija in ki je trajal približno deset dni, je bil že letošnji drugi. Prvega smo doživeli med 16. in 23. junijem. Po napovedi meteorologa Braneta Gregorčiča, vsaj naslednji teden temperatura v večjem delu države ne bo dosegla 30 stopinj Celzija, po 20. juliju pa bi bil ponovno možen kakšen vročinski val, a tega še ni mogoče z gotovostjo napovedati.
Kakšni so pogoji na vašem delovnem mestu?
Delodajalec je na delovnem mestu dolžan zagotoviti primerne delovne pogoje. Določa jih Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (ur. l. RS, št. 89/1999, 39/2005).
Po 25. členu pravilnika mora delodajalec zagotoviti, da temperatura zraka ustre-
za fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve pri delu, razen v hladilnicah, kjer upošteva kriterije za delo v mrazu. Pravilnik ob tem določa najvišjo dovoljeno temperaturo zraka, ki ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Izjema so le tako imenovani vroči delovni prostori, kjer lahko tempe-
Varčno in skrbno s pitno vodo!
Od vseh naravnih virov postaja pitna voda vse bolj dragocena. A žal ali pa na srečo se v naši tradicionalno vodnato bogati državi tega še ne zavedamo dovolj dobro. Kako preskrbo s pitno vodo zagotavljajo na Šentjurskem, smo preverili pri direktorju tamkajšnjega komunalnega podjetja Igorju Gorjupu, ki je že veliko pred zadnjim vročinskim valom opozarjal na možne težave. »Letošnja zima je bila suha, bi nam zagotavljala normalno
preskrbo s pitno vodo v občini.« Po nekaj vročih tednih smo rahlo ohladitev sicer dočakali, vendar vremenske napovedi omembe vrednih padavin še ne
s padavinami je bila skopa tudi pomlad, zato pomembno znižanje podtalnice beležimo že od decembra lani. Vse od takrat se ni dvignila do ravni, ki
prinašajo. Kot pravi Gorjup, je po tem scenariju omejitev porabe vode samo še vprašanje časa. »S sušo namreč usihajo lokalni vodni viri. Če bo šlo tako naprej, bomo morali
izdati prepoved zalivanja, pranja avtomobilov in polnjenja bazenov. Žal se je izkazalo, da taki pozivi med ljudmi povzročijo prav nasproten učinek. Odvzem se še poveča na račun zalog, ki si jih ljudje delajo doma. Zato bi ob tej priložnosti še posebej pozval občane, da tega ne počnejo. Konec koncev tako uskladiščena voda v kratkem času propade.«
Plastični napihljivi ali montažni bazeni so postali obvezna
Tako kot ima pretirana izpostavljenost izjemno nizkim temperaturam negativne posledice, kot na primer podhladitev in ozebline, lahko zdravstvene težave povzroči tudi daljše obdobje izjemno visokih temperatur. Med najpogostejšimi težavami so utrujenost, nastanek kožnih izpuščajev, motnje zavesti, vročinska izčrpanost in vročinski krči. Vročina lahko povzroči tudi vročinsko kap, stanje, ko se telo ni sposobno ohlajati, zaradi česar začnejo odpovedovati organi, vodi pa lahko celo v smrt. V primeru hujših težav je treba takoj poiskati pomoč zdravnika.
Pravilna uporaba klimatskih naprav
od vročine,
oblačila
Na visoke temperature in tudi na ekstremna temperaturna nihanja so najbolj občutljivi otroci do četrtega leta ter osebe, starejše od 65 let. Na zdravje morajo posebej paziti tudi kronični bolniki, ki se zdravijo z določenimi zdravili, ljudje z duševnimi motnjami, s čezmerno telesno težo ter seveda tisti, ki opravljajo delo na prostem.
temperature zraka. Hiter padec temperatur sam po sebi pove zelo malo, je pa lahko obremenjujoč v kombinaciji z ostalimi dejavniki. Ana Hojs z Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije izpostavlja, da je človekovo počutje odvisno še od relativne vlažnosti in hitrosti gibanja zraka, toplotnega sevanja, sprememb zračnega tlaka ter ozona in vpliva delcev v zraku. Kot pravi, je počutje navsezadnje odvisno tudi od nas samih, od našega trenutnega psihičnega in fizičnega
ratura presega 28 stopinj, a mora delodajalec zagotoviti primerno ohlajene pomožne prostore, hodnike in stopnišča. Ohlajeni morajo biti na manj kot 20 stopinj Celzija. Pravilnik prav tako natančno opredeljuje načine prezračevanja prostorov in relativno vlažnost zraka v delovnih prostorih. Opredeljuje tudi temperaturo zraka v pomožnih prostorih v ogrevalni sezoni, ki morajo biti v večini ogreti na 21 stopinj Celzija.
AD
oprema domačih vrtov in v vročih dneh tudi kot zelo dobrodošla ter poceni ohladitev. Če boste polnili bazene, na šentjurski komunali - v svojih občinah seveda preverite, kako je pri vas - še ne bijejo plat zvona. Vseeno pa tega ne počnite na svojo roko, ampak v dogovoru in na način, ki ga določi upravljavec. Z vodo iz pipe pa v vsakem primeru ravnajte kar se da skrbno in varčno.
StO
napora ter od tega, kako smo oblečeni. »Pri nekoliko nižjih temperaturah je lažje vzdrževati toplotno ravnovesje kot pri temperaturah, kot so bile v zadnjih tednih, zato je večina ljudi zagotovo začutila olajšanje. A o tem je težko govoriti brez upoštevanja ostalih parametrov,« pravi Hojsova, ki poleg rednega spremljanja vremenskih napovedi priporoča še spremljanje biomete-oroloških napovedi in podatkov o kakovosti zraka.
Na inštitutu so sicer tudi za letošnje poletje pripravili
L4, '
V vročih dneh se marsikdo v stanovanju, pisarni ali avtu hladi s klimo. A strokovnjaki opozarjajo, da je treba biti pri uporabi klimatskih naprav previden, treba je upoštevati pravila, saj ima lahko nepravilna uporaba negativne učinke na naše zdravje.
Idealna temperatura je sicer odvisna od posameznika, a na splošno naj bi optimalna temperatura v bivalnih in pisarniških prostorih znašala med 22 in 24 stopinjami Celzija. Če je prehladno, nas zebe, kar lahko vpliva na naše zdravje, pri previsoki temperaturi pa se naša produktivnost precej zmanjša. A pri hlajenju prostorov s klimatskimi napravami veljajo druga pravila. Treba je namreč upoštevati zunanjo
temperaturo. »Pri uporabi klimatske naprave je najpomembneje, da razlika med zunanjo temperaturo in temperaturo v prostoru ni večja od šestih stopinj Celzija. Če je zunaj torej 33 stopinj, ni priporočljivo, da klimatsko napravo nastavimo na 23 stopinj, saj bo temperaturna razlika prevelika in lahko ob izstopu iz stavbe doživimo vročinski šok,« opozarja vodja programa klimatskih naprav v Gorenju Damjan Krenker in dodaja, da je to pravilo še toliko pomembneje upoštevati v pregretih avtomobilih, kjer je površina majhna, zato se hitro ohladijo.
Klimatska naprava ustvarja gibanje zraka in prepih, kar je pogost vzrok poletnih prehladov, zato je treba na-
pravo namestiti na mesto, kjer ne bo nihče izpostavljen neposrednemu gibanju zraka. Zdravstvene težave lahko povzroči tudi neredno vzdrževanje naprav. Pregled je priporočljiv enkrat letno, v prostorih, kjer klimatske naprave uporabljajo tudi za ogrevanje, celo pogosteje. »Pooblaščeni serviser preveri tlak v sistemu, ki je nujno potreben za pravilno delovanje klimatske naprave, prav tako očisti vse filtre, ki filtrirajo in čistijo zrak,« razlaga Krenker. Če filtri niso redno vzdrževani, se v njih naberejo prah in mikroorganizmi, bakterije in plesni. To lahko vpliva na nastanek pljučnih bolezni, pospešuje astmo, lahko pa pride celo do neposredne okužbe z mikroorganizmi.
AD
priporočila, kako se čim bolje spopasti z velikimi temperaturnimi obremenitvami. Kot pravijo, je navodila vredno upoštevati tudi v dneh z nekoliko nižjimi temperaturami. Na dan popijte vsaj dva litra tekočine (brezalkoholne pijače, najbolje vode), ne pijte zelo hladnih pijač, saj lahko povzročijo trebušne krče, prostore zračite zjutraj in zvečer, čez dan se izogibajte večjim fizičnim naporom, ob športnih aktivnostih in pretiranem potenju nadomestite izgubljeno vodo ter minerale in soli, oblecite bombažna ali lanena lahka oblačila svetlih barv, pri hrani pa bodite pozorni na kakovost, saj se predvsem mesnati in mlečni izdelki v vročini hitreje pokvarijo.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
V vročini se lahko hladite pod dežnikom, ki vam ob hitri spremembi vremena lahko še kako prav pride tudi kot »obramba« pred dežjem.
Kaj pa, ko bo spet 36 stopinj?
Ne pozabite na živali
V Društvu proti mučenju živali Celje pravijo, da obravnavajo številne prijave neustreznega ravnanja lastnikov z živalmi.
»Pretekli teden, ko je bilo izjemno vroče, smo prejeli vsaj sedem prijav, pri čemer je treba vedeti, da številni, ki opazijo, da za živali ni dobro poskrbljeno, sploh ne upajo poklicati in so raje tiho,« poudarja Irena Volgemut. Zagrožene kazni za lastnike, ki živalim ne zagotovijo ustreznih pogojev, so med 200 in 400 evri, za mučenje pa je predvidena tudi zaporna kazen do enega leta. Volgemutova lastnike opozarja, naj predvsem v vročih dneh živalim zagotovijo dovolj sveže vode, vsaj obrok hrane na dan ter primerno senco ali še bolje hladen prostor. Psi morajo imeti vsaj štiri metre dolgo verigo, poskrbeti pa je treba tudi za živino. Najbolje je, da je v vročini v hlevu, pri čemer mora biti hlev dobro prezračen.
AD, foto: TimE
"JU ' \
PU1 -» -
•jiff" ■ JL^t^îf^r'':?* ■ _ -. Vročina ni obremenjujoča le za ljudi, tudi živali trpijo .
Nihanje med visokimi in nižjimi poletnimi temperaturami je predvideno tudi za prihodnje dni. Negativne posledice takšnega vremena najbolj čutijo kronični bolniki in starejši. V preteklih dneh, ko so se temperature povzpele tudi nad 35 stopinj, se je k zdravniku odpravilo tudi več mlajših, ki so med dnevom preveč aktivni, kar pri visokih temperaturah pogosto ni dobro zaradi pregrevanja telesa.
V celjskem zdravstvenem domu je bil te dni ob dopol-dnevih za približno 5 do 10 odstotkov manjši obisk v družinskih, šolskih in predšolskih ambulantah, vendar je to mogoče povezati z dopusti in s tem, da mnogi v mesto niso silili, saj so bile temperature minuli teden res peklenske. Se pa prihod v dežurno ambulanto zdravstvenega doma poleti poveča predvsem v popoldanskem času in tako je bilo tudi v zadnjih desetih dneh, ko se je povečal kar za tretjino. Pri pacientih, ki poiščejo pomoč ob visokih temperaturah, prihaja do težav največkrat zaradi
dehidracije in do poslabšanja osnovne bolezni.
Kljub nekoliko nižjim temperaturam ta teden, ljudje ne smejo pozabiti, kako ravnati, ko nam bodo »od zgoraj« spet poslali višje stopinje. V zdravstvenem domu opozarjajo na to, da bi se morali ljudje v najhujši vročini izogibati aktivnostim ali težjim opravilom in spiti več vode, predvidoma enkrat več, kot je to v navadi v hladnejših dneh. Drugače je le pri tistih, ki imajo pri pitju vode omejitve zaradi zdravstvenih težav. In kako ravnati ob vročinskem krču ali šoku? Člove-
ka je treba odnesti v senco, ga začeti ohlajati z mokrimi brisačami, največ po trupu, rokah in nogah, mu ponuditi pijačo. Stanje se kaj hitro umiri, če pa se pojavijo bruhanje, zmedenost ali motnje zavesti, je treba nujno k zdravniku. Enako je treba ukrepati, če vročinske krče doživi otrok, saj je reakcija pri mlajših še hitrejša in nevarnejša. Zdravniki zaradi potrebnega vnosa elektrolitov v telo ob vročini vsem svetujejo napitek, ki se sestavi iz litra vode, žlice sladkorja, žličke soli in soka ene pomaranče.
SŠol
simbfo
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: $ zasaditve
*	vzdrževanje vrtov
*	načrtovanje in svetovanje
Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 (0) 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 6412 I vrtnarstvofasimbio.si I www.simbio.si
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Od delavnice do mednarodnega podjetja
Podjetje Tajfun s Planine pri Sevnici z odprtjem nove industrijske hale obeležilo 45 let delovanja
Pisalo se je leto 1967. Domačin Jože Špan, strojnik po izobrazbi in vizionar po duši, je izhajal iz potrebe kozjanskega kmečkega človeka. Z dvema delavcema se je lotil izdelovanja puhalnikov Tajfun. Naprava, ki je bistveno olajšala spravljanje krme na senike, je postala prvi prodajni hit. Po njej je dobilo ime podjetje, ki je svojo 45. obletnico na Planini pri Sevnici obeležilo kot največji svetovni proizvajalec gozdarske mehanizacije v Evropi in za kozjanske razmere pravi industrijski gigant.
Tajfun danes zaposluje 170 ljudi, večino prav na Planini, kjer je vsako delovno mesto še posebej cenjeno. Letni promet, ki vse od kriznega leta 2008 strmo raste, je v lanskem letu dosegel 22 milijonov evrov. V zadnjem letu so zabeležili kar 40-odstotno rast prodaje.
Na podlagi lastne blagovne znamke in lastne prodajne mreže kar 90 odstotkov svoje proizvodnje izvozijo v več kot 40 evropskih in čezoceanskih držav. Hčerinska podjetja so odprli v Ameriki, Rusiji in Srbiji. Letos so si prislužili tudi nagrado za »rating« leta, za
Trak pred novo halo sta prerezala direktor Iztok Špan in šentjurski župan Marko Diaci
Ob slavnostni priložnosti odpiranja nove proizvodno skladiščne hale si je bilo mogoče ogledati tudi proizvodnjo.
Podjetje Tajfun je znano tudi po svoji družbeni odgovornosti. Velikodušno namreč vlaga tako v lokalno kulturo, šport, turizem, humanitarne akcije. Jože Špan je bil svoj čas tudi predsednik krajevne skupnosti. »Obveznosti imam veliko, časa pa ne prav dosti, a tudi vsiljeval se ne bi rad. Za mano so mlajši in bolj sposobni, zato je bil že leta nazaj čas, da predam palico. Sem pa zelo vesel, da smo na primer vzeli v dolgoročni najem planinski grad. Še nedolgo tega so bile same ruševine, zdaj pa se z veseljem sprehodim do tja in ga raz-kažem tudi gostom.«
Tamara Zalar, direktorica podružnice Tajgo USA
Priložnost, ki jo enostavno zgrabiš
Tamara Zalar je v stik s Tajfunom prišla preko svoje mentorice na fakulteti. Ko so objavili razpis za predstavnika podjetja v Ameriki, ni pomišljala niti trenutek. Kot pravi, so odnosi z družino, s prijatelji in fantom na daljavo postali bolj kakovostni.. »Nobelovo nagrado bi dala tistemu, ki je izumil Skype,« se smeje mladenka. O svoji mednarodni izkušnji dodaja: »V ZDA smo začeli povsem iz nič. Tri mesece je trajalo urejanje dokumentacije za mojo selitev. To je bil najbolj zapleten del, ker zelo pazijo, koga spustijo v državo. Kar se tiče poslovnih začetkov, je bilo pa bolj enostavno kot pri nas. Zdaj imamo v Ameriki pisarno, obdržali smo distributerja, s katerim dobro sodelujemo že dlje časa. Skupaj delamo na sejmih, predstavitvah, potencial te ogromne države je vsekakor še velik. Kar se tiče vitlov, smo relativno prepoznavni, ker pač vsi priznavajo, da boljših ni. Ostali produkti se prebijajo na trg preko blagovne znamke. Všeč mi je delovna klima v Ameriki. Lahko si prepričan, da te bo ob vsaki dobri ideji podprlo vsaj deset ljudi. Pri nas pa si lahko prepričan, da se bo nate obesilo vsaj deset ljudi in ti povedalo, zakaj nekaj ne bo uspelo. V Tajfunu razmišljajo na tak ameriški način in to mi je vedno bolj všeč.«
Tamara je v Slovenijo pripeljala tudi nekaj ameriških poslovnih partnerjev, ki so nad Slovenijo in Planino navdušeni. »Nekateri so že bili tu na šolanju, drugi ne. Vsi pa so zelo ponosni, da so del Tajfuna, in krasno je delati s takimi ljudmi.«
družbo z najboljšo bonitetno oceno v minulem letu.
Industrijski vizionar sredi Kozjanskega
Kozjansko nima praktično nobene industrijske tradicije, je pa Jože Špan v svoji obrtni delavnici znal prisluhniti potrebam svojega okolja. Poleg puhalnikov so prva leta izdelovali še obračalnike sena in prikolice. Danes so specializirani predvsem za gozdarske vitle in rezalno-cepilne stroje, pokrivajo pa celotno področje gozdarske mehanizacije. Jože Špan je vodenje podjetja leta 2002 predal sinu Iztoku, v podjetju pa ostaja kot prokurist in svetovalec v razvoju. Na slovesnosti je bil vidno ganjen, a še vedno pripravljen deliti nekaj spominov za Novi tednik.
»Vseh začetkov se živo spomnim. Treba je bilo veliko vztrajnosti in zagnanosti. Takrat smo večino stvari delali še z ročnimi orodji in s klasičnimi obdelovalnimi stroji. Tržišče nas niti v Sloveniji še ni poznalo. Spominjam se, da smo v oglasu, ki smo ga objavljali v Kmečkem glasu, točno opisali pot do Planine in dodali celo avtobusni vozni red. Vsako leto je bilo boljše. Najbolj pomembno je bilo, da smo imeli na začetku zelo v redu izdelek. Puhal-nik Tajfun je bil hit in on nas je dvignil. Če bi izbral kakšen slab izdelek, danes verjetno na Planini ne bi bilo ničesar več. V življenju si kar naprej pred odločitvami. Da izbereš pravo,
ubereš dobro pot, pa je uganka, ki je nihče ne zna rešiti vnaprej. Tudi veliko sreče je treba imeti.« V Španovi delavnici sta najprej dobila delo dva fanta s Planine. Čez dve leti jih je bilo pet, leta 1974 pa so že imeli 22 redno zaposlenih. Skrivnost uspeha podjetja je tudi v tem, da v vseh teh letih nikoli niso zaspali na lovorikah. »Veliko smo vlagali v razvoj in to še vedno počnemo. Vsako leto so v podjetje prihajali ljudje z več znanja, izdelki pa so imeli večjo dodano vrednost. V veselje mi je gledati ekipo strokovnjakov, ki jih imamo. So visoko usposobljeni, zelo pripadni podjetju in predvsem uživajo pri tem, kar delajo.«
Medtem ko se novodobni kapitalisti za cenejšo delovno silo selijo po svetu kot kobilice, družina Špan zaenkrat o čem takem ne razmišlja. »Ves čas sem bil >lokalpatriot<. Leta 1967 je bila Planina redko vaško naselje s starejšimi prebivalci. Mladi prihodnosti v tem kraju niso videli. Cesta je bila makadamska, zveze pa slabe. A vseeno sem kot strojnik videl možnost, da bi se nekaj dalo narediti, da bi se ljudje vračali. Treba je priznati, da imaš v mestu predvsem z logističnega vidika prednost. Ni bilo enostavno najprej vsega pripeljati sem, nato pa izdelke še nazaj. Kot domačin sem imel s tem veliko potrpljenja in nazadnje se je to več kot splačalo.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Rihard Stopinšek, predsednik KS Planina: »Tajfun je ena največjih pridobitev Planine. Celotno vodstvo živi s krajem, ni dogodka, na katerega se ne bi odzvali, osebno, s sponzorstvom, z donacijo, kakorkoli pač. Podjetje je gonilna sila razvoja in tudi svetla točka z vidika zaposlovanja. In če na Planini tako podjetje daje kruh 150 ljudem in njihovim družinam, to ni mala stvar. Planin-čanom pa še več pomeni to, da sta oba, tak oče kot sin, ponosna na Planino. Svojim poslovnim partnerjem vedno razkažeta ne samo podjetje, ampak vedno z veseljem tudi naš kraj.«
Anti Gubenšek, zaposlen v razvoju Tajfuna: »V podjetju sem vse od leta 1996, okusil sem še obdobje risanja na desko pa vse do današnjih tehnološko najbolj zahtevnih procesov. Naredili smo izjemen preskok. Dejstvo je, da je direktor Iztok Špan vizionar in velikokrat razmišlja tako daleč naprej, da mu kar ne verjamemo. Ne manjka mu optimizma in to je nalezljivo. Odveč je ponavljati, kako pomemben je Tajfun za vse, ki smo od njega življenjsko odvisni. Zato smo tudi zelo pripadni. Tudi če niso plače najvišje, pa je delovno mesto blizu in vzdušje na delovnem mestu izvrstno. Tako ti tudi ni težko kdaj ostati malo dlje, se prilagoditi in narediti še tisto nekaj več.«
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
Mar v celjskem gradbincu tlakujejo pot »tretji osebi«?
Odvetnik Robert Preininger kot pooblaščenec nekaterih bank in delničarjev opozarja na ravnanje upravnega odbora družbe Ceste mostovi Celje
Danes se bo iztekel rok, po katerem bi moral upravni odbor (UO) družbe Ceste mostovi Celje dopolniti predlog za uvedbo prisilne poravnave. Na zahtevo pristojnega sodišča bi moral posredovati ključne dokumente, in sicer revidirano poročilo o lanskem poslovanju, poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja ter dokončen načrt finančnega prestrukturiranja.
Mnogi napovedujejo, da se da se noben resen investitor,
bo UO izmaknil današnjemu datumu in podaljšal čas do 27. julija, to možnost pa je potrdil tudi odvetnik Robert Preininger, ki zastopa nekatere banke in še nekaj drugih delničarjev. »Sam sicer verjamem, da bo dokumentacija dopolnjena. Vendar se postavlja veliko vprašanje, kakšna bo vsebina načrta finančnega prestrukturiranja in če bo načrt izdelan tako, da bo zagotavljal 50-odstotno uspešnost prisilne poravnave. Poudarjam, da so banke resnično zainteresirane za uspešno izvedeno prisilno poravnavo - nenazadnje dobijo več kot v stečaju - in tudi zato nenehno opozarjajo, da je treba pravočasno pripraviti potrebne dokumente. Hkrati pa še dandanes ne vedo, kakšno je dejansko stanje v CMC. Ni še revidiranih finančnih poročil o poslovanju v lanskem letu, zagotovo pa se je izguba letos precej povečala.«
Tudi zato, tako pravi Pre-ininger, lahko v tem trenutku samo ugibajo, kolikšni so dolgovi) CMC. »Je pa jasno,
kaj šele banke, ne more spuščati v dokapitalizacijo niti v konverzijo ali odpis dela terjatev, če ne pozna dejanskega stanja. Če z bankami želimo aktivno sodelovati pri pripravi, dobimo odgovor v smislu, da v UO ne vedo, če bi se z nami še sploh pogovarjali. Tudi zato ocenjujem, da ravnanja UO kažejo, da ni veliko možnosti, da bi bil predlog za uvedbo prisilne poravnave kakovostno pripravljen.«
Sporna
dokapitalizacija
V grobem se menda več kot polovica delničarjev ne strinja z odločitvami UO, ki ga vodi Zdravko Zver, najbolj sporna pa ostaja dokapitali-zacija VOC. Ta je tudi povod za kratek stik med UO in bankami, odvetnik Preininger pa je že napovedal, da bodo s tožbo dokazovali ničnost junijske skupščine, saj sklic ni bil pravilno objavljen.
Kratek stik je nastal predvsem zaradi ravnanja UO. »Takoj po skupščini VOC, na kateri je bila izglasova-
Kot ocenjujejo nekateri poznavalci, je glavni namen posebne revizije, izglasovane na skupščini CMC, želja, da krivda za stanje v CMC v celoti pade na bivši upravni odbor, ki ga je vodil Marjan Vengust. Menda je bilo res nekaj poslov, za katere so bili najeti krediti in niso bili pozitivni, vendar naj bi večja škoda nastala v obdobju novega upravnega odbora, ki se je na veliko loteval »dampinških« poslov. Torej so posle sklepali za nižjo ceno, kot so bile pogodbe s podizvajalci. Zaradi organizacije so posle izvajala tudi hčerinska podjetja, za njihovo delo pa ni bilo denarja. Kot pravijo, je zaradi tega »padel« Lid, na tleh so Koroške gradnje, saj jim CMC ni plačeval obveznosti. »Tako je mati izčrpala hčere oziroma se je škoda delala z vrha. Podobno se dogaja z VOC, kjer so dejansko brez potrebe najemali posojila, da so lahko odkupili CMC-jeve stroje in opremo. S tem se je sicer minus CMC zmanjšal, hkrati pa hčerinsko družbo VOC pahnil na rob preživetja,« je mogoče slišati.
Robert Preininger: »Kot kažejo dokumenti, je UO že novembra 2011 pripravljal gradivo za uvedbo postopka prisilne poravnave. Torej so že takrat imeli kazalce, da je družba insolventna in da je treba izpeljati ustrezne postopke. Danes je julij 2012. Tudi s tega vidika je vloga UO po moji oceni zelo problematična.«
na dokapitalizacija, je bila predlagana prisilna poravnava v CMC, ki zdaj niti ne more vpisovati novih delnic na podlagi prednostnih pravic, ker to insolvenčni zakon prepoveduje. Problem, ki sem ga izpostavljal, je, da CMC ne bi smel glasovati za povečanje osnovnega ka-
večanje osnovnega kapitala. Imam občutek, da ni prave volje za iskanje pravih rešitev za CMC, kjer je stanje zelo kritično, vse skupaj pa pelje v stečaj,« je dodal odvetnik Preininger. Ob tem je še opozoril, da so banke in delničarji trenutno v položaju opazovalcev in da ni
Člani upravnega odbora CMC, ki zaradi enotirnega vodenja nima nadzornega sveta, vodijo tudi družbi Derma in Cegrad, ki lastniško obvladujeta CMC. Tako nadzirajo sami sebe.
pitala. S tem se bo namreč delež CMC v VOC bistveno zmanjšal. Dejansko smo UO opozarjali, da lahko nastane problem, saj zdaj lahko delnice prevzamejo neke tretje osebe, ki niso delničarji,« je povzel Preninger in opozoril, da gre očitno za nek scenarij, po katerem bi lastništvo VOC prešlo v tretje roke. Čigave, ni želel ugibati.
»Sam sem jih opozoril, da so kot uprava cMc dolžni po Zakonu o gospodarskih družbah ravnati s skrbnostjo in z vestnostjo dobrega gospodarja. Zato absolutno ne bi smeli glasovati za po-
na voljo pravnega sredstva, s katerim bi lahko kratkoročno suspendirali ravnanja UO.
Kljub temu je Preininger napovedal, da bodo v prihodnjih dveh tednih, kolikor je časa, da sodišče odloči glede prisilne poravnave ali stečaja, poskušali sprožiti zakonite ukrepe, s katerimi bodo skušali doseči nek vpliv na dogajanje v družbi CMC. »Sprožili bomo vsa pravna sredstva, da bomo zavarovali interese delničarjev, upnikov in delavcev, za katere vemo, kaj bo, če se bo CMC znašel v stečaju.«
URŠKA SELIŠNIK
Z dobičkom in nič o menjavi
V javnosti so se zadnje dni pojavile špekulacije o iskanju kandidatov za novo upravo Pivovarne Laško. V torek se je sestal pivovarnin nadzorni svet in kot so sporočili nadzorniki, gre tovrstne špekulacije morda razumeti tudi kot stopnjevanje pritiska na upravo in nadzornike družbe, upoštevajoč položaj, v katerem so celotna skupina kot tudi njene zdajšnje aktivnosti. »Nadzorni svet deluje v skladu z zakonsko določenimi pristojnostmi, pri tem pa tema zamenjave uprave nikoli ni bila točka dnevnega reda sej,« so bili jasni v svojem sporočilu.
»Nadzorni svet je kolektivni organ in kot tak nikoli ni opravljal pogovorov s potencialnimi kandidati za mesto predsednika ali člana uprave Pivovarne Laško,« še pojasnjujejo. Dodajajo, da tudi če so bili kakršnikoli »neformalni« pogovori s potencialnimi kandidati, so bili opravljeni brez pooblastil nadzornega sveta in v nasprotju z odločitvami nadzornikov, ki so v skladu z zakonom edini pristojni in odgovorni za sprejemanje tovrstnih odločitev.
Sicer pa sta bili osrednji temi torkovega srečanja nadzornikov poslovanje Skupine Laško v letošnjih prvih petih mesecih ter obravnava gradiva za skupščino delničarjev, ki bo konec avgusta. Skupina je v prvih petih mesecih prodala malo manj kot 1,4 milijona hektolitrov pijač, v tem času je ustvarila 80,2 milijona
Člani nadzornega sveta Pivovarne Laško so se seznanili tudi s poročilom revizijske komisije in med drugim zadolžili upravo, da se pisno opredeli do vseh priporočil, danih v končnem poročilu. Na seji so se nadzorniki seznanili tudi s postopki odprodaje naložb družb Skupine Laško ter z osnutkom sporazuma o skupni prodaji delnic družbe Poslovni sistem Mercator.
evrov prihodkov od prodaje pijač, kar je za 2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. V letošnjih prvih petih mesecih je ustvarila malo več kot l0,4 milijona evrov dobička iz poslovanja, kar je za 16 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Prihodki od prodaje so se letos povečali zlasti na tujih trgih, kjer so skupaj z Birro Pejo znašali 17,1 milijona evrov, kar je za 22 odstotkov več kot lani v prvih petih mesecih.	IS
Uspešno na zunanji presoji
V hčerinski družbi Premogovnika Velenje RGP je bila konec junija zunanja presoja sistemov vodenja.
Presojevalci Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje SIQ so preverili integriran sistem po zahtevah standarda za ravnanje z okoljem ISO 14001:2004 in izvedli obnovitveni presoji po standardih za vodenje kakovosti ISO 9001:2008 ter za varnost in zdravje pri delu BS OHSAS 18001:2007. Presoja po skrbno načrtovanem programu je zajela vse glavne proizvodne in storitvene dejavnosti v družbi in rezultati so pokazali, da je integriran sistem dobro vključen v celotno organiziranost družbe. V RGP se zavedajo zavezanosti k stalnemu izboljševanju učinkovitosti svojega dela in stremijo k doseganju višje stopnje kakovosti izdelkov in storitev, so v oceno še zapisali presojevalci in poudarili, da to potrjuje stanje na proizvodnih in storitvenih lokacijah, kot so kamnolom, betonarna ter izvozni jašek NOPII.	IS
CINKARNA
Ugledno mednarodno kemično podjetje s 139-letno tradicijo zaradi zahtev na področju komerciale oz. prodaje na zunanjih trgih zaposli sodelavca/sodelavko na delovnem mestu:
VODJA REFERATA (m/ž)
Od kandidatov/kandidatk pričakujemo:
-	da imajo višješolsko izobrazbo komercialne ali ekonomske oz. sorodne smeri (VI/1),
-	znanje angleškega jezika /aktivno/, zaželeno znanje nemškega jezika,
-	sposobnost učinkovitega timskega dela,
-	odgovornost, zanesljivost, samoiniciativnost, prodornost, komunikacijska sposobnost ter vztrajnost pri doseganju ciljev,
-	2 leti delovnih izkušenj,
-	vozniški izpit B-kategorije,
-	poznavanje računalniškega orodja (MS Word, Excel, Outlook).
Z izbranim kandidatom/ kandidatko bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev (z možnostjo sklenitve pogodbe za nedoločen čas).
Vabimo vas, da ponudbe za zaposlitev z življenjepisom in dokazili o končani izobrazbi pošljete v roku 8 dni po objavi na naslov:
Cinkarna Celje, d. d., Kidričeva 26, Kadrovsko splošna služba, 3000 Celje.
osfcrfô s plinom in toploto
4É
Smrekaijeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje) ô.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
Da poceni nakup ne postane zelo drag
Poletne razprodaje: kljub znižani ceni mora biti blago na razprodaji brezhibno
Razprodaje marsikaterega kupca privabijo v trgovine, ki ponujajo blago po znižani ceni. Tudi če nič ne potrebuješ, se je namreč težko upreti skušnjavi. »Tako lepa obleka, pa tako poceni. Da o teh čevljih sploh ne izgubljam besed ...« so pogosta »opravičila« tistih, ki se ugodnemu nakupu nikakor ne morejo upreti. A razprodaje so - sploh odkar nanje ni treba več čakati do konca sezone - tudi priložnost, da z občutno manj denarja oblečemo in obujemo sebe in družino, kar še kako dobro dene domačemu proračunu.
Prav zato se morajo kupci posebej označeno, da gre za zavedati, da mora biti blago blago z napako. Če se izkaže, na razprodaji kljub znižani da ima izdelek stvarno napa-ceni brezhibno, razen če ni ko, ima namreč potrošnik
pravico uveljavljati reklamacijo. To stori na enak način, kot če je blago z napako kupil v redni prodaji, torej v času izven sezonskih razprodaj. Drugače je, če potrošnik na razprodaji kupi izdelek, s katerim ni nič narobe, a ga kljub temu ne želi imeti. V tem primeru trgovec takega izdelka ni dolžan sprejeti nazaj, od poslovne prakse posameznega trgovca pa je odvisno, kako
bo obravnaval potrošnikovo zahtevo. Če trgovec takšen izdelek zamenja ali zanj izstavi dobropis, se to šteje za dober poslovni običaj.
Nadzor tržnih inšpektorjev
Za nadzor nad upoštevanjem pravil, ki veljajo za sezonske razprodaje, so pristojni tržni inšpektorji. Kot ugotavljajo v Zvezi potrošni-
kov Slovenije, se tudi nanje obrača kar precej ljudi in veliko jih opozarja na nepošteno poslovno prakso.
Največ pritožb potrošnikov je sicer vsako leto glede nepravilnega označevanja cen popusta. Opozarjajo tudi na primere, ko trgovci tik pred razprodajo cene izdelkov »umetno« dvignejo in jih nato ob razprodaji znižajo, s čimer prikažejo višji odsto-
tek znižanja, ki kupce zvabi k nakupu. »Takšna poslovna praksa je nepoštena in jo Tržni inšpektorat Republike Slovenije lahko kaznuje,« Jasmina Bevc Bahar iz Zveze potrošnikov Slovenije opozarja kupce pred tem, da na videz poceni nakup v resnici na koncu ne bi postal celo zelo drag.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Fanika Vetrih iz Laškega:
»Na sezonske razprodaje ne čakam več, saj grem po nakupih tekstila in obutve že v času popustov, ki so v zadnjih letih že stalnica pred razprodajami. Navidezne popuste sem doživela na lastni koži. Slučajno sem si zapomnila ceno pred znižanjem in nato še novo ceno v času popustov. Izdelek je bil čisto malo cenejši, in sicer okrog tri evre.«
Lucija Bizjak iz Šoštanja:
»Letos sem kar nekaj stvari kupila že na predčasnih razprodajah. Ponavadi kupujem sproti, zato ne čakam na razprodaje. Če potrebujem določeno stvar ravno v času popustov, pa jo še z večjim veseljem kupim. Za navidezne razprodajaje sem slišala po radiu, ko so opozarjali, da moramo paziti nanje. Tovrstna dejanja trgovcev se mi zdijo zelo grda.«
Andreja Dimec iz Železnega pri Galiciji: »Točno na razprodaje ne čakam. V primeru, da potrebujem določeno stvar, za katero vem, da bo na razprodajah znižana, počakam in jo kupim, ko ji cena pade. Bolj kot ne se udeležim vseh razprodaj. O navideznih popustih nisem seznanjena, zato o njih tudi nimam mnenja. Če to res počnejo, smo torej kupci na koncu na enakem, kot če ne bi bilo razprodaje.«
Marija Mastnak iz Celja:
»Na razprodaje grem vedno pogledat. Če se nanje odpraviš pravi čas, lahko naletiš na lepe stvari. Predčasni popusti me motijo, saj razprodaje zaradi njih izgubljajo prvotni pomen. Nakupovanje na razprodajah se izplača. Ponavadi kupim kakšne čevlje, bluzo ali oblačila za vnukinjo. Navidezne razprodaje so zelo nesramne. Verjamem, da se jih nekateri trgovci poslužujejo, saj s tem ogromno zaslužijo.«
Sara Flajs iz Štor: »Da so
poletne sezonske razprodaje, sploh nisem vedela. A to ne pomeni, da se jih nikoli ne udeležim. Če ravno takrat potrebujem kakšen kos garderobe, grem vedno po trgovinah. Tudi za predhodne popuste nisem vedela. Prav zaradi navideznih popustov ne spremljam toliko razprodaj, saj menim, da so popusti le zato, da trgovci kupce privabijo v trgovino.«
Tea Lipovšek, prodajalka: »Število ljudi na letošnji razprodaji je približno enako kot lani. V primerjavi z ostalimi dnevi je mogoče zaznati porast. Na kupce pa precej vpliva vreme. Danes je strank manj, ker je zelo vroče. Razprodaje niso več to, kar so nekoč bile, zato ker lahko že pred uradno razprodajo veliko blaga znižamo.
Navidezne razprodaje zavajajo kupce
Poletne razprodaje se že tradicionalno začnejo vsak drugi delovni ponedeljek v juliju, njihovo trajanje pa določi vsak trgovec skladno s svojo poslovno odločitvijo, pri čemer razprodaja ne sme trajati več kot 60 dni. V zadnjih letih razprodaje izgubljajo svoj prvotni pomen, ne samo zaradi predhodnih znižanj blaga, temveč tudi zaradi navideznih popustov.
V Trgovinski zbornici Slo- žanjem kot z znižano ceno. Če venije so povedali, da mora je odstotek znižanja objavljen biti blago, ki je na razprodaji, v razponu, mora najvišji odsto-označeno tako s ceno pred zni- tek znižanja zajemati najmanj
četrtino vrednosti blaga, ki je na razprodaji. Dodali so še, da trgovci pred uvedbo popusta ali razprodaje ne smejo dvigniti cen izdelkov in jih nato znižati z namenom višjega odstotka znižanja, kar privablja kupce, saj gre v tem primeru za navidezna znižanja oziroma navidezno razprodajo. Slednje
pomeni ustvarjanje videza nižjih cen in s tem zavajanja potrošnikov. Pravniki opozarjajo, da je oglaševanje navideznega znižanja cen nelojalno in prepovedano. Mimoidoče na celjskih ulicah smo zato povprašali, kaj menijo o navideznih popustih in ali še kupujejo na razprodajah. ŠO, foto: TimE
iZ NAŠIH KRAJEV
Odgovorni, ki so hkrati tudi domačini v Šaleški dolini, so prepričani, da živijo v zdravem okolju.
Sirene zaradi umazanije že davno ne zavijajo
Šaleška živi v čistem okolju, blok 6 pa naj bi ga samo še izboljšal
VELENJE - Zaradi žgočih razprav za gradnjo bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj in proti njej so v torek v Vili Bianci predstavili aktualno stanje projekta z različnih vidikov: energetskega, ekonomskega, ekološkega in zdravstvenega. Sicer ne podcenjujejo drugih argumentov, vendar ne pristajajo na nestrokovno tolmačenje podatkov, ki plašijo prebivalce Šaleške doline. Seveda so v prvi vrsti merili na eno od raziskav oziroma ugotovitev, po katerih naj bi v Šaleški dolini zaradi bloka 6 letno umrlo 33 ljudi.
Kot so poudarjali predstavniki občin ter drugih organizacij, ki se ukvarjajo z zdravstvenim stanjem prebivalcev ter ekološkimi raziskavami, se je stanje v dolini v zadnjih dveh desetletjih bistveno izboljšalo. K temu so pripomogli tako z ukrepi v občinah kot tudi v Premogovniku Velenje in šoštanjski termoelektrarni. Že danes v Šaleški dolini živijo v boljših okoljskih pogojih kot prebivalci marsikaterega drugega slovenskega mesta, blok 6 pa je samo zaključek dolgoletne sanacije okolja. »Prebivalci Šaleške doline si zaslužijo korektne informacije glede okolja, v katerem živijo,« je poudaril velenjski župan Bojan Kontič in dodal, da so podatki Greenpe-aca grozljivi. »Zagotovo nismo tako neumni, da bi dovolili
Marko Mavec: »V Šaleški dolini smo bili pred leti priča okoljski katastrofi. Vode s pH 12 so bile praktično sterilne, letno je bilo emitirano 120 tisoč ton SO,, zrak pa tako onesnažen, da je zavijanje siren pomenilo, naj prebivalci ostanejo doma v zaprtih prostorih. Danes se lahko okopate v jezeru, saj ima voda po kopalnih kriterijih oceno odlično, obdaja pa nas zrak, ki je boljši kot v večini drugih slovenskih mest.«
postaviti objekt, ki bi poslabšal kakovost življenja.«
Dolgoletna prizadevanja
Kontič je prepričan, da velja zaupati strokovnjakom, ki prihajajo iz domačega okolja. »Ne podcenjujemo drugih številk in ugotovitev, vendar ne bomo pristali na izkrivljanje podatkov. Želimo poznati dejanske podatke o onesnaženosti, obolevnosti in smrtnosti v Šaleški dolini. Če bi razpolagali z informacijami, da lahko energetski objekti ogrozijo zdravje, bi kot župan takoj ukrepal.«
turistična atrakcija? Odgovorni bi morali čim prej odgovoriti na ta vprašanja. Negotovost v vročih dneh bo med Šoštanj-čani povzročila še večjo vročino. Razumem ljudi, saj v začetku ni bila lahka odločitev za gradnjo bloka. Vendar smo se z njim spoprijaznili, domačini so se odločili za blok, saj se zavedajo, da ga potrebuje Slovenija.«
Podatke oziroma prizadevanja za bolj čisto okolje je v imenu Teša predstavil Egon Jurač, v imenu premogovnika pa Irena Podgoršek. Oba sta poudarila zavest o varovanju okolja, ki se je v teh gigantih
Velenjskemu je pritegnil tudi šoštanjski župan Darko Menih, ki ga skrbi, da so vsi ti različni podatki namenjeni za ustavitev gradnje bloka 6. »Šoštanjčani postajajo nervozni, nestrpno čakajo, kaj bo s poroštvom, in imajo veliko vprašanj, kaj in kako naprej. Razumljivo hočejo imeti rezultate. Gradbišče je 50 metrov oddaljeno od Šoštanja - in kaj zdaj? Vse skupaj prekiniti? Bo hladilni stolp potem postal
Jože Zupančič: »Gree-npeaca naj ne skrbi zdravstveno stanje doline, ker nas bolj skrbi splošna družbena klima z vedno več brezposelnimi in s socialno ogroženimi prebivalci. To je namreč večji problem kot blok 6, ki pomeni nizka rizična tveganja, če ga uravnotežimo z ostalimi dejavniki. Osebno nisem navajen, da se o tako pomembnih stvareh razpravlja na tako lahkoten način in neargumentirano.«
Večino merjenj v okolju opravijo strokovnjaki velenjskega Inštituta za ekološke raziskave Erico, v katerem je več kot 50 zaposlenih, petina je z doktoratom in magisterijem. Meritve okolja, hkrati pa sanacijski program, izvajajo že dve desetletji. V zadnjem
času ugotavljajo, da je okolje vedno boljše. Gre za merjenja, pri katerih merilniki kažejo na bistveno boljše podatke v proizvodih s kmetij, v ekosistemu, vodah in splošnem okolju. »Strokovnjaki bi prvi rekli, da ne bodo živeli tukaj. Vendar podatki kažejo, da je Šaleška
dolina že primerljiva z Zgornjo Savinjsko dolino. Če pogledamo prašne delce v drugih mestnih občinah v Sloveniji, je samo v Kopru stanje boljše, povsod drugod pa slabše kot v Velenju,« je zatrdil direktor Erica Marko Mavec.
URŠKA SELIŠNIK
Kot je pojasnil vodja projekta blok 6 Miran Žgajner, se je Alstom vrnil na gradbišče in umaknil najavljeni suspenz. Na gradbišču se normalno dela, saj so v Tešu našli dodatna finančna sredstva. »Tako smo zagotovili, da bo Alstom v Šoštanju ostal do 5. oktobra, do takrat pa bomo videli, kaj se bo dogajalo s poroštvom,« je omenil Žgajner.
pojavila že v času, ko širša družba tovrstnih ukrepov ni prav nič podpirala. V Tešu so se okoljske problematike lotili z uresničevanjem ekološke sanacije že leta 1987, v premogovniku pa nenehno uresničujejo trajnostni vidik delovanja, kar dokazujejo tudi pridobljeni standardi kakovosti.
Različne manipulacije
Tudi zato je direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič poudaril, da so podatki oziroma metode Gre-enpeaca nekorektno uporabljeni. »Nekorektno je na tak način manipulirati s podatki ob tako pomembnem dejstvu, kot je zdravje ljudi, in ob tako pomembnem projektu, kot je Teš.« Zagotovil je, da obolevnost v Šaleški dolini ni višja kot v ostalih predelih Slovenije. Vseeno bodo z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje še enkrat obdelali vse podatke ter analizirali celotno situacijo z vsemi škodljivimi vplivi.
4&PIVG^pDVETJE
12. - 15. julij 2012 Laško
Gov't Mule
Hladno pivo Mi2 Tabu
Avtomobili Tinkara Kovač Modrijani Rock Partyzani
_ . »	Manouche
Tanja zagar Mambo Kings
Ansambel Saša Avsenlka . . ...
...in drugi
www.pivo-cvetje.si
Generalni pokrovitelj
In organizator:	Pokrovitelj prireditve: Pata 11 sponzorji:
p»VOVAR|yA
1825
Občina	triglav RIMSKE TERME
Y VI	MDCCCXLVII
Laško

8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Ovire za gradnjo Šmidove stavbe padajo
SLOVENSKE KONJICE - Nekdanji trgovski objekt Ere Velenje v mestu Slovenske Konjice je pred nekaj leti kupil avtoprevoznik Stojan Šmid, ki se je nato pri načrtovanju nove stavbe srečal z vrsto zapletov. Med drugim se je pojavilo nasprotovanje sosedov, med njimi enega od zadnjih dveh mestnih kmetov.
Med ovirami, ki so se pojavljale, je bila lega v vplivnem območju reke Dravinje, zaradi bližine mestnega jedra je postavilo zahteve spomeniško varstvo, sosedi so se nato zbali morebitne gostinske dejavnosti. Začeli so se pritoževati, da jih moti že cestni hrup, ki se mu ob koncih tedna pridruži dodaten hrup iz bližnjih lokalov, ki naj ne bi upoštevali določil o javnem redu in miru ter naj bi poslovali do poznih jutranjih ur. Z učinkovitostjo organov, ki naj bi zagotavljali javni red in mir, niso zadovoljni. Prav tako je izrazila resen pomislek mestna kmetija, ki ima v bližini Šmidove nepremičnine hlev ter bi lahko pozneje za investitorja postala moteča. Vse to so povedali med javno razgrnitvijo prostorskega načrta, ki je bila konec zime.
Investitor je z deli začel prehitevati, občinski odbor za komunalno infrastrukturo, okolje in prostor je njegovi nepopolni vlogi kar dvakrat zavrnil. »Sprejemanje dokumentov za nazaj je nesprejemljivo, zakoni so enaki za vse,« je na zadnji seji konjiškega občinskega sveta povedal predsednik odbora Anton Ofentavšek, ko je po pridobljenem gradbenem dovoljenju predlagal sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta za nov poslovno-stanovanjski objekt Šmid po hitrem postopku. Občinski svet je nato odlok o tem občinskem podrobnem prostorskem načrtu na zadnji seji sprejel.
»Med javno razpravo je bilo kar nekaj pomislekov, vendar so bile vse nejasnosti med postopkom razjasnjene. Prav tako je bil investitor seznanjen z vsemi omejitvenimi dejavniki, kot je na primer obratovalni čas do najkasneje 22. ure,« je po tej odločitvi občinskega sveta povedal župan Miran Gorin-šek. Investitor Šmid zatrjuje, da bo v novem objektu uredil mestno kavarno s slaščičarno, lokal s hitro prehrano in trgovino z »neživili«, v nadstropju bi bili stanovanje, fitnes in pisarne. To so nato v odloku konkretno zapisali, zato občinski svet ni imel pomislekov ter je to sprejel.
BRANE JERANKO
TIC ima novo podobo in ponudbo
ROGAŠKA SLATINA - V sredo so namenu slovesno predali prenovljen turistično informativni center. Njegova podoba je zdaj še bolj privlačna, poskrbeli pa so tudi za novo ponudbo.
Prenova je stala približno deset tisoč evrov, Javni zavod Turizem Rogaška Slatina jo je uresničil s pomočjo slatinske občine. Center so obogatili s podobami znamenitosti Rogaške Slatine, mesta vode in stekla, s čimer bodo obiskovalci ob vstopu v TIC dobili celovito sliko o turistični ponudbi občine. Novost je tudi obogatitev ponudbe s številnimi spominki, tipičnimi za Rogaško Slatino in primernimi kot darila ali kot spomin na obisk mesta. »TIC, ki domuje v središču mesta, na stičišču zdraviliškega parka, promenade in Evropske ploščadi, bo odslej za turiste zagotovo še bolj privlačen, ponudil bo še več, in to nadgradnjo smo načrtovali že kakšni dve leti,« pravi direktorica Javnega zavoda Turizem Rogaška Slatina Barbara Plemenitaš. Plemenitaševa še dodaja, da je obisk TIC izjemno dober, saj ga obišče več kot 80 odstotkov hotelskih gostov, pridružujejo se jim tudi številni ostali turisti, pri čemer ne manjka niti domačinov.
AD
Po novi cesti prihodnje leto
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina že več let sistematično obnavlja lokalno cesto med Šentvidom in Spodnjo Ponkvico na meji z občino Šentjur. Del ceste so že modernizirali, ostajata pa še dva odseka, ki naj bi novo podobo dobila do konca prihodnjega leta.
Šentjurčani so svoj del ceste od Ponikve do meje s šmarsko občino že modernizirali, Šmarčane pa čaka obnova še dobrega kilometra ceste. Odsek med Šentvidom in Bo-drišno vasjo že ima novo podobo, v sklopu projekta pa so med drugim uredili tudi nove parkirne prostore pri šentviškem pokopališču. Preostanek ceste bodo obnovili v dveh sklopih. »Približno 300-metrski odsek od križišča za naselje Okrog do meje z občino Šentjur bomo predvidoma začeli obnavljati konec avgusta, tako da bi morala biti obnova končana še letos. Pravkar je objavljen javni
razpis za izvajalca del, v proračunu pa imamo rezerviranih okoli sto tisoč evrov,« pravi šmarski župan Jože Čakš. Ta del ceste je v zelo slabem stanju, saj je močno poškodovan, po obnovi pa bo cesta širša, uredili bodo tudi odvodnjavanje.
Drugi odsek ceste, mimo domačije Senica, bo moral na obnovo počakati do prihodnjega leta. Občina ga ima namen urediti s pomočjo 23. člena Zakona o financiranju občin, pri čemer Čakš upa, da tovrstna pomoč občinam ne bo izpadla iz državnega proračuna. Ta del bo namreč dražji, saj bo treba obstoječo traso ceste spremeniti. Če bo šlo vse po načrtih, bo cesta med Šentvidom in Spodnjo Ponkvico v celoti modernizirana konec prihodnjega leta, gre pa za pomembno naložbo, saj je lokalna cesta, ki vodi do Ponikve, precej obremenjena.
AD
Popravek
V prispevkih Avtomobilov preveč, prostora premalo in Parkira, kdor se »znajde«,
objavljenima v zadnjih dveh petkovih številkah, smo napačno zapisali ime vodje Občinske službe redarstva v Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Mestne občine Celje ter občin Laško, Štore in Žalec Mateja Založnika. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Celje mesto legend odslej tudi na zemljevidu
Celjski mladinski center z MCC Hostlom izdal turistični zemljevid Celja
CELJE - Celjski mladinski center je v sodelovanju z MCC Hostlom pripravil turistični zemljevid Celja, ki na zanimiv in malo drugačen način obiskovalca popelje po knežjem mestu. V prvi nakladi je izšlo 10 tisoč zemljevidov, ki jih bodo razdelili po turistično informacijskih centrih in Slovenski turistični organizaciji. Zemljevid je zaradi proračunskih omejitev izšel le v angleškem jeziku.
Kot je povedal direktor kom Požlepom, ki je izdelal Celjskega mladinskega cen- celostno likovno podobo, in tra Primož Brvar, je že po z umetnostnim zgodovinar-
odprtju mladinskega hotela junija 2010 zaživela ideja, da se urbane legende in miti, ki zaznamujejo mladinski hotel, iz sob prelijejo tudi v mestno okolje. Zato je center v sodelovanju s celjskim likovnim umetnikom Mar-
jem Matijo Plevnikom, ki
je prispeval kratka predstavitvena besedila, izdelal zemljevid Celja. Ta z vabljivimi risbami, malce drugačnimi predstavitvenimi teksti in s kratkimi pojasnili na svež, inovativen način predstavlja
pestro zgodovino Celja popotnikom, ki obiščejo mesto.
Ideja ustvarjalcev je bila, da z zemljevidom pritegnejo turiste, da ostanejo še kakšen dan dlje v Celju in mladinskem hotelu. Prvi odzivi gostov so zelo dobri, nov zemljevid pa ni namenjen samo mladim, ampak vsem obiskovalcem Celja ter tudi domačinom. »Na žalost nismo mogli zajeti vseh turističnih zanimivosti, ki smo jih želeli, zato smo izpostavili tiste najpomembnejše iz vsakega sklopa,« je povedal vodja mladinskega hotela Klemen Sagadin.
Šteje le dodana vrednost
V postindustrijski družbi ni problem proizvajati, ampak najti pravo idejo in s tem dodano vrednost. Zemljevid je tako zgleden primer povezovanja dveh sfer, in sicer kulturne in turistične. Gre za razširitev klasičnega turističnega vodiča, ki večplastno prikaže celjsko zgodovino. Matija Plevnik se je pri pisanju tekstov želel izogniti slabosti turističnih vodnikov, ki suhoparno predstavljajo kraje oziroma znamenitosti. V zgodbah je zato izpustil točne letnice, ki jih je uporabil le za zgodovinski okvir, na katerem je nato gradil urbane mite in legende. »Na ta način postane zgodovina veliko bolj dojemljiva in privlačna za obiskovalca,« razloži. Plevnik je pri nastajanju zgodb sodeloval z ilustratorjem Markom Požlepom, ki se je odločil za prostoročno risbo. Liki so skupek podob iz zgodovine Celja, spremlja pa jih modro-rumena barvna kombinacija, ki je značilna za knežje mesto.
ŠO, foto: GrupA
Matija Plevnik, Klemen Sagadin, Mark Požlep in Primož Brvar z novim turističnim zemljevidom Celja in majčkami, za katere je podobo izdelal Mark Požlep in bodo na voljo kot turistični izdelek.
Mik Celje počitnice podaril 95 otrokom
Že sedmo leto zapored je podjetje Mik Celje organiziralo letovanje v Baški za otroke iz socialno šibkejših družin.
V podjetju, znanem po proizvodnji in prodaji stavbenega pohištva, so 95 otrok, ki so letovali pod okriljem njihove akcije Mikova karavana otroškega smeha, tudi letos izbrali s pomočjo svetovalnih delavcev v osnovnih šolah. Tokrat so bile brezplačne počitnice namenjene dolenjskim, belokranjskim, gorenjskim, koroškim in celjskim otokom. Večerni sprehodi po mestu, pester zabavni program, likovne, plesne in jezikovne delavnice ter športne aktivnosti so zapolnili čas, ko je bilo za kopanje in plažo prevroče. »Nasmejani otroški obrazi, polni spominov na nepozabna
doživetja, in nova prijateljstva - to je tisto, kar štejem za največji uspeh našega podjetja. Samoumevno bi moralo biti, da bi vsak otrok doživel vsaj nekaj brezskrbnih počitniških dni, a žal je tako, da je vedno več takih, ki o tem le sanjajo. Zato bi želel videti še več podjetij, ki bi sledila podobnim akcijam, da damo mladim priložnost spoznati tudi lepe strani življenja,« je dejal Franci Pliberšek, lastnik in generalni direktor podjetja Mik Celje.
Kar daje tem počitnicam poseben pečat, je dejstvo, da organizirajo in izvedejo celotno letovanje v Miku. Vse od pridobivanja prijav do komunikacije s starši in priprave programa opravijo sami in otroke tudi spremljajo ves čas letovanja. To zanje ni le projekt, temveč način Mikovega poslovanja, ki teži k temu, da bi se zgodba nasmejanih lic ponavljala še mnoga leta.
\ /
«iJ&Kr DOM BMKA £
Mladi nadebudneži so bili v Baški deležni prav posebnega obiska. Obiskal jih je Franci Pliberšek, generalni direktor podjetja Mik Celje. Dan, poln norčij in zabave, se je končal s prireditvijo Mikove zvezde, kjer so po vzoru TV-oddaje otroci pokazali svoje talente, z zmagovalno plesno točko pa si je nagradno udeležbo na naslednjih počitnicah prislužila mlada celjska umetnica Pia.
Na hrbtni strani novega turističnega zemljevida Celja je skiciran zemljevid, na katerem je označenih 51 točk, ki so na kratko predstavljene na prvi strani. Točke so razporejene v sedem sklopov, od legend iz hostla, zgodovinskih, nočnih, umetniških, športnih, kulinaričnih in mestnih legend ter tudi legendarnih pogledov. Med zgodbami, v katerih je ljudsko izročilo predstavljeno na šaljiv način in podkrepljeno z zgodovinskimi dejstvi, so Grofje Celjski, Pesojedi som, Celjski nindža, Gospod K, Rdeča hiša, Celjska subkultura in Ljubezen.

MESTNA OBČINA CELJE
Na podlagi 50., 53., 54., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C) ter 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi
dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Glazija (skrajšani postopek)
I.
Župan Mestne občine Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Glazija (skrajšani postopek), ki ga je pripravila MO Celje v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje - Celjski prostorski plan (Ur. list SRS št. 40/86, 4/88, Ur. list RS št. 18/91, 54/94, 25/98, 86/01).
Predmet sprememb in dopolnitev prostorskega akta je dograditev specialističnega diagnostičnega centra, ki se nahaja ob Splošni bolnišnici Celje. Območje obravnave obsega zemljišča s parcelnimi številkami 608/17, 615/3 ter objekt *222, vse k.o. Ostrožno.
II.
Gradivo bo od 23. 7. do vključno 6. 8. 2012 javno razgrnjeno:
-	v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje ter
-	na sedežu MČ Dolgo polje, Brodarjeva 4, Celje
III.
Javna obravnava bo potekala v sredo, 25. 7. 2012, v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje s pričetkom ob 15:00 uri.
IV.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 6. 8. 2012 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@ celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »ZN Glazija«.
Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/ moc_planiranje_stalisca in posredovala v sprejem.
Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v prejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Župan
Mestne občine Celje Bojan Šrot
ZGODBE IZ KAMRE
<1 Lkamra
www.kamra.si
Celjani so jih poznali
V juliju in avgustu vas bomo seznanjali z znanimi meščani, ki so pomembno zaznamovali mesto ob Savinji. Njihove življenjske zgodbe bomo črpali iz razstave Celjani so jih poznali, ki jo je septembra 2010 zasnovala Tatjana Badovinac, kustosinja Pokrajinskega muzeja Celje, in jo lahko najdete tudi na našem spletnem portalu Kamra. Gradivo za osebnosti, o katerih je razstava spregovorila, so prispevali trije celjski kulturni zavodi: pokrajinski muzej, zgodovinski arhiv in osrednja knjižnica.
Avtorica razstave je ob zbiranju eksponatov ugotavljala, da je zgodovinski spomin na starejša obdobja celjskega prostora zelo pomanjkljiv. Največje »zasluge« za to pripadajo globokim zgodovinskim spremembam, ki so naš prostor zaznamovale zlasti v minulem stoletju. Konec prve svetovne vojne in propad Avstro-Ogr-ske monarhije leta 1918 sta pomenila konec neke stoletne državniške tradicije in hkrati nemške prevlade v Celju. Tudi prvi jugoslovanski državi, ki je monarhijo nasledila, ni bilo usojeno dolgo življenje, saj ga je leta 1941 nasilno prekinila nemška okupacija. Obdobje komunizma, ki je leta 1945 nastopilo po porazu nacistične Nemčije, je odprlo povsem novo zgodovinsko poglavje, opravilo s »starim celjskim meščanstvom« in tudi odnos do preteklosti postavilo v popolnoma novo luč. Žal je bilo vsako novo obdobje do predhodnega neprijazno, zato so se v »inštitucijah zgodovinskega spomina« praviloma ohranili le fragmenti razgibane preteklosti.
Izbor osebnosti z omenjene razstave, ki jih boste spoznavali v poletnih številkah Novega tednika, želi pobrisati nekaj prahu z našega nezanesljivega mestnega
Portret barona Maxa Wladimirja Becka, izrez iz skupinske fotografije ob praznovanju 80-letnice Hersilie, baronice pl. Beck.
spomina in hkrati opozoriti na vedno številnejše vsebine našega lokalnega spletnega portala - Kamre.
Max Wladimir, baron pl. Beck (1854-1943)
Max Wladimir, baron Beck, se je rodil leta 1854 na Dunaju kot sin direktorja Dvorne in državne tiskarne Antona pl. Becka. Leta 1878 je postal doktor prava in vstopil v državno službo. Nesporne strokovne in organizacijske sposobnosti ter ugledna znanstva so mu omogočili uspešno službeno kariero.
V letih od 1880 do 1906 je delal pri ministrstvu za poljedelstvo in kot predstojnik zakonodajnega oddelka pripravil pomembne zakone za agrarno reformo. V svet pravnih in državnih znanosti je uvajal nadvojvodo Franca Ferdinanda d'
Este, zato je postal njegov svetovalec v pravnih, političnih in osebnih zadevah. Kot predsednik vlade je v letih od 1906 do 1908 uveljavil reformo volilne zakonodaje, ki je v Avstriji uvedla splošno in enakopravno volilno pravico. Leta 1907 je postal član zgornjega doma dunajskega parlamenta, v obdobju od leta 1915 do 1934 opravljal funkcijo predsednika najvišjega finančnega kontrolnega organa, v letih od 1919 do 1938 pa predsednika avstrijske družbe Rdečega križa.
Družina Beck je bila lastnica posesti z graščino Plevna v letih od 1890 do 1923. V času njegovega predsedovanja vladi avstrijskega cesarstva je Žalec prav zaradi potrebe po direktni telefonski povezavi Plevne z Dunajem dobil telefon. Max Wladimir, baron Beck je umrl na Dunaju leta 1943.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Po razstavi Tatjane Badovinac: Celjani so jih poznali pripravila Robert Ožura in Janko Germadnik.
Povzeto po: Tatjana Badovinac, Janko Germadnik, Branko Goropevšek: Celjani so jih poznali; Pokrajinski muzej Celje, Celje, 2010.
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Zavrteli se bodo na Aninem plesu
Kulturno dogajanje v Rogaški Slatini je ta teden v znamenju glasbe in plesa. Poletje z Ano je prineslo številne koncerte, vrhunec pa bo sobotni Anin ples.
Slatinčani so v Anino poletje vstopili v nedeljo z večerom zborovske glasbe. Zatem je vsak večer v tednu prinesel različne glasbene ritme in pestro mavrico nastopajočih. Zvrstili so se večeri rok, narodnozabavne, klasične in zabavne glasbe. Nocoj, v petek, ob 20. uri se v Grand hotelu Rogaška Slatina obeta slavnostni koncert, s katerim bodo počastili tudi bližajoči se občinski praznik. Nastopili bodo Pegazove muze in The Moonlighting Orchestra. Vrhunec Aninega poletja bo jutri, v soboto, ko bo Kristalna dvorana zaživela ob plesnih ritmih že tradicionalnega Aninega večera. Za plesno glasbo bodo poskrbeli Orkester Akord, The Moonlighting Orchestra in Nuša Derenda. Ples bo imel dobrodelno noto, saj bo Rotary klub Ljubljana Emona izkupiček od prodanih vstopnic namenil Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana za nakup nevrokirurškega mikroskopa za operacije možganskih tumorjev.
AD
Pesmi apokalipse na gradu Lemberg
Na gradu Lemberg so v sodelovanju s festivalom Seviqc Brežice gostili sijajen flamski ansambel Zefiro torna.
Els Van Laethem (sopran, pozavna, tromba marina) Jowan Merckx (kljunaste flavte, altovski krivi rog, krilovka, tolkala, vokal), Philippe Laloy (sopranski saksofon, krivi rog, basovska flavta), Gwen Cresens (bandoneon, harmonika), Vincent Noiret (kontrabas) in Jurgen De Bruyn (lutnje, vokal, umetniško vodstvo) so program svojega drugega gostovanja v Sloveniji naslovili kot Pesmi apokalipse in k njemu zapisali, da lahko sodobnost razumemo kot točko, kjer se stekajo in končujejo številni časovni cikli. Majevski, svetopisemski in alkimistični koledar označujejo leto 2012 za leto apokalipse in čas prerokb. Flamski vokal-no-inštrumentalni sekstet se v programu osredotoča na človeka v njegovem slepem strahu pred neznanim. Občinstvu so tudi na gradu Lemberg pripravili nepozaben večer,
BS, foto: GrupA
Muzikal je zakon
V Celju se nadaljuje mednarodni seminar, na katerem 20 udeležencev v organizaciji Vocal BK studia in hiše kulture izpopolnjuje svoje znanje v muzikalu.
Seminar vodijo ugledni glasbeni, plesni in odrski umetniki iz Slovenije, s Hrvaške in iz Velike Britanije. V sredo so pripravili dan odprtih vrat, ko je občinstvo v prostorih Vocal BK studia in v Celjskem mladinskem centru lahko videlo postopke izobraževanja v petju, odrskem nastopu in plesu, dan pa se je končal z odprto plesno sceno v Celjskem mladinskem centru in s kratkim plesnim seminarjem angleške plesne pedagoginje Kayleigh McKnight.
Seminar se bo končal s koncertom Broadway I love nocoj v Šentjurju, v soboto v Termah Olimija in v nedeljo v Celju.
BS, foto: TimE
Nova Ars vitraria
Na gradu Podsreda je na ogled nova razstava steklarskih izdelkov Ars vitraria. Svoje izdelke razstavljata člana društva steklarjev Slovenije Mitja Lukanc in Zvone Drobnič.
Lukanc iz Grajske vasi pri Preboldu je steklarsko dejavnost nasledil po očetu. Posebej za to razstavo je ustvaril 14 steklenih slik, ki prikazujejo 14 postaj tradicionalnega križevega pota. Tudi Drobnič, izučen steklopihač, je šel na svoje, sodelovanje v društvu steklarjev pa postavlja predenj nove izzive za ustvarjanje, s čimer postaja vse bolj prepoznaven in iskan mojster - umetnik razžarjene steklenine.
BS
Zastrupljena s črnilom
Nina Arlič je objavila zbirko ZgoDbe izpod Zurnizipa ali pa kar tako ...
ZgoDbe izpod Zurnizipa je Nina Arlič predstavila v Celjskem mladinskem centru. Poskrbela je za orkestrsko glasbo v živo, za nastop trebušnih plesalk in za goro rumovih kroglic.
Avtoportret
»Popotnica, fotografinja, pesnica, ilustratorka, pa-lačinkopekinja, oblikovalka, pismonošinja, strelka, zgodbarka in pisateljica.« S temi besedami se opisuje Nina Arlič, ki je pred kratkim v samozaložbi izdala svojo prvo knjigo in jo naslovila ZgoDbe izpod Zurnizipa ali pa kar tako ...
Mlada avtorica je odvisni-ca od črnila, črk in besed in ima seveda izjemen odmerek domišljije. »Sem otrok novinarjev in če življenja ne dojemam skozi objektiv, ga dojemam preko črnila. Dokler nekaj ni napisano, se v moji glavi pravzaprav ni zgodilo,« pravi Nina Arlič, hči Janeza Severja in Marlen Premšak Sever. Je prav zato tako polna domišljije in tako zaljubljena v vse pisne vire, v nemogoče kombinacije besed? Ne vem, vsekakor pa njene ZgoDbe izpod Zurnizipa predstavljajo resno literarno delo, napisano izjemno spretno, z domiselnim in s silno bogatim besednim zakladom, ki spretno krmari med lepoto jezika in slengom. Očitek morda velja gostobesednosti, a tudi ta je v funkciji zgodb in karakteri-zacije tako glavne junakinje kot oseb, ki pletejo in križajo poti v njenem resničnem in domišljijskem svetu.
Tudi bralec mora imeti kar nekaj domišljije in potrpljenja, da se prebija skozi njene izpovedi. V zbirki zgodb namreč Nina v prvi osebi drvi iz pustolovščine v pustolovščino, pri tem preskakuje čas, je zdaj tu, zdaj v prihodnosti, potem v predpreteklosti ... vselej v lovu za pisnimi ali slikanimi viri, ki so navdih civilizacije, in vselej v boju proti tistim, ki zanemarjajo knjige in besede in še kaj, kar dela življenje življenje.
Tako je njeno zbirko praktično nemogoče opisati drugače kot z besedami, da gre za drugačne zgodbe, ki so blizu zlasti dojemanju mladih, ki rišejo ne prav vzporedne svetove, a s časovnimi preskoki in potovanji v vzporedne svetove skrbijo za nenehno napetost. In če vemo, da se je večina (ali morda prav vse), o čemer zgodbe pripovedujejo, Nini v resnici pripetilo, le da je to zavila v svoje inter-
pretacije v času in prostoru, potem je jasno, da gre za obsežen prvenec, ki se bere kot roman, čeprav to ni. »Skoraj vsi junaki, nejunaki in dogodki v zgodbah so resnični - če že ne po klasičnem merilu, pa vsaj skozi debel filter prispodob,« pravi.
Predigra ...
Zakaj se je odločila izdati knjigo? »Nikoli ni bilo vprašanje, ali knjiga ali ne. To niti ni prva knjiga, ki sem jo napisala, je le prva, ki je izšla. Knjig obstaja veliko, toda potrebovala sem, po sistemu najprej jajce in nato kura, prav to. Zdelo se mi je, da ne morem začeti kar s svojo najboljšo knjigo. Obstajajo namreč bolje zastavljene, bolj linearne, a ne bi imele smisla brez nekega uvodnega dela, ki predstavi osebe, značaje. Ta knjiga je zato predigra.«
Kaj je sploh Zurnizip, ni mogoče razložiti. »Je prispodoba za početje, je prapor papirnatih poganov, ki iščejo po zgodovini, kradejo knjige ali jih ustvarjajo ...«
Knjiga ni zaokrožen roman, čeprav se lahko bere tudi tako. Zgodbe pač povezuje glavna junakinja, Nina sama, ki je v knjigo spretno vtkala še pesmi, ilustracije. »In recepte za palačinke ... Knjiga je vseplastna, vsebuje vse papirnate medije. Žal ni le glasbe. Razmišljala sem, da bi ji dodala še >soun-dtrack<, toda glasba prihaja iz desne polovice možganov, jaz imam dve levi.«
Nina je očitno zelo občutljiva, a hkrati nemirna umetniška dušica. »Moja večna moralna in psihološka dilema je dojemati svet kot nekaj vsaj malo bolj zanimivega, kot je v resnici vsak dan. Se pravi - tudi moja junakinja, moj alter ego ima to večno dilemo - živeti izjemno življenje, kot da je nekaj običajnega, ali živeti običajno življenje, kot da je nekaj izjemnega. To je kot fotografija v photoshopu. Takoj ko jo malo izostriš, poudariš barve, nastane malo nezemeljski posnetek. Na podoben način želim dojemati tole svoje celjsko življenje. Kot da ima še en vrhnji sloj in malo poudarjene barve ... Zato
skušam vsak dan dojemati kot pustolovščino.«
Sicer pa je pustolovščina pravzaprav način Nininega življenja. Kot da se ne more ustaliti in umiriti, nemirni duh jo žene na vse konce in kraje. Tudi vojakinja je bila. »Res je, a to ni bil moj najbolj pustolovski dogodek. Vojakinja sem bila, ker sem se bala, da se bo Sloveniji kaj zgodilo, in bolje je biti pripravljen in znanja ne rabiti, kot stati in jokati - češ, prihajajo. Moji bolj pustolovski dogodki pa so bili štopanje po Afriki, zatem po Evropi, slaščičarsko obdobje, čas ko sem bila pismonoša na tistem malem rumenem motorčku ... Vsaki dve leti v življenju kaj spremenim, zamenjam službo ... Ne zdi se mi zanimivo živeti eno samo življenje.«
Gre tu za iskanje samega sebe ali zgolj za notranji nemir? »Moj namen je, da vse poskusim. Moj miselni ideal ni, da bi imela tak in tak avto, pa psa in sanjsko službo. Pri vsakem delu mi navdih po letu dni usahne.«
Kot kitajska petarda
Knjiga ponuja v branje zelo osebne zgodbe, inti-
mne, vendar zavite v plašč domišljijskih dogodkov in pustolovščin. »Vsi, ki so jo doslej brali, so mi rekli, da je knjiga - jaz. Isti govor, isti ton, isti pristop, ista samo-ironična, hudomušna jaz - majhna, okrogla, rdečela-sa, skuštrana, potolčena - ne moreš zgrešiti.«
S tako nemirnim duhom v sebi življenje gotovo ni preprosto. Prav ta duh in morda tudi pomanjkanje istih vrednot sta botrovala koncu Nininega prvega zakona. »Človek, kakršen sem, rabim ob sebi nekoga izredno stabilnega, da me obdrži na
zemlji. Nisem šumeča tabletka, prej sem kot kitajska petarda. Ko začne pokati ... Takrat rabim nekoga, ki zna povedati, da je treba dihati. Ki ne pada na tvoje drame. Ki reče - sedi, popij kozarec vode, odspi, potem se bova pogovarjala. Meni se stalno dogaja neka blazna opera. Če bi živela s še eno divo z enakim menstrualnim ciklusom, kot ga imam sama, bi naokoli letelo vse v dvojini. Tako pač sama kaj več razbijem .«
BRANKO STAMEJČIČ Foto: osebni arhiv Nine Arlič
NE ZAMUDITE...
Zlatnik poezije Svetlani Makarovič
Svetlana Makarovič bo dobitnica letošnjega zlatnika poezije, ki ga celjsko podjetje Fit medija podeljuje izjemnim slovenskim pesnikom za njihov pesniški opus, za požlahtnjenje slovenskega knjižnega jezika in za prispevek slovenski kulturi.
Svetlana Makarovič je na oder slovenske poezije stopila leta 1964 s pesniško zbirko Somrak, že z drugo zbirko, Kresna noč, je zarisala pot svoje posebne osebne poetike in povsem edinstvene pesniške poti v slovenski literaturi. Literarna kritika meni, da je svoj ustvarjalni pesniški vrh dosegla v zbirki Srčevec in v antologiji Izštevanja. Izrazit pečat njeni poeziji in literarnemu ustvarjanju daje ljudsko izročilo. Kljub temu da se zavestno naslanja na ritmiko in leksikon tradicionalne ljudske pesmi in balade, s pesniško inovacijo neusahljivo ostaja v osrčju moderne lirike. Več deset knjižnih del, pesmi in proze je napisala za otroke in mladino.
Doslej so zlatnik poezije prejeli: Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta, Neža Maurer in Veno Taufer. Prva dama slovenske sodobne poezije bo zlatnik prejela ob podelitvi Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta konec avgusta na Starem gradu.
BS
Angleži pri sv. Jožefu
Na Večeru v atriju v nedeljo Bromley Youth Concert Band iz Londona
Dom sv. Jožefa s svojimi Večeri v atriju pomembno bogati ponudbo celjskih poletnih prireditev. Za to nedeljo so pripravili pravo poslastico, saj za 19. uro napovedujejo koncert orkestra Bromley Youth Concert Band iz Londona, ki ga vodi Michael Purton.
Orkester deluje že več kot 30 let, njegovo poslanstvo pa je zagotavljanje najboljših pogojev za izobraževanje najbolj perspektivnih mladih glasbenikov v londonskem okrožju Bromley, predvsem na pihalih, trobilih in tolkalih. Orkester velja za enega najuglednejših mladih orkestrov v državi, krepi pa tudi mednarodni ugled, saj ima lepe uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Orkester deluje pod okriljem Bromley Youth Music Trust, ustanove, pri kateri letno pouk petja ali inštrumenta obiskuje med 5 in 6 tisoč učencev. Najpopularnejši so klasični oddelki, čeprav nudijo tudi možnost študija džeza, popa ali rok glasbe. Najboljši študentje nastopajo v orkestrih in zborih. Bromley Youth Concert Band je eden izmed njih. Orkester tudi redno snema, vsako leto izda vsaj eno zgoščenko, nastopa z uglednimi glasbeniki ter koncertira v uglednih koncertnih hišah.
Dirigent Michael Purton je po uspešno končanem študiju na glasbeni akademiji v Surreyju veliko nastopal z najrazličnejšimi orkestri, v katerih je bil prvi hornist. Od leta 1986 svojo energijo usmerja v prenašanje znanja na mlajše rodove. Bil je profesor za rog na Royal Northern College of Music v Manchesteru in kasneje predstojnik za pihala in tolkala na Trinity College of Music. Od leta 2007 je ravnatelj na Bromley Youth Music Trust. Vstop na koncert je prost.
BS
... koncerta Salonskega orkestra Lucky & The Pipes, ki bo v petek (danes) ob 20. uri pred Vodnim stolpom v Celju. Salonski orkester Lucky & The Pipes deluje v okviru Kulturno umetniškega društva Fortuna v Laškem. Trenutno je v redni zasedbi enajst in-strumentalistov, sopranistki Bernarda Plavec - Rošer in Urška Pevec ter Ženski pevski zbor. Zasedbi se občasno pridružujejo tudi gostje, nocoj bosta to Franjo Oset in Marina Klinc. Umetniški vodja zasedbe je Srečko Cizelj, ki ga v javnosti poznamo kot dirigenta in aran-žerja za mladinske orkestre in big band zasedbe ter revijske orkestre. Orkester, ki združuje priznane glasbenike celjske regije, dobitnike domačih in tujih glasbenih priznanj, redno sodeluje s člani RTV Big Banda Ljubljana ter s priznanimi slovenskimi in tujimi skladatelji ter aranžerji. Za nocojšnji koncert napovedujejo večer standardnih in modernih serenad ter romanc. Vstop prost .
Ob obisku porodnišnice leta 1998 smo se razveselili dvojčic Tine in Nike. Prva se je mamici Zofiji Verdev iz Vitanja rodila minuto pred polnočjo, druga pet minut kasneje.
Leta 2005 je bilo treba na prvorojenca čakati do 5.38, ko se je Lidiji Kotnik iz Vitanja rodil Luka.
1. januarja 2008 je prva rodila Manca Krajnc iz Žalca. To je bil že njen tretji deček, Jaša in Brin sta dobila še bratca Vida.
Vsako leto po novem letu ekipa Novega tednika in Radia Celje obišče celjsko porodnišnico in obdari mamice, ki so rodile zadnji dan starega in prvi dan
novega leta. »Naših« prvorojenih v novem letu se je tako nabralo že več kot 40. Radi bi jih našli čim več in poklepetali z njimi ali njihovimi starši o tem, kako se
spominjajo akcije in kakšno življenje živijo s svojimi otroki. Nekatere smo že predstavili, ostale vabimo, da nam pišejo ali nas pokličejo!
ZVESTI NAROČNIKI
Z Novim tednikom prvič na morje
»To so bili časi, ko pri hiši ni bilo ne radia in ne televizije, tudi elektrike še nismo imeli,« se spominja Milka, ki je morala po pošto hoditi v sosednjo Zabukovico. Ker je bilo do tja kar uro in pol hoda, so ponjo hodili le enkrat na teden, in sicer na dan, ko je izhajal Novi tednik, kar je bilo za celo družino pravi dogodek.
»Doma smo se kar prerivali, kdo ga bo prvi prebral, saj je bil to edini način, da smo izvedeli, kaj je novega,« razloži Milka, ki je časopis v roke ponavadi vzela šele ponoči, ko so otroci že spali in si je lahko privoščila nekaj časa zase. »Svetila sem si s petrolejko, ki sem jo nastavila tako, da je gorela čisto rahlo. Pazila sem, da nisem porabila preveč petroleja in seveda zbudila otrok,« pove naročnica, ki je največkrat nehala brati šele pozno ponoči.
Novi tednik ni bil le njeno okno v svet, temveč je z njim tudi prvič videla morje. Milka Žibret je bila namreč ena tistih izžrebanih kmečkih žena, ki so se v okviru akcije Novega tednika Sto kmečkih žensk na morje skupaj s Tonetom Vra-blom odpravile na slovensko obalo. Izleta na Primorsko in v
Milka Žibret z nagrado Novega tednika
Postojnsko jamo se spominja, kot bi bilo še včeraj. »Plesali smo in se zabavali do zgodnjih jutranjih ur,« pove Žibretova, ki je takrat tudi prvič in zadnjič krmilila ladjo, s katero so se nagrajenke popeljale. Kasneje se je na morje še odpravila, vendar v družbi svojih otrok.
Novemu tedniku ostaja še vedno zvesta, kljub temu, da ji čas danes krajšata tudi tele-
vizija in radio. V časopisu prebere popolnoma vse, začne pa pri črni kroniki. Za konec si prihrani lepe in vesele življenjske zgodbe. »Rodila sem se v Šmarju pri Jelšah, zato z veseljem preberem tudi novice s Kozjanskega, saj od tam poznam veliko ljudi,« pove Milka, ki s sinom in z njegovo družino živi na šest hektarjev veliki kmetiji. Nekoč je imela
Žibretova štiri do pet molznic in zbiralnico mleka. Ko je kmetijo prevzel sin, so se usmerili v vzrejo konjev, ki si jih je nadvse želela Milkina vnukinja. »Kolikor se le da, pomagam. Kadar so na dopustu, pa za konje skrbim kar sama,« razloži in za konec doda, da konjev nikoli ne jezdi, zato pa se toliko rajši pelje na vozu.
ŠO, foto: GrupA
Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Vse do sredine septembra bodo izžrebance obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili ter z njimi poklepetali. Špela Ožir je obiskala naročnico v občini Žalec.
0
/
9. poletna slikarska šola CHIAROSCURO
(dvorec Novo Celje, 21. - 30. 8. 2012)
- za učence, dijake, študente (dopoldan) in odrasle (popoldan), - nadgradnja znanja v risanju, slikanju, grafiki, - umetniški vodja akademski slikar in grafik Rudolf Španzfel z ekipo akademskih slikarjev
in likovnih pedagogov.
i
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
1- X»,	"
lil
NAJBOLJŠE Z NAŠIH KMETIJ
V Novem tedniku smo lani predstavljali ekološke kmetije naše regije, tokrat pa se bomo ustavili pri tistih, ki znajo pripraviti najboljše, kar ponuja naše podeželje. V rubriki Najboljše z naših kmetij bomo predstavili tiste, ki so na letošnji 23.
državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij dobili znak kakovosti in so doma z našega območja. Ta znak lahko dobi tisti, ki je tri leta zaporedoma dobil zlato priznanje za nek izdelek. Na ocenjevanju lahko sodelujejo kmetice in kmetje z mlečnimi,
s krušnimi in z mesnimi izdelki, domačim oljem, s kisom, sokom, z žganjem, s suhim sadjem, z vinom, s sadjevcem, z marmeladami, s kompoti in konzerviranimi vrtninami. Špela Ožir je tokrat obiskala Suzano Kralj iz Griž.
Za vsak letni čas drugo pecivo
Suzana Kralj iz Griž dobitnica znaka kakovosti za kekse na stroj
Suzano Kralj je za peko peciva navdušila njena mama, s katero je veliko pekla že od malih nog. Kraljeva še danes peče po babičinih receptih, ki jih posodablja, hkrati pa si izmišljuje nove, ki so predvsem odvisni od letnega časa in trenutnega navdiha.
Suzana, članica Društva podeželskih žena Šaleška dolina, je prvič sodelovala na razstavi Dobrote slovenskih
kmetij pred desetimi leti, ko se je predstavila s krhkimi flancati, s katerimi, kot pravi, je veliko dela. »Ponavadi jih pečem celo popoldne, nato jih domači pojedo v uri,« razloži Suzana, ki je tako že prvo leto na razstavi s flancati osvojila srebrno priznanje. Kasneje je za razstavo pekla tudi kraljeve rogljičke. Tri zlata priznanja zapored in s tem znak kakovosti pa ji je do sedaj uspelo doseči le s
keksi na stroj, ki jih peče po starem babičinem receptu. »Pečem jih že od nekdaj. Ko so se rojevali otroci, nisem kupovala bebi piškotkov, ampak sem pekla te,« pove mama petih otrok, ki pri peki keksov raje kot margarino uporablja maslo.
Celiakija ni ovira
»Ni stvari, ki je ne bi pekla z veseljem, najrajši pa kaj novega,« razloži Suza-
na, ki v zadnjem času prisega na peko brezglutenskega peciva, saj je pred tremi leti izvedela, da ima celiakijo. Z njenim smislom za peko tudi »celiakaši« niso prikrajšani za sladke užitke, saj zna speči brez glutena prav vse, od potratne potice do gibanice. Bolezen bi bila lahko pri njenem hobiju, peki peciva, velika ovira, če ne bi imela moža in petih otrok, ki so glavni ocenjevalci njenih sladkih dobrot. Najbolj se zanese na mnenje moža, ki ima po njenem zelo izostren okus. Suzana je redna prodajalka na velenjski kmečki tržnici, kjer prodaja le kmetijske pridelke s tastove kmetije, medtem ko peciva ne, saj bi za njegovo prodajo potrebovala cetifikat, ki ga zaenkrat še nima.
Zdaj bo stavila na Aljaževe medenjake
Suzana najraje peče po receptih, ki si jih izmisli sama. »Ko sem pekla po tistih iz kuharskih knjig, je pecivu vedno nekaj manjkalo,« pove in doda, da če ne spremni sestavin, pa vsekakor prilagodi njihovo količino. Pri Kraljevih obožujejo sveže in sočno pecivo, ki je stalnica na mizi poleti, ko Suzana prisega na peko z jogurti, s smetano in sadjem. Slednjega še posebno rada uporablja, zato je njeno pecivo odvisno od sezonskega sadja, ki je trenutno na voljo. Pozimi največkrat peče zavitke, potice, blazinice in ob nedeljah biskvite. Tudi torte se razlikujejo glede na letni
čas, tako peče sadne poleti in čokoladne pozimi, saj deli sestavine na tople in hladne. Tako po njenem sadje, skuta in jogurt spadajo med hladne sestavine, primerne za vroče poletne dni, in čokolada med tople za hladne zimske dni.
Za peko peciva si vzame čas ob večerih in nedeljah dopoldne, ko kuha kosilo. »Po vsakem kosilu moramo imeti na mizi nekaj sladkega,« pove Suzana, ki ji pri kuhi in peki, še posebno keksov na stroj, pogosto pomaga sin Aljaž. Prav zaradi tega bo naslednje leto na razstavi Dobrote slovenskih kmetij sodelovala z mede-njaki z malinovo marmelado, ki jih bo poimenovala kar Aljaževi medenjaki.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Zmagoviti keksi na stroj
Suzana Kralj je zaupala recept za dober kilogram keksov na stroj.
Potrebujete: 800 dag moke, 50 dag masla, 25 dag sladkorja v prahu, pecilni, vanili, jajce, limonino lupinico.
Priprava: Vse sestavine zgnetete. V primeru, da je testo preveč vlažno, dodate še malo moke. S strojem oblikujete kekse. Pekača ne namastite, prav tako jih ne pečete na papirju za peko. Pečete jih približno uro in pol.
ZelenaPika odslej tudi na celjskem mestnem pokopališču
cvetličarna
ZelenaPika
• urejanje In zasaditev grobov
-	vzdrževanje in zalivanje
- žalna Tloristika - velika Ubira sveč . vedno sveže cvetje
-	bogata izbira
enoletnih in trajnih rastlin
-	dostava cvetja
in aranžmajev
Vse dodatne f informacije ^
o bogati ponudbi cvetličarn ZelenaPika dobite na telefonski številki 03 42 51 670 ali na e-naslovu cvetlicarna.pokopalisce@ zelenapika.si.
Zadnja pridobitev podjetja Terraplant, d. o. o., ki ima v lasti vrtne centre ZelenaPika, je cvetličarna na celjskem mestnem pokopališču, ki so jo prevzeli od Vrtnarstva Celje. Če je v vrtnem centru ZelenaPika v Medlogu poudarek na široki ponudbi dreves, grmičevja, trajnic, sezonskih zasaditev, sadik zelenjave in dišavnic, boste na celjskem mestnem pokopališču našli vse, kar potrebujete za oskrbo in zasaditev grobov. Nudijo veliko izbiro rastlin in rezanega cvetja, široko paleto sveč, peskov, substratov ...
ZelenaPika poskrbi tudi za grobove, kar pride še kako prav, kadar ste od pokopališča preveč oddaljeni ali zaradi zdravstvenih težav teh opravil ne zmorete. Grob oskrbujejo in vzdržujejo vse leto, v tej poletni vročini pa poskrbijo tudi za zalivanje zasaditev na grobovih. Tudi v najtežjih trenutkih se lahko obrnete nanje. Nudijo vam celotno žalno floristiko, od vencev, nagrobnih aranžmajev, žarnih venčkov, sveč ...
Suzana Kralj je šivilja, ki vedno najde čas tudi za peko peciva.
Delovni čas: Od ponedeljka do petka od 7.00 do 19.00,
ob sobotah od 8.00 do 17.00 in nedeljah od 8.00 do 12.00.
Lokalni derbi Celje - Rudar bo že čez dva tedna.
Želji Celja in Rudarja: zgornji del lestvice
Pojutrišnjem Celjani doma s Kranjčani (20.00), Velenjčani v Mursko Soboto - Še dva tedna do lokalnega derbija
Pred privrženci nogometa je 22. državno prvenstvo. Mariborčani so desetkrat osvojili prvo mesto, po štirikrat Ljubljančani in Novo-goričani, dvakrat Domžal-čani in enkrat Koprčani. NK Celje spada med trojico klubov (še Maribor in Gorica), ki v 1. SNL nastopajo ves čas od osamosvojitve. Moštvo s Skalne kleti je bilo pred (davnimi) devetimi leti na pragu osvojitve naslova, do finiša derbija (predzadnji krog) je vodilo v Ljudskem vrtu z 1:0, nato pa popustilo.
Šlo je za višek projekta na čelu z Marijanom Pušni-kom, ki je znova strateg na celjski klopi.
Pas še zategnjen
Trenutno je na seznamu 25 igralcev: vratarji Mujčinovič, Kotnik in Barukčič ter Medved, Bezovnik, Vrhovec, Krajcer, Centrih, Verbič, Romih, Bajde, Močič, Bezjak, Kolsi, Korošec, Močivnik, Gobec, Plesec, Bilali, Risto-vski, Gaber, Žitko, Horvat, Žurej in Vidmajer. »Štart je zelo pomemben, lahko nam vlije prepotrebno samozavest. Doma moramo zmagati. V prejšnji sezoni nam to ni često uspevalo, na svojem štadionu smo imeli veliko težav. To moramo popraviti. Po tekmi z Dacio se moramo predvsem dobro regenerirati. Potrudili se bomo, da osvojimo vse tri točke. Nadaljevanje bi bilo potem precej lažje,« je dejal kapetan Sebastjan Gobec. Zadnji sezoni, predvsem minula, sta minili v reševanju kluba. Šlo je za njegov obstoj. Je najtežje obdobje že mimo? »Upam, da je najhuje res že za nami, vsekakor pa nismo zaključili zategovati pasu. V naslednji sezoni bo sredstev
verjetno še primanjkovalo in varčevanje bo še prisotno na skoraj vseh področjih. Delali bomo s tistim, kar pač imamo. Upam, da bomo zagotovili sredstva za nemoteno delovanje kluba. Smo na dobri poti,« meni tehnični direktor Borut Arlič, ki oceno o možnostih v državnem prvenstvu prepušča trenerju, sam pa dodaja: »Upam, da nam bo lažje kot v zadnjih dveh sezonah in da se bomo lahko preselili iz spodnjega v zgornji del lestvice. V klubu so še trije novinci. Miha Korošec je nazadnje igral za Nafto, Nejc Plesec za Dravograd, Žan Horvat pa za celjski Šampion. Pogovori z Lutfijem Bilalijem še potekajo. Več ali manj je sestava igralskega kadra končana, je pa še nekaj možnosti do konca prestopnega roka za morebitno okrepitev.«
Nižje ne gre
Najbolj primeren za primerjavo svojega z ostalimi moštvi v 1. SNL je zagotovo trener Marijan Pušnik. Kaj lahko torej z njim postori v slovenskem prostoru? »Odgovor bo prinesel čas. Ekipa kaže dobre obrise, zelo se trudi na treningih. Celjskega območja nismo zapuščali, izostale so kakovostnejše priprave v visokogorju. Vzrok
je finančna situacija. Okrepitev nimamo. Imamo zgolj novince. Mladi, nadebudni fantje so le zapolnili moštvo. Ob Mujčinoviču in Gobcu ima kvalitetne izkušnje le še Kolsi. Ostalim je Celje okno v svet, priložnost za dokazovanje!« Sledil je pogled v prihodnost: »Borut Arlič je izrekel želje, ki jih ima vodstvo kluba. Sam bi se vzdržal napovedi. Pred nami so vzponi in padci. Upam, da bo nihanj čim manj in da bomo v Areni Petrol osvajali točke, zaradi zadovoljstva gledalcev in posledično boljšega obiska domačih tekem. Jasno je, da si trenerji želimo miru pri delu, da vsaj nekaj mesecev preživimo brez turbulenc. Tu mislim tudi na redna izplačila igralcem.« V zaključku je bil Pušnik zelo neposreden: »Obenem bi poudaril, da športni klub na nižjo točko ne more. Če ne bo osnovnih pogojev za trening, si ne znam predstavljati nadaljnjega dela. Profesionalizma se na tak način ne moremo iti, pa naj bodo te besede komu všeč ali ne ...«
Prevetreni
Nogometaši Rudarja iz Velenja bodo novo tekmovalno sezono začeli v Murski Soboti pri Muri v nedeljo ob 18. uri. Velenjčani se bodo
WWW.CINKARNA.SI
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
predstavili v zelo spremenjeni zasedbi, kajti novincev v prvi ekipi je iz tedna v teden več. Zdaj se je varovancem trenerja Milana Đuričića pridružil še avstrijski nogometaš hrvaških korenin Christian Bubalović. Ker ima avstrijski potni list, ne bo imel statusa tujega igralca. 20-letni branilec je doslej igral v Nemčiji za Energie Cottbus. Mladi branilec ima tudi hrvaški potni list. Igral je tudi za Admiro, od leta 20l0 pa si je kruh služil v Nemči-
ji. Pri Energii je sprva nosil dres ekipe do 19 let, nato je zasedal še mesto v drugem moštvu nekdanjega prvoligaša. Bubalović je visok 191 centimetrov, igra pa lahko tako v sredini obrambe kot tudi na desnem boku. Trener Rudarja Milan Đuričić poudarja: »Pred prvo tekmo so občutki mešani, saj ne vemo točno, kje smo z našo formo. Te tekme so najtežje, a tako pač mora biti. Pričakujem, da se bo forma stopnjevala skozi prvih nekaj
krogov. Uvrstitev? Težko je govoriti, po katerih mestih lahko posežemo, potem ko je ekipa zelo spremenjena. Vsekakor se želimo boriti za višja mesta kot v pretekli sezoni. Želimo v prvo polovico lestvice, a zdaj je o tem res še prehitro govoriti ...« Rudar bo po uvodnem krogu proti Muri gostil Olimpijo, čez štirinajst dni pa se bo odpravil na lokalni obračun v Celje.
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: TimE, SHERPA
Borut Arlič
Sebastjan Gobec
Marijan Pušnik
Najbolj natančno jadrali s padali
Makedonski Ohrid je gostil tretje evropsko prvenstvo v natančnosti pristajanja z jadralnimi padali.
V sedemčlanski slovenski reprezentanci so bili tudi Tanika Virtovšek (Eol Celje), Mojca Pi-šek, Damjan Čretnik (oba Lintvar Šentjur), Matjaž Sluga in Anton Svoljšak (oba Zlatorog Laško). Ekipa je v minulih letih dosegla že več uspehov na svetovnih in evropskih prvenstvih, vendar ekipne zmage na slednjih še ne. Vremenske razmere so omogočale izvedbo kvalitetnega tekmovanja z maksimalnim številom serij, vseh 12. Toda pogoji so bili zaradi pregretega ozračja zelo zahtevni, prihajalo je do velikih nihanj vseh ekip, zato do zadnje serije ni bilo odločeno, kam bodo šla odličja. Nato je Laščan Matjaž Sluga z odličnim rezultatom (2 cm) potrdil zmago Slovenije. Po kasnejši napaki bolgarskega tekmovalca je sebi zagotovil še bron v posamični konkurenci.
DŠ
Damjan Čretnik med doskokom v zadnji, odločilni seriji.
]
Z leve stojijo Damjan Čretnik, Jaka Gorenc, Matjaž Sluga, Anton Svoljšak in Matjaž Ferarič, čepita Tanika Virtovšek in Mojca Pišek.
Z razdalje zadevata celjska upa
Mladi slovenski rokome-taši se bodo pod vodstvom selektorja Slavka Iveziča spet borili za medalje na velikem tekmovanju.
Na mladinskem evropskem prvenstvu v Turčiji je Slovenija v odločilni tekmi za preboj v polfinale ugnala Švico z 29:27, po velikem preobratu, kajti 10 minut pred koncem je zaostajala za tri gole. Tokrat je bil v prelomnih trenutkih najboljši Celjan Gregor Potočnik. 19-letni levi zunanji napadalec je dosegel pet golov, enega manj pa njegov
soigralec pri Celju Pivovarni Laško Borut Mačkovšek.
Najboljši strelec tekme je bil z osmimi zadetki levoro-ki Velenjčan Mario Šoštarič. Proti Srbiji je bil v naši selekciji najboljši Celjan Blaž Sendelbach.
Za finale se bo Ivezičeva izbrana vrsta, ki je zaradi poškodbe ostala še brez drugega desnega zunanjega napadalca, danes potegovala s Hrvaško. Drugi polfinalni par je Španija - Švedska.
DŠ
Foto: RK CPL
CINKARNA
Gregor Potočnik igra odlično navkljub hujši poškodbi levega
očesa.
Navdušili tudi v šprintu
Po končanem kajakaškem taboru, ki so ga preživeli v lepem vremenu na Soči v Solkanu in Bovcu, so se mladi slovenski kajakaši in kanuisti pomerili še na državnem prvenstvu v sprintu.
Mladi celjski upi so ponovno razveselili. S tremi zlatimi kolajnami je bil najboljši Urh Turnšek, ki je zmagal tako v kajaku kot v kanuju in bil skupaj Teom Karnerjem in z Davidom Rozmanom najhitrejši tudi v moštvenih vožnjah kajaka pri starejših dečkih. Posamično je v tej kategoriji suvereno zmagal Teo Karner, Rozman je bil šesti. V kanuju dvosedu sta pri mlajših dečkih Domen Višnar in Lan Tominc osvojila drugo mesto, prav tako je bila druga Zala Zanoškar med mlajšimi deklicami. Pri kajakaših v kategoriji mlajših dečkov je Urhovo prvo mesto
Urh Turnšek je osvojil tri zlate medalje.
Pri osemdesetih še na smučeh
Celjski smučar Peter Faktor pred kratkim praznoval 90 let
lepo dopolnil Domen Višnar, ki je bil tretji. V ekipnih vožnjah kajakašev je zmaga pripadla Celjanom tako pri
mlajših (Lan Tominc, Domen Višnar in Jan Ločnikar) kot tudi starejših dečkih.
DŠ
Peter Faktor je začel smučati leta 1928, ko je bil star šest let. Prve smuči mu je izdelal oče, ki jih je izrezal iz ukrivljenega drevesa, a kmalu zatem je Faktor dobil prave. Kljub temu, da so bile rabljene in zlomljene, je bil nanje ponosen. Med šestimi otroki v družini je bil edini, ki je bil navdušen nad smučanjem.
Svoje prve smučarske zavoje je naredil v Začretu pri Te-harjah, kjer je bil tudi rojen. Kasneje je smučal tudi na Pe-tričku in pri štirinajstih letih na Celjski koči. Včlanjen je bil v Društvo Sokol Gaberje, v okviru katerega se je udeležil tudi prvega tekmovanja leta 1936. »Takrat so bila tekmovanja bolj redka. Tekmoval sem tako v alpskem smučanju kot tudi v teku na smučeh,« pove Faktor, ki je tekmoval vse do druge svetovne vojne, ko je moral smučanje nekoliko zapostaviti. Po vojni je naredil izpit za smučarskega učitelja. Šolarjev in odraslih ni poučeval le na Celjskem, temveč tudi na Jahorini, kjer je imel pod svojim okriljem najvišje družbene sloje v takratni Jugoslaviji.
Faktor je aktivno smučal kar 74 let, zato je v teh letih zamenjal različne smučarske sloge in opremo. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je začel kot samouk na doma izdelanih lesenih smučeh in končal s polkarving slogom na karving smučeh. »Kot učitelj smučanja sem imel na vsaki dve do tri leta novo smučarsko opremo. Tako pogosto sem jo menjal, kot je Elan na tržišču ponudil novo smučarsko opremo,« se spominja Faktor, ki je v trgovini Trim delal tudi kot svetovalec pri izbiri smučarske opreme. »Zadnjič sem smučal 22. marca 2002, ko sem bil star 80 let. V tistem letu sem smučal še na Rogli, Celjski koči in Golteh, prav na mozirskih planinah pa sem smučal tudi najrajši,« se še povsem natančno spominja
Smučarski navdušenec Peter Faktor ima raje kot poletne visoke temperature zasnežene zime.
Faktor, ki je svojo smučarsko pot raje končal prej, kot da bi jo moral prisilno zaradi poškodb, ki se jim je v vseh teh letih izogibal.
Peter Faktor danes prebiva v Domu ob Savinji Celje, saj je pred kratkim doživel kap. »S smučarskimi kolegi smo doživeli toliko zanimi-
vih prigod, a se jih le težko spomnim,« potoži Faktor, ki še vedno dobro ve, da je v zlatih časih alpskega smučanja najbolj stiskal pesti za Bojana Križaja, od največjih asov pa ni pozabil omeniti Ingemarja Stenmarka.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
NA KRATKO
Dobovec ostaja v igri
Rogatec: Klub malega nogometa Dobovec je bil tik pred prenehanjem delovanja, toda upravni odbor je sprejel odločitev, da člansko moštvo tudi v naslednji sezoni nastopa v 1. prvi slovenski futsal ligi. Po odstopu predsednika Slavka Pavloviča bo njegov naslednik znan na skupščini kluba, ki bo 20. julija v Vaško gasilskem domu Dobovec. Najboljši igralec kluba, reprezentant Rok Mordej, bo kariero nadaljeval v Italiji.
Sebiča skupaj
Šentjur, Šoštanj: V naslednji sezoni bosta za košarkarski klub Šentjur igrala brata Sebič. Milan je kapetan, po sedmih letih pa se je v matično sredino vrnil 27-letni Stanko. K Elektri se je iz Term Olimia preselil Velenjčan Drago Brčina. Šoštanj-čane bo vodil Sebastjan Krašovec, njegov pomočnik bo Žiga Mravljak, vodja mlajših selekcij pa bo Rajko Rituper. (DŠ)
www.celjska-koca.si
stare- i-n miade-

TlJ
T >
1 HOTEL***!	
	
Si	

V,
Delovni čas BobKarta: vsak dan od 11. do 19. ure
PRIMERNO ZA VSE STAROSTI -HITROST URAVNAVATE SAMI
Peter Ojsteršek je na zgodovinski sliki godbe pokazal svojega očeta. Družinski tradiciji je polnih 60 let sledil tudi sam. »Veliko smo bili od doma, veliko smo doživeli. Imeli smo uspehe, a tudi neuspehi so del poti. A kar smo nekoč starejši sejali, zdaj žanjejo tudi nove generacije. In ponosen sem na to.«
Dan Laščanov v znamenju godbenikov
Ob začetku 48. piva in cvetja tudi spomin na 150 let Laške pihalne godbe
Laški godbeniki trdno korakajo na krilih 150-letne tradicije.
Tik pred začetkom največje slovenske veselice se sprehod po Laškem zdi kot kukanje v zaodrje velike predstave. V sredo je bil Dan Laščanov tudi zato, ker so se domačini še zadnjič ta teden lahko v miru sprehodili po ulicah svojega mesta. Tokrat so se z Aškerčevega trga do občinskega dvorišča sprehodili v taktih Laške pihalne godbe. Letos namreč obeležuje častitljivo 150-le-tnico delovanja.
Uvodna koračnica slovesnosti pred muzejem je bila leta 1939 napisana prav za laško
godbo. A iskrica, na katero so Laščani upravičeno ponosni, je zagorela že leta 1862. Franc Klepej je s svojimi desetletnimi izkušnjami igranja v francoski vojaški godbi in tamkajšnjih opernih orkestrih po prihodu domov ustanovil godbo. Za njim so si kapelniško palico izmenjali še Josip Windisch, Franc Ropret, Franc Kemr, Ernest Kvartič, pa znova Franc Ropret, Alojz Covnik, Ivan Po-vše, Anton Rojko, Ivan Medved in Gašper Salobir. Krila je godba dobila leta 1985, ko jo je pod okrilje vzela Pivovarna Laško. Ena najboljših pihalnih
zasedb v Sloveniji letno na-šteje več kot 80 nastopov, po dolgem in počez je že prekrižarila domovino, zelo pogosto pa gostuje tudi na tujem. Številna priznanja in nagrade potrjujejo tudi izjemno visoko kakovostno raven, ki jo vzdržujejo. Mažoretna skupina, ki se ponaša celo z naslovom državne prvakinje, ter bob-narska skupina pa sta samo še dve atrakciji, ki potrjujeta, da laškim godbenikom ni enakih. V Muzeju Laško je 150 let delovanja godbe z razstavo na ogled do konca leta.
StO, foto: GrupA
Razstava v Muzeju Laško bo na ogled do konca leta.
Domačini so na Dnevu Laščanov v znak pozornosti prejeli steklenico ekskluzivne edicije piva z imenom Laščan.
Z dobro voljo in gostoljubjem
Laško, ki v normalnih razmerah šteje kakšnih 3.500 duš, bo te dni preplavilo več kot 100 tisoč obiskovalcev. Da se normalne življenjske razmere meščanov spremenijo v popoln kaos, seveda ni treba izpostavljati. A vsaj tisti, ki smo jih ujeli na generalki v sredo, si kraja brez tega poletnega vrveža ne znajo predstavljati.
NKETA
Danes, v petek, bodo v Laškem nastopili Jezdeci prostranih dimenzij ter Ansambel Ankaran z večerom pesmi Frana Milčinskega - Ježka. Na Aškerčevem trgu bodo nastopili Ansambel Saša Avsenika z Alfijem Nipičem, Slavko Ivančič s klapo Solinar in domačinka Manuela Brečko. Na Trubarjevem nabrežju bodo oder zavzeli Hladno Pivo, Mi2 in Kill Kenny. V soboto bodo na občinskem dvorišču legendarni Avtomobili obeležili 30 let delovanja. Na Aškerčevem trgu boste lahko zaplesali ob pesmih Tanje Žagar in Rock Partyzanov. Za bolj rokerske duše bodo piko na i na nabrežju Savinje dodali Tabu, Jelen band, Low Peak Charlie in Dneeb. Seveda bo tudi letos največja atrakcija vodna simfonija z ognjemetom z gradu Tabor in s Krištofa. V nedeljo se bosta na etno prireditvi Ohcet po stari šegi poročila domačinka Klavdija Dernovšek in Andrej Kozmus iz Rimskih Toplic. Praznik se bo končal z veliko parado Piva in cvetja ter s koncertom pihalnih godb.
Danica Krašovec: »Vsekakor pozdravljam to prireditev, čeprav so nekateri nejevoljni. Fino je, da se v Laškem nekaj dogaja. Ne živimo ravno v centru, a se tudi do nas vse sliši. Kot da smo ves čas na zabavi. Ampak vsaj jutri bova gotovo še prišla sem.«
Martin Anderlič: »Sam sicer nisem Laščan, sem pa z Laščanko poročen. Živiva v Velenju, na ta srečanja pa hodiva že od začetka. Čeprav je moja žena že dolgo odseljena, je zelo vesela, če se lahko tu sreča s starimi prijatelji, z znanci. Ker sem tudi sam gostilničar, z Laščani tako ali tako dobro sodelujem. Mesta brez Piva in cvetja si enostavno ne predstavljam. To je tako, kot bi rekli, da ne bo vode. Tudi brez piva ne gre.«
Marija Janc: »Nisem zelo zvesta obiskovalka, zadnji dve leti sem manjkala. Sem pa ponosna na to, da sem Laščan-ka, na vse to, kar organizatorji pripravijo, in zato vedno rada pridem. Doma sem iz Laho-mnega, v teh prazničnih dneh pridem, če je le mogoče, vsak dan, razen v soboto, ko je res prehuda gneča. Sicer pa imam rada stojnice pred banko in večino stvari, ki se dogajajo čez dan. Zvečer je pa dogajanje bolj za mlade.«
Srečanje z
SvSïî n.ai taJni^°; kj
ro obvlada
Skupaj z vami bomo
Preživeli dan,
v katerem koli poklicu
si boste zaželeli.
O
»Kaaavicaaaaa!« Lucija Koštomaj (levo) in naša bralka Alenka Lokovšek, ki je takoj poprijela za delo.
»Takole je treba vsak dan tudi kaj fotokopirati ...«
Alenka je naj tajnico 2011 presenetila tudi s sladkarijami. Da se bo skupaj s sodelavci malo posladkala. Mimogrede, tudi mi smo dobili sladko darilo in kavico.
streljanje!
Poslovna sekretarka: vezni člen med vodstvom podjetja in ljudmi
Ekipa Tednikove dovolilnice je tokrat izpolnila željo 33-letni Alenki Lokovšek iz Laškega. Kako? Odpeljala jo je v Simbio. A ne med odpadke, da ne bo pomote! Čeprav tudi Alenka opravlja delo v pisarni, si je želela spoznati delo poslovne sekretarke in ob tem tudi srečati Lucijo Koštomaj, ki je bila lani naj slovenska tajnica. Koštomajeva je zaposlena v celjskem javnem podjetju Simbio in je našo bralko prav z veseljem sprejela.
»Natančna, strokovna, delovna, predana in perfekcionistka. Stvari ne da iz rok, dokler dela ne konča. Lahko se popolnoma zanesemo nanjo,« je opisala mag. Darja Turk, vodja sektorja za finančno-računovod-ske zadeve v Simbiu, ko smo jo vprašali, kakšna tajnica je Lucija. In so se Alenki, pri kateri se prav tako opazi, da je rojena za takšno delo, zasvetile oči in porodilo se ji je kup vprašanj. A še preden je bil čas, da ji naj tajnica 2011 razloži, kako poteka njen delovni dan, je Alenka kar poprijela za delo. Seveda, kuhanje kavice. »Tudi protokol, sprejem, postrežba naših strank so pomemben del mojega dela. Če je na primer kakšen sestanek, postrežem prisotnim, pri tem gledam, da sem diskretna, iz ozadja poskrbim, da poteka
vse, kot mora,« ji je razlagala Lucija, ko sta v priročni kuhinji pripravljali kavico (dobro) za našo ekipo.
»Delati začnete že ob 7. uri?« so se začela Alenkina vprašanja. »V službo prihajamo med 7. uro in 7.30. Delo začnem z odpiranjem in s pregledom pošte, jo opremim z datumom, dam v pregled direktorju, razdelim po oddelkih. Vmes so telefonski pogovori, nenapovedane in napovedane stranke, odgovori na dopise, fotokopiranje, priprava kakšne dokumentacije, naročila pisarniškega materiala, spremljanje evidence prisotnosti za zaposlene, vodenje obračunov za dijake, ki so na praksi ...« je Alenki razlagala Lucija. Naši bralki med pogovorom ni in ni zmanjkalo vprašanj: »Kako se sprostite po napornem delavniku, verjetno se služba tudi kdaj podaljša?« Kino, šport, kegljanje, streljanje so na dnevnem redu Lucijinega prostega časa. »Streljanje?« smo kar novinarsko skočili s stola. »Da. Streljanje z zračno puško,« smo izvedeli. Bognedaj, da bi se pomerili z njo v tem, pravijo sodelavci, ker nimate »šans«. Menda se dobro odreže tudi v komunalnih igrah, na katerih se vedno srečajo vsi komunalni delavci in se pomerijo v različnih disciplinah.
Lucija Koštomaj je bila lani naj tajnica po izboru Planeta GV, Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije in Poslovne asistence.
Veterinarka?
Bralka Alenka je v pogovoru izvedela tudi, kakšno je bilo testiranje za najboljšo tajnico lani in da je izobraževanje ključno pri takšnem delu. In tudi to, da je želela Lucija pravzaprav sprva postati veterinarka in da je pri delu pomembno tudi, da znaš sodelavca pohvaliti!
»Človek se mora zavedati, da je neko delo opravil dobro, ker se je za to tudi potrudil. Tudi na seminarjih, ki jih obiskujem, nas kdaj vprašajo, kdaj smo mi koga pohvalili. Se mi zdi, da danes vsakdo skoraj lažje sprejme kritiko, ko pa ga nekdo pohvali, ne ve, ali je mislil resno ali ne .« je Lucija položila na srce Alenki. Vmes med pogovorom sta po »tajniško« še fotokopirali nekaj materiala. »Povejte mi še, ali so vas v podjetju kako nagradili, ko ste lani dobili ta laskavi naziv naj tajnice?« je sililo iz Alenke. »Da, so. In tudi presenečenje so mi pripravili,« je dejala Ko-štomajeva. Kakšno, nas je zanimalo? »Hišni ansambel mi je zaigral v pisarni,« se nasmeji. Sodelavci, ki so vešči v glasbi, so ji »zažingali« Na golici. Skupaj z Alenko sta pogledali še fotografije te dobrodošlice, se ob tem nasmejali in se dogovorili, da bosta verjetno ostali v stiku. Saj je vendarle treba izmenjati še kakšne poslovnosekretarske izkušnje, kar je vedno dobrodošlo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE
Ce bi tudi vi radi bližje spoznali poklic, ki se vam zdi privlačen, ali bi se za nekaj uric preizkusili v določenem poklicu, ki ste si ga vedno želeli opravljati, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje.
a.vn :
Bodite drzni in in izvirni, kajti samo tako vam bo uspelo!
Ira® priimek: Starost :
Za en dan bi rect^-s bil/-a:
ker
A to še ni vse I Pri tem poklicti mi je všeč
Naslov : Telefon :
Branka Gabrijel in Hilda Tovšak: »Ne priznava krivde!«
Hilda Tovšak: »Ne priznavam krivde!«
Začelo se bo sojenje - Bodo zaslišali več kot 30 prič? - Zbežala kar skozi službeni izhod sodišča ...
Tri ure je v sredo trajal predobravnavni narok, ki ga je celjsko okrožno sodišče razpisalo v primeru nekdanjih dveh vodilnih v Vegradu - Hilde Tovšak in soobtožene Branke Gabrijel. Kot smo že pisali, sta na zatožno klop sedli zaradi očitkov o poneverbi in neupravičeni porabi tujega premoženja. To kaznivo dejanje naj bi storili s tem, ko naj bi z denarjem iz blagajne vzajemne pomoči pridobili premoženjsko korist za družbe Vegrad, d. d., Vegrad Inde, d. o. o., in Vegrad Projektivni biro, d. o. o.
Na »likvidnostnih kolegijih« Vegrada in osebno ter z elektronskimi sporočili naj bi nezakonito in preko svojih pooblastil odrejali plačevanje finančnih obveznosti naštetih družb. Okrožni državni tožilec Stanislav Pintar ima podatke o vseh nakazilih in vsotah denarja, ki naj bi jih bilo več kot 40. Škode naj bi bilo za 428 tisoč evrov, od
česar ni bilo nikoli vrnjenih 224 tisočakov. V tej blagajni je bil tudi denar za družini delavcev, ki sta umrla v nesreči na gradbišču in v prometu. Družini sta sicer denar prejeli, a je do takrat preteklo kar nekaj vode in je bilo potrebnega tudi precej moledovanja.
Na vprašanje sodnice Ingrid Lešnik, ali bo prvoobto-žena Hilda Tovšak priznala krivdo, je ta odgovorila: »Ne priznavam.« »Ali priznavate kakšen del iz obtožnice?« je še vprašala sodnica. »Se ne izjasnim,« ji je odvrnila Tovšakova. Enako je storila tudi Gabrijelova in dejala, da so »sporne vse točke v obtožnici«. Če bi kaznivo dejanje priznali, priznanja ne bi mogli več preklicati, lahko pa krivdo priznata do konca postopka. Glede na novosti Zakona o kazenskem postopku je zdaj še na predobrav-navnem naroku - če obtoženi krivde ne prizna - treba nanizati dokazne predloge, ni pa nujno, da sodnik/-ca o tem odloči takoj.
Hilda Tovšak ima zagovornika Borisa Kanduttija, Branka Gabrijel pa je na sodišče prišla kar z dvema odvetnikoma, Rafaelom Mohorkom in Sergejem Ocvirkom. Medtem ko se bo Kandutti sproti odločal s svojo klientko, ali bo ta prisotna na vseh obravnavah in ali ji bo mogoče soditi tudi v nenavzočnosti, je Gabrijelova že v sredo obljubila, da bo prisotna na vseh sodnih obravnavah. Če ju spoznajo za krivi, jima grozi od enega do osmih let zapora. Glede na poznavanje dela tožilca Stanislava Pintarja so nekateri v odvetniških krogih prepričani, da bo zahteval najvišjo kazen.
Sodni postopek zoper To-všakovo in Gabrijelovo bo pred sodnico posameznico, kar pomeni, da poleg nje ne bo porotnikov. Sodnico Ingrid Lešnik pravniki opisujejo kot korektno, strogo, avtoritativno in nepopustljivo.
Sindikat dovolil?
Odvetnik Hilde Tovšak Boris Kandutti je tako že napovedal, da predlaga pridobitev in predložitev vseh pravilnikov o poslovanju blagajne vzajemne pomoči od leta 2000. »Ti pravilniki namreč določajo, da z denarjem iz te blagajne posluje Vegrad,« je dejal Kandutti. Glavni poudarek njegove obrambe je torej, da je imelo vodstvo Vegrada možnost uporabljati denar iz blagajne vzajemne pomoči. Še več. »Predložili bomo zapisnik seje izvršilnega odbora sindikata Vegrada, s katerim je odbor soglašal, da se sredstva blagajne vzajemne pomoči uporablja tudi za potrebe podjetja v primeru likvidnostnih težav oziroma za poslovanje družb v Skupini Vegrad.« To soglasje naj bi odbor sprejel že leta 2003. Zato predlaga tudi zaslišanje vseh članov takratnega odbora, ki naj bi to potrdili. Enako kot Kandutti predlagata tudi odvetnika Gabrijelove Rafael Mohorko in Sergej Ocvirk. »Treba bo pojasniti, v kakšen kontekstu je bilo podpisano to soglasje in v kakšni obliki
Beg pred novinarji
Hildi Tovšak se je ob prihodu na sodišče v sredinih jutranjih urah nekako uspelo izmakniti vprašanjem novinarjev, ki smo jo čakali pred stavbo Okrožnega sodišča v Celju v Prešernovi ulici. Ko je sodnica po dveh urah od začetka predobravnavnega naroka določila enourni odmor, Tovšakova in Gabrijelova sodišča nista zapuščali. Ves čas sta se zadrževali v pogovoru z odvetnikom Kanduttijem v kotu avle celjske sodniške stavbe. Po sklepu predsednika Okrožnega sodišča v Celju Mirana Jazbinška novinarjem in snemalcem na hodnikih sodišča ni dovoljeno snemati ne s kamerami ne z avdio snemalniki, zato smo Tovšakovo in Gabrijelovo po koncu nadaljevanja naroka čakali pred sodniško zgradbo, da bi jima dali možnost izjave za javnost. A zaman. Obtoženi sta odšli kar - zanimivo - skozi službeni izhod sodišča ...
je veljalo,« je dejal Mohorko. S tem se ne strinja okrožni državni tožilec Stanislav Pin-tar. Ta namreč trdi, da je to nepotrebno in da se o tem soglasju že ves čas govori, medtem ko dokumenta ni nikjer. Že v sodni preiskavi naj bi mu ena od prič dejala enako in se tudi »zavezala, da bo ta dokument poiskala in ga priložila v kazenski spis«, vendar se to do danes še ni zgodilo.
Aprila predlani naj bi bil sprejet tudi dogovor med vodstvom Vegrada in sindikatom, da se vsa sredstva, ki
v blagajno niso bila vrnjena, tja nakažejo. »To dokazuje, da denar ni bil uporabljen nezakonito oziroma preko pooblasti obtoženih, kar očita tožilstvo,« pravi Kan-dutti. Je pa povedal, da meni, da je del denarja v blagajni resnično manjkal. »Del denarja« naj bi bilo po ocenah tožilstva kar 224 tisoč evrov. »Tožilstvo v obtožnici pri razlagi navaja, da je družba Vegrad vedela, da denarja ne bo mogla vrniti. Mi želimo dokazati, da je bilo načrtovanih kar nekaj ukrepov, z dokapitalizacijo in s predlogi v prisilni poravnavi, da bi stanje popravili. Vse to je predmet dokazovanja v postopku, zato kaj več o tem še ne moremo povedati,« je dejal Kandutti.
Jeseni maratonsko naprej
Več kot uro so odvetniki obtoženih nizali, koga vse bo treba v sodnem postopku zaslišati. Predlagali so tudi izvedenca finančno-računo-
vodske stroke, ki bo moral pregledati vse podatke o nakazilih. Obramba obtoženih predlaga še zaslišanje Vladi-mirja Koruna, ki je bil predsednik nadzornega odbora do leta 2009, vendar tožilec Pintar tudi temu odločno nasprotuje, saj Korun, ker mu je mandat tistega leta potekel, kasneje ni več imel vpogleda v finance družbe. Prič naj bi bilo okoli 30, največ tistih, ki so bili visoko v vodstvu Ve-grada in v kadrovsko-finanč-nih službah družb Skupine Vegrad. Ali bodo vse tudi zaslišane, bo odločila sodnica do jeseni, saj sklepa o tem na predobravnavnem naroku še ni sprejela. Kakšna bo njena odločitev, bo znano 10. oktobra, ko se bo začela sodna obravnava, torej ko se bo sojenje tudi začelo. Lešnikova je že vnaprej določila kar nekaj datumov za sojenje. »Njene« bodo tako skoraj vse srede v oktobru in novembru.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE
Kar nekaj ugibanj je bilo, ali bo Hilda Tovšak v sredo sploh prišla na celjsko sodišče. Vabila na predobravnavni narok namreč ni prevzela, ni ji ga mogel izročiti niti sodni vročevalec, ki naj bi jo iskal na nekaterih naslovih, je dejala sodnica Ingrid Lešnik. Je pa bila Tovšakova z vabilom seznanjena preko svojega odvetnika in tudi v telefonskem pogovoru s sodnim vročevalcem, je še dodala sodnica, nato pa ji je vabilo izročila v sodni dvorani.
Odvetnik Hilde Tovšak Boris Kandutti in eden od zagovornikov Branke Gabrijel Sergej Ocvirk
NOVI TEDNIK
KRONIKA
19
Novinar Vodušek izsiljeval?
Prijeli so ga v Žalcu in mu odvzeli prostost
Celjski kriminalisti so včeraj dopoldne na območju Žalca pridržali 49-letnega Ljubljančana, novinarja in večinskega lastnika televizije Info TV Vladimirja Voduška. Prostost so odvzeli tudi 61-letnemu Velenjčanu.
»Z grožnjami, da bosta o oškodovancu odkrila podatke, ki bi mu škodovali, sta hotela pridobiti protipravno premoženjsko korist,« so zapisali v izjavi za javnost s celjske policije. Kot je poročala komercialna televizija, naj bi Vodušek izsiljeval direktorja Uniorja Gorazda Korošca. Ko smo včeraj klicali v Uniorjevo službo za odnose z javnostjo, se po objavi novice o tem v medijih ni oglašal nihče. Kriminalisti s preiskavo še niso končali, saj so včeraj popoldne v ljubljanskih prostorih televizije Info TV opravljali tudi hišne preiskave. Vodušku in njegovemu pajdašu grozi za kaznivo dejanje izsiljevanja do 8 let zapora. Po medijih je najprej zaokrožilo tudi, da naj bi imel Vodušek težave zaradi rubeža, saj naj bi moral ministrstvu za izobraževanje, kulturo in šport vrniti denar, ki ga je pridobil na razpisu, a projektov ni ustrezno izvedel.
Na celjski policiji več podrobnosti o primeru ne morejo razkriti, v ponedeljek pa bodo na to temo pripravili novinarsko konferenco.	SŠol
Za požar kriv podaljšek
Vzrok torkovega požara v poslovnem objektu Oaza na Prekorju pri Celju naj bi bila napaka na električnem podaljšku. V prostorih je bilo namreč več glasbene in računalniške opreme. Na celjski policiji so tudi spremenili višino škode, ki so jo sprva ocenjevali na kar tri milijone evrov. Škode naj bi bilo tako za okoli 300 tisoč evrov.
»Do bistveno spremenjenih podatkov o višini nastale škode je prišlo zaradi nepreverjenih izjav lastnika objekta, ki je škodo ocenjeval na okoli tri milijone evrov,« so sporočili s Policijske uprave Celje. So pa kriminalisti ogled pogorišča končali in o ugotovitvah obvestili celjsko okrožno tožilstvo. Naj spomnimo, da je objekt več ur gasilo več kot sto prostovoljnih in poklicnih gasilcev z 20 gasilskimi vozili. Šlo je namreč za enega večjih požarov v zadnjem obdobju v Celju. Menda pa v Oazi ni gorelo prvič. Celjski gasilci naj bi tam požar gasili že pred več kot desetimi leti.	Foto: GrupA
Gasilec, ki je med gašenjem Oaze omedlel, ni bil poškodovan.
Na Hrvaško tudi šmarski policist
Generalni direktor policije Janko Goršek je v sredo sprejel slovenska policista, ki bosta med 23. julijem in 17. avgustom 2012 pomagala hrvaškim kolegom pri izvajanju policijskih nalog s slovenskimi državljani.
Policista Boštjan Pantner iz Policijske postaje Šmarje pri Jelšah in Jože Sudac iz PP Metlika bosta v sodelovanju s hrvaškimi policisti svoje naloge opravljala na območju primor-sko-goranske in istrske policijske uprave. Sodelovala bosta pri tistih nalogah, ki jih hrvaški policisti opravljajo v povezavi s slovenskimi državljani, predvsem pa omogočala hitrejšo komunikacijo s slovenskimi turisti ter dajala predloge glede obravnavanja Slovencev. Naloge bosta opravljala v sodelovanju s hrvaškimi policisti in po navodilih krajevno pristojnega komandirja policijske postaje. Slovenski državljani se lahko na policista obrnejo preko slovenskega veleposlaništva v Zagrebu ali preko posamezne policijske postaje, kjer bosta delovala (Pulj, Poreč, Krk, Lošinj). Tovrstna oblika sodelovanja je nadaljevanje lani začetega sodelovanja, ki se je izkazalo za uspešno in dobro sprejeto.
Našli zalogo orožja
V sredo zjutraj so šmarski policisti posredovali pri 69-letnemu domačinu, ki je osumljen kaznivega dejanja nasilja v družini. Izrekli so mu tudi ukrep prepovedi približevanja in pri njem opravili hišno preiskavo. Našli so okoli štiri kilograme eksploziva amonal, dva kilograma črnega smodnika, več metrov različnih vžigalnih vrvic in deset kosov lovskih nabojev. Policisti so eksplozivna sredstva zasegli, prevzeli pa so jih strokovnjaki s področja protibombne zaščite specialne enote generalne policijske uprave iz Ljubljane. 69-letnika bodo ovadili zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva.
Ujeli poštnega roparja s Polzele
Celjski kriminalisti so preiskali rop pošte na Polzeli, ki se je zgodil 27. junija. Ovadili so 34-letnega moškega z območja Žalca. Ta je, kot je znano, prišel oborožen v poslovalnico ter uslužbenkam grozil s pištolo in zahteval, da mu izročijo denar.
»V pošti so bili takrat štirje občani in tri uslužbenke. Storilec je delavkam zagrozil s pištolo in od njih zahteval, da mu izročijo denar. Iz dveh predalov blagajne je nato ukradel 4.500 evrov, nato pa zbežal. Pred objektom je poskušal ukrasti poštno kolo z motorjem, ki mu ga ni uspelo spraviti v pogon, zato je kraj dejanja zapustil peš. V bližini je nato našel kolo in z njim pobegnil,« so sporočili s celjske policije. V hišni preiskavi so policisti moškemu zasegli tudi oblačila in orožje, denar pa je 34-letnik zapravil za poplačilo svojih dolgov. Preiskovalna sodnica po zaslišanju zanj ni odredila pripora. Zaradi ropa mu grozi do deset let zapora.
Foto: TT, arhiv NT
S tem motorjem se je ropar poskušal odpeljati, a ni šlo.
Zapeljala s ceste v jarek
Celjski poklicni gasilci so morali v sredo nekaj minut pred 9. uro posredovati na Žepini. Voznica osebnega vozila je izgubila nadzor nad vozilom ter zapeljala s ceste ter pristala z vozilom na boku v obcestnem jarku. Ženska se je pri tem lažje poškodovala, ekipa nujne medicinske pomoči pa jo je pospremila v celjsko bolnišnico.	Foto: PGE Celje
Dišalo jim je zlato
V noči na sredo so neznanci vlomili v skladišče enega izmed podjetij v Šoštanju. Ukradli so več kosov gradbenega materiala, vrednega okoli 4 tisoč evrov. V Celju pa so v istem času iskali storilca, ki je s parkirnega prostora prodajalne vozil na Mariborski cesti v Celju odpeljal neregistriran osebni avtomobil Citroen Berlingo in s tem povzročil za 5.600 evrov škode. Dan prej so se vlomi kar vrstili. V Spodnji Rečici pri Laškem je nekdo iz predala odklenjenega avtomobila ukradel 350 evrov, v Vojniku pa je nepridiprav 800 evrov odnesel iz stanovanjske hiše, ob tem pa si v žepe nabasal tudi nekaj zlatnine. Na območju Velenja je neznanec v času, ko so bili lastniki na dopustu, iz hiše odnesel več kosov zlatih ploščic ter nekaj kosov zlatega in srebrnega nakita. Lastnik je olajšan za v skupni vrednosti 9 tisoč evrov.	SŠol
20
RADIO, Ki GA BERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 14. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
NEDELJA, 15. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Janko Poklič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PONEDELJEK, 16. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
TOREK, 17. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SREDA, 18. julij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
ČETRTEK, 19. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK, 20. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PREDSTAVLJAMO NOVINARJE RADIA
CELJE
Besede kot kruh, besedne igre kot desert
Pa smo odkrili še enega, ki je kot otrok sanjal, da bo strojevodja. »Kot kratkohlač-nik sem lahko cele ure visel v bližini železniške postaje, občudoval lokomotive in štel vagone. Vmes so se mi cedile sline ob tistih treh celjskih taksijih. In če nič od tega ne bi uspelo, bi še vedno z veseljem postal poštar,« o svoji otroški viziji prihodnosti pripoveduje danes starosta celjskega novinarstva Brane Stamejčič.
V času, ko sta z najboljšim prijateljem Jankom Šoparjem v mladinskem klubu vodila prvi celjski disko, bi rade volje postal tudi ro-kerski pesnik. »A ko sem ugotovil, da nobene od svojih takratnih pop pesmi ne bom mogel >uturiti< Beatlesom, sem se spomnil učiteljice v osnovni šoli, gospe Jagodičeve, ki me je vedno spodbujala k pisanju, češ da bom dober pisatelj. Ker sem len in dolgih tekstov ne maram, sem se odločil za krajšo različico pisanja. Pesnik nisem, zgodbe mi ne ležijo najbolj. In kaj ostane - novinarstvo, itak.«
Brane se lahko pohvali tudi z dolgoletnim uredniškim stažem. In v letih, ko je tako ali drugače delal v naši medijski hiši, se je nabralo za celo knjigo anekdot. V časih, ko je bila tehnika še bolj uborna, so s sodelavci magistrirali iz improvizacije. Včasih je bilo relativno enostavno. Če je »nažicani« band doma pozabil note, je za spremljavo znane pevke pač vskočil glasbeni urednik. Spet drugič so tudi najboljši klecnili. Nekoč so se cel dan pripravljali, da bodo brezhibno v živo prenašali vojaško vajo iz Nove vasi. Videti je bilo, da bo akcija Nič nas ne sme presenetiti tekla kot po maslu. Pa jih je frekvenčna kakofonija, ko so svojo tehniko privlekli še vojaški vezisti, letalski navigatorji, civilna zaščita in še kdo, čisto povozila. Pa tistega o hudiču, ki ima mlade, tudi ni treba posebej izpostavljati. Kot da ni bilo dovolj hudo, da je radio pogorel. Ravno ko so si v neki pisarni uredili zasilni studio, je v mešalno mizo udarila še strela. Scvrla je lep del elektronike, tehnik Sašo Matelič pa je potem še nekaj dni nosil afro frizuro.
Novinarja spraševati, kaj počne, ko ni v službi, je precej trapasto. Ker novinarji - z leti to sploh preraste v poklicno deformacijo - so namreč kar naprej v službi. Če pokrivajo kulturo, kot zadnja leta Brane, so tudi v resnici kar naprej na terenu. »Se pač vse godi takrat, ko večina ljudi mojih let že leže k počitku.«
Sicer pa Brane uživa, če ne dela nič. Kar je poseben privilegij. Konec koncev je svojim trem dekletom že zdavnaj neprevidno izdal, kako izvrstno kuha. »Gorca« s svojim sto in enim opravilom pa tudi kar naprej kliče, da o dolgem seznamu knjig, ki bi jim rad dal priložnost, sploh ne govorimo. A pri knjigah se tako ali tako hitro ve, kako in kaj. Pri ljudeh, ki se redko poslušajo, kaj sploh govorijo, pa ne vedno. Brane ima besede zelo rad, še bolj pa besedne igre. In tu se odpre polje humornega delovnega vzdušja, kjer je doma dobrodušno zbadanje na svoj, še raje pa na tuj račun. »Tipično slovensko pač,« smeje doda Brane.	StO, foto: SHERPA
www.radiocelje.com
S pesmijo je svet lepši
V oddaji Znanci pred mikrofonom bo to nedeljo po 10. uri gost Janko Poklič, dolgoletni ravnatelj Srednje ekonomske šole Celje, ki ga Celjani poznajo kot zvestega pevca Celjskega pevskega društva z morda najdaljšim stažem predsednika zbora, Konjičani pa kot delovnega lionista.
Ko Janko Poklič govori o številnih uspehih Celjskega pevskega društva, ki je predlani praznovalo kar 115-letnico neprekinjenega prepevanja, vseeno kot najbolj odmevno obdobje delovanja izpostavi leta, ko je zbor vodil zdaj žal že pokojni profesor Edvard Goršič. Kot ravnatelj se je v 26 letih svojega dela zapisal v spomin številnih dijakov Srednje ekonomske šole Celje. In čeprav je na prvi pogled kar malo nespodobno sredi julija govoriti o šoli - bo dobršen del oddaje vendarle namenjen tem spominom. Nenazadnje je Janko Poklič v ponedeljek podpisal in razdelil maturitetna spričevala dijakom, ki so opravili poklicno maturo, ta ponedeljek pa ga kot zadnje v poklicni karieri čaka enako dejanje še za maturante ekonomske gimnazije; torej tiste, ki so opravljali splošno maturo.	IS, foto: TimE
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	WHEN SHE WAS MINE -LAWSON	(4)
2.	CHASING THE SUN -
THE WANTED	(5)
3.	DISCONNECTED - KEANE	(3)
4.	WHENEVER - BLACK EYED PEAS (3)
5.	SCREAM - USHER	(2)
6.	TOO CLOSE - ALEX CLARE	(4)
7.	BLACK HEART - STOOSHE	(1)
8.	PICKING UP THE PIECES - PALOMA FAITH	(5)
9.	HUSH LITTLE BABY - WRETCH 32 FEAT ED SHEERAN	(2)
10.	TIMEBOMB - KYLIE MINOGUE	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	TAKO LEPO MI JE - MAJA KEUC(4)
2.	VEČ OD LAJFA' - ZLATKO	(5)
3.	NAJ SIJE V OČEH - MUFF	(3)
4.	KAM BALONI IZGINJAJO
- UGLAŠENA RIBA	(1)
5.	DOPUSTI SI (V PRELEPI LJUBLJANI) - RADIĆ FT. DAŠA	(3)
6.	EXPLOZIJA - MANCHE	(2)
7.	MISEL NATE - SHEEVA	(5)
8.	NUALA - AVVEN FEAT. EVELYN	(1)
9. SMISEL - ANJA BAŠ
(2)
10. VIDIM TI V OČEH - ESKOBARS (6)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO
BLOW ME (ONE LAST KISS) - P!NK GET IT STARTED -PITBULL FEAT. SHAKIRA
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
ZA STARE ČASE - NUŠA DERENDA A BI? TI BI! - LEA SIRK Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	OSAMELE DOMAČIJE -
VITEZI CELJSKI	(4)
2.	SESTRA NEVESTA - MLADIKA (1)
3.	ENKRAT DA, ENKRAT NE -GOLTE	(5)
4.	KO MESEC SVETI - DAME NAROD-NOZABAVNE GLASBE (3)
5.	POD MOJIM OKNOM - VESELI SVATJE	(2)
PREDLOG ZA LESTVICO
NIKOLI VEČ - VESELE ŠTAJERKE
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	SREČA - ANS. TONETA RUSA	(4)
2.	CELA ULICA NORI - ERAZEM	(5)
3.	POLKA JE ZAKON - BISERI	(1)
4.	SRCE ME VODI - POPOTNIKI	(2)
5.	GOD'C - AUFBIKS	(3)
PREDLOG ZA LESTVICO
SRAMEŽLJIVEC - POVRATNIKI
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
21
Največ točk v skupnem seštevku je zbrala ekipa DPM Šentjur, sledila je ekipa DPM Zbure in ekipa DPM Mi-slinjske doline. Ekipa DPM Laško je bila peta, ekipa DPM Spodnje Savinjske doline deveta, ekipa DPM Šmarja pri Jelšah enajsta, ekipa DPM Slovenske Konjice dvanajsta in ekipa DPM Šmihel nad Mozirjem petnajsta.
Prizorišče državnih in mednarodnih iger je bil tokrat prireditveni prostor v Braslovčah, sicer znan po tradicionalnem hmeljarskem prazniku v avgustu.
Če si dober, si dober, če si najboljši ...
26. državne in 5. mednarodne kmečke igre tokrat v Spodnji Savinjski dolini
»Če si dober, si dober, če si najboljši, si pa Savinj-čan!« je bil letošnji slogan Spodnjesavinjčanov, lanskih podprvakov in letošnjih organizatorjev kmečkih iger. Po tekmovanju so bili tudi tokrat najglasnejši člani Društva podeželske mladine (DPM) Šentjur, ki so tako že drugič zapored postali zmagovalci in s tem ponovni organizatorji kmečkih iger prihodnje leto.
Da letošnjih iger res ni bilo mogoče spregledati, so člani DPM Spodnje Savinjske doline poskrbeli z izvirno reklamo. Iz bal so namreč sestavili velike slamnate fante in dekleta, oblečene v prava podeželska oblačila, in jih postavili ob prometnice po Spodnji Savinjski dolini. »Ko smo jih postavili, smo takoj dobili kar nekaj klicev. Ljudi je namreč zanimalo, če lahko na njih oglašujejo tudi oni,« pove tajnica DPM Spodnje Savinjske doline Mate-
ja Ločičnik, ki je bila odziva zelo vesela. Med drugim si je najverjetneje prav po zaslugi te reklame igre ogledalo kar dobrih dva tisoč ljudi.
Od peke potice do zalivanja hmelja
28 ekip, med njimi štiri iz tujine, je letošnje tekmovanje tradicionalno začelo s paradno disciplino, ki na prireditvi nikoli ne manjka, s košnjo trave in z grabljenjem. V opoldanski pripeki so mladi fantje, danes vajeni predvsem raznih modernih avtomatskih kosilnic, bolj ali manj spretno kosili travo na roke. Dekleta so jo nato pograbila v kopico in s tem razkrila njihove drobne napake, storjene med košnjo. Ostale tri igre se vsako leto spreminjajo in so odvisne od organizatorjeve domišljije ter regije, ki gosti tekmovanje.
Tako so letos mladi najprej pekli potico. Tekmovalci so se morali zavrteti okoli količka in nato čisto omotični
z žlicami nositi jajca v posodo. Če jim je »peka« šla še kar dobro od rok in nog, se fantje nikakor niso znašli v naslednji igri. Z ročno žago so morali žagati hlod, na katerem so sedela dekleta. Mladeniči, polni moči, so se trudili kar se da hitro in spretno odžagati začrtane dele, a so imeli pri tem kar nekaj težav. Žagali so in žagali od spredaj in zadaj, od zgoraj in spodaj, a nikakor ni šlo. Nekateri so pri tem zvili žago, spet drugi so jo celo zlomili. Za neuspeh so krivili slabo nabrušeno orodje, spet drugi grčo in tretji razpokan les. Organizatorji so igro na koncu umaknili s tekmovalnega dela in jo označili za prenevarno. Glede na to, da je bilo letošnje tekmovanje v dolini zelenega zlata in da so temperature krepko presegle 30 stopinj, je bila zadnja igra kar zalivanje hmelja. Kljub temu, da imajo Savinjčani pri tem največ izkušenj, so bili tudi tu najboljši Šentjurčani
in tako že drugo leto zapored zbrali skupno največ točk.
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA
Predsednik DPM Spodnja Savinjska dolina Klemen Šalej in tajnica Mateja Ločičnik: »V DPM Spodnja Savinjska dolina je 255 članov, od tega polovico aktivnih, zato smo si delo pri organizaciji iger lahko razdelili. Še posebno je bil problem najti sponzorje, saj je organizacija tekmovanja precejšen finančni zalogaj. Veseli smo, da nam je uspelo igre pripraviti na visoki ravni in privabiti veliko množico ljudi. Med bolj zanimivimi in prepoznavnimi igrami sta vsekakor košnja in grabljenje, pri čemer mladi vedno znova dokažemo, da zmoremo veliko.«
Kje so časi naših dedkov, ko so v gozdu kot za šalo žagali le z ročnimi žagami? Mladi se danes dosti bolje očitno znajdejo z motornimi, kajti v žaganju prav nobena ekipa ni končala igre.
Vsi tisti obiskovalci, ki so pričakovali, da se bodo lahko posladkali s potico, so bili razočarani. Igra peka potice je namreč namesto izkušenj pri peki potice zahtevala dobro ravnotežje in mirne roke.
Vsako leto se mladi pomerijo tudi v igri presenečenja, ki je vedno povezana z regijo, ki organizira igre. Tako so letos organizatorji poskrbeli tako za svoj hmelj kot za prijetno osvežitev tekmovalcev. Slednji so se namreč poizkusili v zalivanju hmelja in ob tem prijetno hladili svoja razgreta telesa.
22	INFORMACIJE
PECI ZA CENTRALNO OGREVANJE NATRDA IN TEKOČA GORIVA
CISTERNE ZA KURILNO OLJE (TUDI DVOPLAŠČNE) BOLJERJI ZA OGREVANJE SANITARNE Vntts HIDROFORJI	\*J,
OLJNI JAŠKI	, Wy
AKUMULATORJI - ZALOGOVNIKI VODE REZERVOARJI ZA SANITARNO VODO ALI OtMlU RAZTEZNE POSODE
KOB TERMOINSTALACIJE Kolodvorska 8, 3230 Šentjur
«m r v
tal.: 03/749 25 90, gsm: 041/630 764, fan 03 749 H 911 Minil: lifo@kob4ozelj.il •www.kob-koze^^J
Keramičarska dela .vodovodna instalacija .menjava radiatorjev, manjša zidarska dela, elektro in vsa vzdrževalna dela, ter adaptacije kopalnic. Izdelovanje mozaikov, bordur, brušenje nizko _ stenske obrob, izdelava talnega gretja v starejših kopalnicah in talnih kadi s kanaleto.
• ADAPTACIJE KOPALNIC
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN:
Mario Kukovičs.p.
Cesta Kozjanskega odreda 8,3230 Šentjur telefon: 03 574 0310, fax: 03 574 0311 gsm: 041 741094 e-mail: mario.kukovic@siol.net splet: http://www.strojeplastika.si
UGODNO!
PRAŠNO BARVANJE (predobdelava z AL-pasiviranjem (TCP) ter Fe-fosfatiranjem), glede na vrsto materiala, po vseh razvitih efektih po RAL-lestvici (možne so tudi posebne zahteve z namensko razvitimi praSkastimi barvami: antibakteiijske, samosvetleie, anti-grafiti, termo-stabilne...). Možnost izdelave v istem dnevu!
DELO OPRAVIMO STROKOVNO.HITRO IN PO KONKURENČNIH CENAH! SE PRIPOROČAMO!
SMMP iffl§f
^■■fc IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH laarri NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
INSTIUCIIE VEBHOVŽEK d.o.o. Piožinska vas 34/d, Store, gsm: 041 682 907
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
23
I I I I I I I I I II I I I I I I I I II I I I I I I I I I I I I I
Žive meje
Pri sajenju žive meje bodimo pozorni na razmik med rastlinami, ki je odvisen od velikosti rastline in namena žive meje. Pri majhnih živih mejah rastline zasadimo 15 do 20 cm narazen, pri večjih rastlinah pa pustimo med rastlinami 20 do 75 cm razmika. Iglavci za visoke žive meje potrebujejo le malo obrezovanja in jih posadimo 2 m narazen. Pri naravnih in cvetočih živih mejah rastline posadimo dlje drugo od druge kot v primeru strižene žive meje.
Oblikovanje
Navadno pri živih mejah napravimo napako, da rastline pustimo preveč zra-sti, preden jih začnemo obrezovati. Idealna živa meja je razvejena do tal, kar lahko doseženo le z obrezovanjem kmalu po sajenju. Za merilo lahko rastlino vsako leto porežemo za polovico letnega prirastka. Stranice žive meje porežemo simetrično. Nikoli ne smemo zgornjih delov žive meje rezati na širše kot spodnje dele. Široki vrhnji deli zasenčijo spodnje dele krošnje, kar povzroča odmiranje spodnjih vej in vodi v luknjasto živo mejo. Vrh žive meje je lahko ploščat ali zaobljen, pri čemer je ploščato obrezana živa meja lažja za oblikovanje, vendar delujejo bolj togo. Živo mejo obrezujemo od zgoraj navzdol, saj bomo tako lažje sledili liniji in jo enakomerno obrezali.
tigfcfi.rjS	- - -„„___
; ' ■■■:■ ;■< ■■■■■>; -.r-.fi.!','■;>- > ^Sï^^ïï.
t- ... ^
Listopadne žive meje
Večina formalnih listopadnih živih mej potrebuje obrezovanje dvakrat na leto. Utrjene listopadne žive meje obrezujemo skoraj do starega lesa.
Zimzelene žive meje
Navadno te žive meje potrebujejo manj obrezovanja kot žive meje iz listopadnih grmovnic. Kljub temo pa moramo žive meje iz ciprese, tuje in tise dobro obrezati. Pri borih, smrekah in jelkah odstranimo le vrhnji poganjek na vsaki veji, nato pa lahko grm tudi oblikujemo s škarjami. Pri iglavcih, z izjemo tise, ne smemo zarezati v olesenele poganjke, saj ti ne bodo ponovno ozele-neli.
Škarje za živo mejo
Ko pride čas obrezovanja mej, si moramo nujno priskrbeti škarje za živo mejo. Te nam omogočajo hitrejše rezanje in tako prihranimo čas in delo. Nekaj let nazaj smo imeli na voljo le navadne škarje za živo mejo, v današnjih časih pa jih delimo na:
Motorne: Motorne škarje za živo mejo morajo vsebovati močan motor, prav tako mora biti poskrbljeno za uporabnikovo varnost, imeti morajo dobro kvali-
ženo oblikovane, prav tako pa morajo biti namenjene uporabi levičarjem in desničarjem.
Baterijske: Prav tako kot električne škarje so tudi te zelo priljubljene. Ker delujejo na baterije, vam ni treba skrbeti za kable, da bi jih prerezali, prav tako ne za vtičnice in razmišljati, koliko kabla imate ter kako boste dosegli tudi tiste najbolj oddaljene meje.
Bencinske: Uporaba je podobna kot pri ostalih škarjah, le da te delujejo na bencin.
Ročne: S takšnimi škarjami brez večji naporov oblikujete in režete vaše najmanjše žive meje. Zaradi majhnosti lahko z njimi pridete do mest, kjer z drugimi to ni mogoče.
Akumulatorske: Te so izredno priročne za stroge linije in rezanje posebnih oblik. Z njimi lahko oblikujete natančne kroge, kvadrate, stožce, spirale ipd.

m
Cvetoče žive meje
Pri cvetočih živih mejah moramo upoštevati naravno razrast grmov, kar pomeni, da potrebujemo precej širine za njihovo uspevanje. Rast te žive meje je precej naravna, saj obrezovanje ne služi oblikovanju, temveč le spodbuja bujno cvetenje in preprečuje staranje grmov.
Električne: Takšne škarje zmanjšajo ogromne količine dela Škarje morajo biti udobno, ergonomsko in uravnote-
SALON KERAMIKE V CEUU
www.tapro-grosist.sl
Prihaja poletje! PRIPRAVITE VOZILO ZA POLETNE DNI
*	NAJVEČJA IZBIRA PKTLJAŽNIKOVIN KOVČKOV THÜLE
*	PREVZEMI IN ODVOZ IZRABLJENIH VOZIL --—
*	SERVIS VSEH ZNAMK VOZIL	= KUPONU
fSjZAÇÛA
AVTOPRALNJ«
KOPALNIŠKE in ZUNANJE | KERAMIKE IZ ZALOGE ' Sanitarne ARMATURE • KOPALNIŠKO pohištva
0300^3®
BIJIEJDEJW««*-muIej.dejan@siol.net
NA VSE STORITVE 10% popust ZA VSE UPOKOJENCE KIA MOTORS avt(;)hiša škorjanec
The Power to Surprise "
Mariborska 115, Celje. 03/426 08 84,031 609 416
POHIŠTVO
Poslovalnica Celje Mariborska 86,3000 Celje
tel: 03 7050 180
CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK
Nataša Hribernik s.p.
Poslovne enote:
Kalobje-Šentjur-Celje
Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 Spletna stran: www.cvetlicarna-natasa.com
<Ptikk

MARJAN TERŽAN sp.
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA ■ KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE
ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST
- LASTEN FKRKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
DELOVNI CAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.
ČMLjfot EEEVK FLlkCA
NOVO!!
prodaja usnjenih izàMov	TtLOW XW
■ po- neerouLu šivanje in popravile- usnjenihjalan
- hitro in ugodno porrwiltr oUaul
■IICCA I
W021I
[- ni I KU Ul VAjULïNU eofravMr C
- oiÊMjE in ÎIRJBn/Je oUačU _
KRAJŠANJE HLAC
od 5 EUR dalje; 3+1GRAXIS
BHOPj
INTEGRA KUZMIN k.d. Pongrac 76d, Griže
PE BIKESHOP; Rimska cesta 78, 3311 Šempeter, Slovenija tel: +386 3 7001120 fax:+386 3 700 1121 e-mail: bikeshop@siol.net
GKSJ fflQSfiSDtSP v naslednji številki boste lahko prebrali več o SOČASNI PROIZVODNJI TOPLOTE IN ELEKTRIKE - SPTE
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
KRALJESTVO DOBREGA OKUSA
MMM, ŠE EN KOS BI
Spomini na hrano nam pričarajo ne le sliko, amapk tudi vonj in okus, ki sta takšna, daju danes zagotovo ni več. Kaj ste radi jedli v vrtcu ali šoli? Z ravnateljico Vrtca Anice Cernejeve Vanjo Krašovic smo v kuharski oddaji na Radiu Celje govorili tudi o tem. O namazih, ki so tam tako dobri, da jih vsi jedo. Doma niso takšnega okusa; pravijo otroci, ki so najbolj zahtevni gostje, zato vam ponujamo recepta, ki sta prava in preizkušena- Vpripravo lahko vključimo otroke, saj ima tako končen rezultat še večjo vrednost. Vanja Krašovic je ob tem dodala, daje res pomembno, da otroci vidijo, kako se kaj naredi, skuha, in so to temelji za naprej. Zdrava hrana, čim manj cvrtja in uporaba sezonskih sestavin tako postanejo skoraj samoumevni in s tem naredimo veliko zase. Dober tek!
JAJČNI NAMAZ
Sestavine:
3 jajca, 2 žlici majoneze, malo soli, popra,gorčice, sesekljanega peteršilja in drobnjaka.
Priprava:
Jajca skuhamo, ohladimo in olupimo. Vse sestavine zmešamo s paličnim mešalnikom ali v multipraktiku. Namaz je pripravljen in je odličen za zajtrk ali kot predjed s polnozrnatim ali koruznim kruhom. Zraven ponudimo kalčke alfalfe, ki jih lahko kalimo sami v steklenem kozarcu 4 do 5 dni. Dobijo pa se tudi že kaljeni v bolje založenih trgovinah. So bogat vir vitaminov in mineralov.
TUNIN NAMAZ
Sestavine:
1 velika konzerva tune (ali dve majhni), 2 jajci, 1 žlica majoneze, V* limone, česen - grobo mleti, peteršilj drobno sesekljan, poper
Priprava:
Jajca trdo skuhamo, ohladimo in olupimo. Uporabimo samo rumenjake. Iz konzerve tune odcedimo olje. Vse skupaj dobro pretlačimo z vilicami (lahko uporabimo mešalnik). Dodamo rumenjaka, tuno, žlico majoneze, stisnemo četrtino limone, dodamo peteršilj, česen, malo popra. Vse skupaj dobro premešamo in damo v hladilnik. Dobro ohlajeno serviramo z opečencem.
NL
Konopljino olje
Ko beseda nanese na konopljo, zagotovo prav vsakprvo pomisli na drogo in opojno substanco. Vendar pa so konoplja in njeni proizvodi kljub vsemu v večini primerov in v zmernih količinah zelo koristni za naše telo. Konoplja ali znanstveno ime cannabis sativa je rastlina, visoka od pol metra vse do 6 metrov. Konopljino olje se priporoča pri lajšanju težav suhe, raz-pokane in luskaste kože. Raziskave so pokazale, da vzrok suhe kože tiči v pomanjkanju esencialnih maščobnih kislin. Le-te lahko nadomestimo s kozmetičnimi izdelki, ki vsebujejo omega 6 maščobe. Gama linolenska kislina v olju pa je osnovnega pomena pri zaščiti in preprečevanju izgube vode v koži. Prav tako pospešuje regeneracijo na celični ravni. Regeneracija celic se s starostjo upočasni. Olje zmehča in pomiri kožo ter vpliva na boljšo elastičnost kože. Kožo naolji, zmanjša obseg luskaste kože in obnovi medcelične lipide. Olje tako pripomore k zdravljenju stanj, kot so luskavica, dermatitis, kožne brazgotine in izsušena koža.
Konopljino olje je mogoče uporabljati v različne zdravstvene namene. Olje namreč med ostalim vsebuje tudi gamalinolensko kislino, ki krepi imunsko odpornost človeškega organizma. Kislina poveča tvorbo prostagladinov in tako pospešuje zdravljenje vnetnih procesov. Od vseh jedilnih olj je konopljino olje edino, ki vsebuje omenjeno kislino. Gamalinolenska kislina ugodno učinkuje v boju z nervodermitisom, pri predmenstrualnem sindromu, diabetični nevropatiji in revmatičnem artritisu.
AKCIJA MESECA JULIJA
masaža hrbta z aromatičnimi olji (20 min) - samo 13 EUR.
Napovednik:
V naslednji številki boste lahko prebrali več o SEMENIH ČIJE, KI KREPIJO IN VARUREJO ZDRAVJE
S
DEŽELA SPROSTITVE
Viktor Cepelnik s.p.
Kontakt: 040-385-017 TERM KAENC spletna stran: wuuw.terrakrenc.si NUDIMO:
MASAŽE, DEPILACIJE, ULTRAZVOČNE TERAPIJE, WELLNESS SOBE
(stmjna limtna drenaža)
KflVITflCI JA (odprava celulita in oblikovanje telesa).
NOVOSTI:
tradicionalni dnevi grške kuhinje
Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si |
AHACU
I_
• Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja * Prostori in ponudbe za skupine
KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA
RESTAVRACIJA	Dr,evne malice
I ej-, r j K	Sobotna in nedeljska kosila
mL IKK	Jetfj po naročilu - a la carte
em in.»., B^wias, srn Esijt Posebna ponudba
mS^E, * ™ h „	pizm'ia> taščice m bar
POM-PET: od 5:30 do 22:30	p,„,i„„, „m- - .
OB ođ B:oa đB 23 00	?rostor ^'l^ene fruzbe
ED. ođ E.-OO do 22:00	Ve,ll(0 Pa^IrlSče
T: 031828 02 8llfG: 03t[630T^r?m3i|; restavracijs@etra,$i
FRIZERSTVO^ A"J* KLOPČIČ, sp.
Dobrova 16, 3000 CELJE
•ŽENSKO, MOŠKO IN OTROŠKO STRIŽENJE
• PODALJEŠEVANJE LAS
•SVEČANE PRIČESKE
GSM 031/371 499
Vv
www.kitajskamedicina.si
TRADICIONALNA •7 KITAJSKA MEDICI
KITAJSKA MEDICINA
Maribor, Zelena ulica 17,040 417-463 Celje, Mariborska 122,040 720-189
Ljubljana, Celovška 143,040 837-853 Koper, Vojkovo nabrežje, 040 206-744
S KUPONOM DO 10% POPUSTA.
BI©NA
Jelena Založnik, s.p.
CELEIAPARK, Aškerčeva 14,3000 Celje cel.: 03 5 483 483 • gsm: 041 31 31 33 e-mail: info@kozmetika-biona.com www.kozmetika-biona.com
Delovni čas:
08.00-16.00 (torek, petek)
12.00 - 20.00 (ponedeljek, sreda, četrtek)
sobota po dogovoru
NOVI TEDNIK
PISMA BRALCEV/MALI OGLASI
25
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
ODMEV
Guzaj kot turistični promotor Kozjanskega - 1.
Kot vedno podpiram vsako dobro idejo, da je v njej le kanček upanja za obubožano Kozjansko (nekdanjih, že tako skromnih delovnih mest, ni več), vsak korak naprej. Torej tudi nedavno okroglo mizo podjetja Sama Navitas s Prevorja, ki sta se je udeležila tudi znani slovenski etnolog Janez Bogataj in nekdanji direktor Kozjanskega parka Ivo Trošt, o možnostih turističnega razvoja, predvsem na osnovi znane ljudske zgodbe o »dobrem« razbojniku Guze(a)ju. Imam le skromno pripombo: dobro obiskani, razgreti, tudi polni
idej sta bili doslej že dve, na Prevorju in v Dramljah. Uresničenega ni bilo veliko, precej je bilo preslišanega, a če bi se lotili iz tega besedovanja zraslih idej le nekaj zanesljivo dobrih, bi bilo dela več kot dovolj. Ničkoliko besed smo prerekli s Prevorjani o možnostih razvoja, o postopnosti, skromnih korakih, prioritetah: na Prevorju so se stvari lotili pri strehi, s temelji se ne ukvarja nihče ...
Sama Navitas že nekaj časa ponuja novo spletno stran, posvečeno našemu junaku, zgodbi, ki naj bi bila dobra osnova za razvoj turizma na Kozjanskem, delno tudi v bližnjem Hrvaškem Zagorju (meddržavni, medobčinski projekt!?) ter tja do posavskih Brežic, in pri tem računa poleg domačih tudi na evropska sredstva.
Hkrati vabi ljudi, da pošljejo vse, kar bi vedeli, utegnili imeti ali vedo o Guzeju in prizadevni Prevorjani naj bi iz tako zbranega gradiva postavili razstavo o človeku, ki je bogatim jemal in revnim dajal, kozjanskemu Robinu Hoodu. Bila bi v na novo urejenih kletnih prostorih nove, moderno koncipirane domače osnovne šole, čeprav je v bližnji okolici kar nekaj stavb starejšega datuma, primernejših za postavitev. Projekt sofinancira EU, pri tem pa je le treba napisati nekaj ne tako obrobnega: razstava o razbojniku Guzeju je na dokaj trdnih nogah že od leta 2009 (ustvaril sem jo sam) in je ni treba na novo postavljati in zbirati gradiva in »na frišno« zapravljati davkopla-čevalskega denarja. O tem sta bila seznanjena tudi gosta, gospod Bogataj in gospod Trošt, najbrž tudi o tem, da je razstava uspešno gostovala kar v nekaj slovenskih krajih. Res pa je, da bi nova postavitev zahtevala ustrezne posege stroke, muzealcev torej, in ji tako dodala novo dodano vrednost. In še: čas hiti in nabralo se je še nekaj gradiva, ki bi ga bilo vredno uvrstiti med že znano, pri tem pa bi privarčevali kar nekaj sredstev davkoplačevalcev.
Pikniki in kopanje brez skrbi ter zaščita pred soncem
Poletje velikokrat aktivno preživljamo na kopališčih in ob različnih sprostitvenih, družabnih, rekreativnih in športnih dejavnostih v naravi ali ob morju. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje svetujejo previdnost pri kopanju ter skrbnost pri zagotavljanju lastne varnosti in varnosti otrok. Med počitnicami upoštevajmo priporočila za varno kopanje, kopališki bonton, poskrbimo za osebno higieno in se zaščitimo pred nevarnimi vplivi sonca. Da bi bili naši pikniki prijetni družabni dogodki brez zdravstvenih nevšečnosti, upoštevajmo pri ravnanju s hrano pravilne higienske postopke za pripravo in shranjevanje živil.
Varnost živil na piknikih
Neprimerna priprava in shranjevanje živil na piknikih, še posebej neustrezna priprava mesnih jedi na žaru, sta lahko vzrok za različne okužbe in zastrupitve z živili. Največjo težo ima toplotna obdelava surovih živil do varnih temperatur. Dovolj visoka temperatura namreč uniči zdravju škodljive mikroorganizme, kot so salmonele in kampilobakter. Najpogosteje nastanejo zaradi nezadostne toplotne obdelave živil s kuhanjem, pečenjem, cvrtjem ali zaradi neustrezne priprave jedi na žaru. Na piknikih pripravljamo hrano največkrat v improviziranih pogojih, ob visokih zunanjih temperaturah, običajno brez tekoče pitne vode, zadostnih hladilnih naprav in delovnih površin ter pripomočkov in opreme. Zato mora biti priprava hrane enostavna in sprotna. Meso, solate in druga pokvarljiva živila transportiramo na piknik v hladilnih torbah. Uporabljamo ločene hladilne torbe za surova živila, gotova živila in pijačo. Vzdržujemo higieno rok. Roke si umijemo vedno, preden začnemo pripravljati gotova živila (rezanje kruha, mešanje solat ...), ko pripravljamo
različna živila, po vsakem stiku s surovimi živili, še zlasti po stiku s surovim mesom in ko končamo delo. Žar pred pečenjem temeljito mehansko očistimo in pregreje-mo. Če nimamo termometra za merjenje središčne temperature v živilih, moramo meso pred uživanjem obvezno prebosti (s čistim nožem) in ugotoviti, ali je sok že bister in ne več rožnat oziroma krvav. Največje tveganje predstavljajo dotikanje surovega in že pečenega mesa in izdelkov ter premalo pečeno meso oziroma mesni izdelki, ki so v sredini (na primer ob kosti) še rožnati ali krvavi. Zunanji videz pečenega mesa, zažgana, pooglenela površina, ni zagotovilo, da je meso dovolj pečeno v sredini. Pečena živila položimo na čist krožnik ali pladenj. Omak ali marinad, v katerih je že bilo surovo živilo (meso), nikoli ne smemo uporabljati za gotova (pečena) živila. Ko so živila gotova, jih je treba čim prej porabiti.
Kopanje v bazenskih kopališčih
Med kopanjem upoštevajmo kopališki red in bonton, kar pomeni, da:
•	ne skačemo v vodo;
•	se ne potapljamo;
•	vodna igrala uporabljamo izključno v skladu s priporočili.
Vselej poskrbimo za osebno higieno in na ta način prispevamo k večji čistoči kopalne vode ter zmanjšamo možnosti za nastanek okužb. Upoštevajmo naslednja pravila:
•	na bazensko ploščad vstopamo skozi higienske pregrade (npr. vstopni bazen, nožne prhe);
•	pred vsakim vstopom v bazen se temeljito oprhamo;
•	vsak obiskovalec mora dosledno uporabljati stranišče, kadar je to potrebno;
•	tudi otroke spodbudimo in učimo, da bodo znali poskrbeti za osebno higieno.
Zaščita pred soncem
Tako za odrasle kot za otroke je priporočljivo, da se v času največje moči sonca zadržujemo v senci in zaščitimo po naravni poti z obleko, s pokrivalom in sončnimi očali. Soncu naj se ne bi izpostavljali od 10. do 16. ure. Upoštevajmo pravilo sence in z njim seznanimo otroke: kadar je naša senca krajša od telesa, se umaknimo v senco.
Ker je beseda v tem prelepem kozjanskem kraju nakazovala možnosti, veliko mi o tem ni uspelo izvedeti, mediji pa tudi niso bili ravno v prvih vrstah na Prevorju, ni odveč povedati še enkrat, da smo marsikaj dobrega na to temo slišali na okroglih mizah na Prevorju in v Dra-mljah. Vsak, ki je sodeloval, lahko oceni, kaj je bilo storjeno ... če bi bilo uresničenega le desetino povedanega, bi Guzej danes pogumno vandral po slovenski zemlji. Tudi tega, da je za vsako ceno treba ohraniti objekte, vezane na to zanimivo zgodbo, ki danes propadajo ali pa njihova usoda pelje daleč vstran: Žlofov, Barbkin mlin ...
Leta sem zbiral gradivo, dopolnjeval, tudi ko je prva razstava v Kozjem bila že za nami, sočasno pa premišljeval o možnostih turističnega razvoja na tej podlagi, pri tem upoštevajoč tudi tuje izkušnje, zlasti Angležev, Slovakov, Švicarjev in še koga, pri tem pa sem poslušal in upošteval tudi mnenja domačih strokovnjakov. Nastal je obsežen elaborat, ki sem ga ponudil nekaterim kozjanskim občinam kot tudi Prevorjanom, za nameček pa še komu na Kozjanskem ... Koliko je uresničenega? Ne delam si utvar, da sem povedal vse, kar bi bilo treba edilstoriti, upam pa si trditi, da tega ni tako malo ... Oba projekta ležita že lep čas dobro cjisskrita in na toplem, stran od radovednih oči, pri meni in v Arhivu Slovenije, enoti Celje. Če bi vsak, ki si to želi, je voljan in stremi k napredku, uporabil le desetino tega, kar je tam navrženo, se vsaj desetletje ne bi dolgočasil, zagotovo pa bi že danes prišli do tako potrebnih delovnih mest.
Okrogle mize, burne razprave in pohodi po Guzeje-vih poteh ter spletne strani in dvanajst turističnih panojev z enako vsebino ne bodo rešili pravzaprav ničesar, še najmanj kozjanski (slovenski) turizem, zanesljivo pa tudi domača in evropska sredstva, na katera se prisega skoraj po božje, ne!
MILENKO STRAŠEK, Maribor
ZAHVALA
Hvala za pomoč
Ob tragični prometni nesreči, ki se je zgodila 11. maja na obvoznici pri Medlogu, kjer smo izgubili sodelavko Meto Škrubej, se želimo zahvaliti vsem, ki so sodelovali pri reševanju matere in hčere iz gorečega avta: policistom, gasilcem in ostalim, še posebej ekipi urgence Celje z dr. Rokom Mačkom in dr. Marku Mitiću, ki je slučajno prišel na kraj nesreče. V nemogočih razmerah so storili vse, da bo hči Veronika kljub težkim poškodbam v naslednjih dneh praznovala svoj 21. rojstni dan.
Še enkrat hvala vsem in vsakomur posebej.
Svojci in sodelavci pokojne Mete iz podjetja Prizma, Latkova vas
MOTORNA
VOZILA
prodam
MAZDO 6, 2,3, 4 * 4 avtomatik karavan, sive barve, letnik 2004, prodam. Telefon 031 623-284.	2668
kupim
OSEBNO vozilo v kakršnem koli stanju, motorno kolo, kupim. Gotovina, prepis, odvoz takoj. Telefon 031 783-047, Boris.
2456
STROJI
prodam
KOSILNICO Bcs motokultivator kosa, plug in freza, skoraj novo, prodam. Telefon 041 689-748.	2572
PUHALNIK Tajfun na traktorski pogon, samo-nakladalko Sip 25 in tračni obračalnik prodam. Telefon 041 261-676. 2563 KOSILNICO Sip twist 170 D prodam. Telefon 031 883-374.	2603 MOTOKULTIVATOR kosilnica Gorenje Muta, Acme motor, 8 KS, okrogli priklop, s strižno koso, 130 cm, malo rabljeno, brezhibno, prodam. Telefon 070 263987. 26 7 5 ELEKTRO motor, 7,5 Kw, za puhalnik, žago, mlin itd., ugodno prodam. Telefon 041 271-340. 2684
POSEST
prodam
LISCA. Posest, 700 m2, z manjšo hišo, izjemna sončna lega, vsi priključki razen centralne kurjave, idealno za upokojence, prodam. Telefon 041 498-561.	2450
GRADBENO parcelo na izredni lokaciji v Šentjurju, naselje Hruševec, 800 m2, z vsemi priključki, prodam. Telefon 041 306-959.	2508
ZGORNJI del vinske kleti - mansardo, 8 * 11 m, v celoti z ohišnico, cena 25 000 EUR, prodam. V račun vzamem večjo debelinko - poravnalko, mini bager, 3 do 5 ton, ali večjo stružnico. Telefon 040 211-346.	n
PARCELO 400 m2, s čebelnjakom za 24 AŽ panjev ter prostor za točenje medu in nadstrešek za avtomobil, prodam. Telefon 040 211-346.	n
MANJŠE zemljišče za vikend ali počitniško hišico prodam. Telefon 5793-337.
Š 148
STANOVANJSKO hišo v 3. gradbeni fazi, parcela 700 m2 in gradbeno parcelo, 380 m2 vse v Zagradu, lepa lokacija, ob gozdu, prodamo. Telefon 040 665-506. 2643 V BISTRICI ob Sotli je na prodaj samostojna hiša, zgrajena leta 1968, velika 88 m2, primerna za bivanje ali vikend. Hiša z garažo obsega pritličje in mansardo. Velikost parcele 644 m2. Prodamo tudi 2.404 m2 njive. Telefon 031 718-925, (03) 547-1092.	2659
GRADBENI parceli, v Marija Gradcu, velikost 770 m2 in 950 m2, prodam. Telefon 041 867-413. 2658 NADSTANDARDNO hišo, v naselju Hruševec, v Šentjurju, leto izgradnje 2003, 250 m2 bivalne površine, velikost parcele 905 m2, neposredna bližina šole in vrtca, prodam. Telefon 040 577-990. 2657 LAŠKO. Manjšo stanovanjsko hišo, zazidljivo parcelo in kmetijsko zemljišče prodam. Telefon 573-2070. 2662 PARCELO, komunalno opremljeno, z gradbenim dovoljenjem, na relaciji Vojnik-Frankolovo, prodam. Telefon 031 697-748, 041 714-940. 2 6 6 5 DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 28.000 do 35.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
oddam
V VOJNIKU oddam grob s spomenikom. Telefon (03) 780-4243.
2611
STANOVANJE
prodam
STANOVANJE na Frankolovem, v novem objektu, dvosobno, 65 m2 1. nadstropje, z vso infrastrukturo, prodam za 73.000 EUR. Telefon 051 306-959. 2508 CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
Kugler d.o.o. Q. Ï9C/D.E r
M»
vedeževanje, astrologija, feng shut

ji [ruloy Pf A '
DANIEL
	»Erdaginjn
^ j	^ DACA E'"'....."I-'1 1
11 . -A	VtfCltZfetfâlkâ
1	JASNA
	■lOfOl cigjrfskf kano
Se™! Ltfl
r T 1 jngelthi .
j tupntkr >-'•••
KARINA
vfedćievalkj EMI
larui < n.:n- k" k.tMr
vecaiyilka
ANA
m
Yudtfiuvjlkj
ULA
önanike «.ut -vilinski kl|u£l
Pokličite nas ceneje!
n
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
CELJE, Okrogarjeva. Dvoinpolsobno stanovanje, v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe, 72,19 m2, prenovljeno 1990, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, prodam za 69.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom, v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
oddam
OPREMLJENO stanovanje oddam paru ali trem osebam. Telefon 070 418-525.
255
DVOSOBNO stanovanje v Šentjurju, Valentina Orožna 8, 61 m2, obnovljeno 2012, oddam v najem. Telefon 041 242-801.	2633
APARTMAJE v Kožinu pri Zadru, 30 m od morja, z lastno plažo, ugodno oddam. Več informacij po telefonu 031 815-897 ali direktno 00385 23201, Muratović.
2651
V	CELJU na Otoku oddam enosobno stanovanje. Telefon 031 687-043. 2666
V	PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
2670
GARAŽA
prodam
GARAŽO v Preboldu, na Zelenici, 13, 7 m2, prodam. Telefon 051 390-919. 2648
Maiejivau
veuKe LJUBezNi

i
Vuk

m
Vsak torek ob 12: na Radiu Celje
avtor: Luka Žerj
15
av
PIZZERIA VERDI VERDI
Nudi zaposlitev
fantu za delo v kuhinji in picopeku. Z izkušnjami.
Za več informacij pokličite: 041 602 493
Tomaž Jankovič, s. p.
BIKCA simentalca, starega tri mesece in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 495-529.	2656 TELIČKO simentalko, staro deset mesecev, brez številke, prodam. Telefon 5778415. 2669 MLADO kravo, brejo telico, staro 3 tedne, tele, vse pašno in simentalke, prodam. Telefon 031 840-282. 2677
DOBER jabolčnik, sorte bobovec in mo-šanca, prodam. Telefon 031 464-629.
2667
JABOLČNIK iz starih sort jabolk travniškega sadovnjaka prodam. Telefon 041 991-947.
2671
OSTALO
prodam
kupim
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 63
VSE vrste krav in telic za zakol kupim.
Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p TELICE in krave za zakol kupim. Telefon 031 832-520.	2640
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
STAREJŠI poslovni objekt s stanovanjem in firmo v mirovanju ugodno prodam najboljšemu ponudniku. Ugodno prodam vrstno hišo z gospodarskim poslopjem, kompletno obnovljeno, volvo V 50 2,4 i, letnik 2004 in volvo v 70 2,4 d, letnik 2003, vse okolica Laškega, v bližini laškim term. Telefon 0049 17032-02454, 031 423-043. 2101
Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
SUHA hrastova drva prodam. Telefon 031 399-763.	2638
LEŽEČI pocinkan bojler, 140 l, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon 031 611-745 .	2 6 7 6
TRI omare, kredenco in staro avstro-ogrsko luščilnico, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5824-611.	n
SUHE deske, debelina 2 cm, 8 m3, strešne late, 5/4 debelina, 200 kosov, 10 m3 bukovih in klafterskih drv in 20 m mešanih, prodam. Telefon 041 973-447. p
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
VEČJO količino smrekovih, borovih in hrastovih plohov, debelina 5 cm, dolžina 4 m, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 931-156.	p
INVALIDSKI skuter, akumulatorski, nov, z garancijo, do 15 km/h, močnejši akumulatorji, 160 kg nosilnosti in do 40 km dometa, ugodno prodam. Telefon 041 517-900.	n
VIKEND za bivanje, na relaciji Celje-La-ško in motor skuter Kimko, prodam. Telefon 041 514-722, (03) 5488-081.
2686
Do36mesecevnaosnoriOD,pokojnine	\
PE CELJE, Ul. XIV. divizije 14,	<
03/4257000	ü
PE MARIBOR, Partizanska »5,	\
02/2341000	i
PE MURSKA SOBOTA,	?
Staneta Rozmana 16,02/521-3000	!
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovenska 27,1000 Ljubljana
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo voznika C in E kategorije, kiper ali razvoz blaga po Sloveniji. Telefon 051 329-780.	2600
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n IZVAJAMO vse vrste gradbenih del (tlakovanje, zidarska dela, »škarpe«, predelava kanalizacijskih sistemov ...). Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas.
2379
JU	Ml	m
1 astrologinja!		
i09064		301
NARAVNO sušeno domačo koruzo prodam. Silvo Peček, Završe, Grobelno, telefon 041 261-676.	2563
JABOLČNIK iz domačih sort jabolk prodam. Telefon 051 362-145. 2595 DOMAČE svinjske ocvirke prodam. Telefon 041 518-421.	2617
VINO traminec in modra frankinja ugodno prodam. Telefon 031 815-897. 2652 ODLIČNO sadno vino jabolčnik iz starih sort jabolk ugodno prodam. Telefon 051 220-902.	2649
m \wm\
astrologinja jasnovidnost
11
s™
ŽENSKO kolo, bele barve, s košaro, malo rabljeno, znamka Rog holand, sesalec na paro, novi, še nerabljen, z garancijo, prodam za polovično ceno. Telefon 548-3849.	2562
KERAMIKA na zalogi ali po naročilu (izris kopalnic in ostali gradbeni material) prodam. Hojnik Leskovec 15, Ljubečna, telefon 041 617-220 (gradbeni) in 051 617-220 (keramika). 2596 ZAZIDALNO parcelo ter suhe hrastove in smrekove »fosne«, 5 in 8 cm, prodam. Telefon 041 325-191. 2612 KORUZO v zrnju in zemljo za urejanje okolice in vrtov prodam. Telefon 041 741-028.	2616
8 m hrastovih suhih drv in ječmenovo slamo v kockah prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 296-033. 2618
kupim
TRAKTOR, prikolico, ostale priključke, motokultivator ter tovorno in dostavno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	2642
SAM z otrokom, bolno materjo sem ostal, žensko, staro do 45 let bi rad spoznal. Telefon 041 859-096. 2505 MOŠKI, upokojenec, pošten, išče žensko za skupno življenje. Vse ostalo po dogovoru. Telefon (03) 5824-611. n
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
CEPILEC za drva, 21 ton, na kardan, oddam v najem ali vam razcepim drva. (Žalec), telefon 031 251-363. 2664 ZARADI bolezni iščem pedikerko na domu. Telefon (03) 5416-625. 2672
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
■■I*
raaioce
www.radiocelje.com
prodam
NESNICE, mlade ter bele piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471244, (03) 5472-070, 041 763-800, 031 461-798..	p
PRAŠIČE, od 30 do 170 kg, domača krma, možne polovice, očiščene odojke, možna dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476.	p
PRAŠIČE, stare 2 meseca, prodamo. Telefon 5488-158.	2597 PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, mesni tip, cena ugodna, možna dostava, prodam. Telefon 041 655-528. 2606 NEMŠKE ovčarje, stare 8 tednov, prodam.
Telefon 041 817-141. 2632 NAROČILA za mladiče nemške ovčarje sprejemam. Telefon 031 299-767.
2636
BURSKEGA kozla, starega 2 leti, prodam.
Telefon 041 957-704. 2647 BIKA, starega 10 mesecev, prodam. Telefon 051 312-153.	L 161 BIKCA simentalca, težkega 210 kg, prodam. Telefon 041 870-510. 2655
naročite
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
/
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Celje
Poročili so se: Mojca SLONJŠAK iz Laškega in Tomislav KRALJ iz Celja, Karmen ULAGA iz Laškega in Jurij PRELOŽNIK s Stranic, Mateja KRAJNC iz Šentjurja in Gregor KOPRIVNIK iz Žalca, Nina VREČER iz Celja in Miha TROJNER iz Maribora.
Laško
Poročili so se: Nataša ZELIČ iz Šentruperta in Jože OZMEC iz Celja, Kristina MEGLIČ iz Zgornjih Pirnič in Matej ZEME iz Stopc, Nina ERAZEM iz Radeč in Dejan KOČAR iz Štor.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Anamarija JAGER iz Dramelj in Boštjan SLAKAN iz Štor, Damjana BELAK iz Šentjurja in Urban LAPORNIK iz Laškega, Jerica ZGONEC in Andrej GORJUP, oba iz Razborja, Irena ZAGAJŠEK s Kamena in Samo VOLA-SKO iz Završ pri Dobjem.
Žalec
Poročili so se: Nika BELO-GLAVC s Polzele in Jan KOREN s Pragerskega, Sanja LEBER iz Zabukovice in Miha DOBRAVC iz Pongraca.
Mozirje
Poročili so se: Laura FIC-KO in Borut ANTONČIČ, oba iz Grosuplja, Nataša ANDRE-JOVEC iz Trnovca in Robert KOPUŠAR iz Primoža pri Ljubnem, Maja MILAVEC in Marko KURE, oba iz Metlike, Petra GLOJEK iz Spodnjih Kraš in Uroš STRMČNIK iz Grušovlja, Romana MARU-ŠKOVA iz Bratislave in Matija PIRIH iz Tolmina, Sonja PLESNIK in Franjo MAJHEN, oba iz Nazarja.
Velenje
Poročili so se: Hermina PLEVNIK in Roman FERME, oba iz Pake pri Velenju, Dragica PEČOVNIK in Matej JELEN, oba iz Velenja, Marina RUŽIĆ in Alen Nikola RAJKOVIĆ, oba iz Velenja.
SMRTI
Celje
Umrli so: Jožef POTOČNIK iz Žalca, 76 let, Jakob PETEK iz Celja, 70 let, Jožef TRŽAN iz Štor, 77 let, Ana SLAMNIK iz Celja, 75 let, Janez VORINA iz Celja, 92 let, Aleksander JEKL iz Celja, 62 let, Branko KLANČNIK s Polzele, 54 let, Matjaž STE-FANCIOSA iz Laškega, 45 let, Alojzij CIZEJ s Polzele, 80 let, Rozalija BIZJAK iz Velenja, 87 let, Alojz ZAVRŠNIK iz Braslovč, 83 let, Miha POD-KORITNIK iz Žalca, 78 let, Viktor SAMASTUR iz Žalca, 85 let, Marta SLAKAN s Pro-seniškega, 57 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Janez DVORŠAK iz Rogaške Slatine, 80 let, Edvard JAGODIČ iz Rogaške Slatine, 53 let, Ivana ŽGAJ-NER iz Spodnjega Sečovega, 83 let, Ciril Metod KRIŽANEC iz Rogaške Slatine, 71 let, Štefanija ČONŽEK iz Ro-
AZ
n
Z
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
27
Usoda kruta je med nas posegla, utrgala mladostni cvet, nesrečo, žalost nam postregla, zakaj tako je krut ta svet?
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi
ROMAN GABERŠEK
iz Spodnje Rečice 115 pri Laškem (25. 10. 1965 - 7. 7. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako množičnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam v najtežjih trenutkih življenja stali ob strani. Posebna zahvala velja najinim skupnim prijateljem, ki ste mi v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči tvoji: Marjeta, Klemen in Tjaša ter ostalo sorodstvo
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
Zahvala
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame
TILIKE ZLENDER
iz Dobrine, Loka pri Žusmu (1944 - 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrazili besede sožalja ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Zahvala uslužbencem Pošte Slovenija v Šentjurju in dežurni zdravnici iz ZD Šentjur za pomoč in razumevanje ob žalostnem dogodku. Zahvala g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Bezenšku, trobentaču ter pogrebnima službama Žalujka
in Gekott za organizacijo pogreba. Posebna zahvala Cvetkinim prijateljem, sosedom in sodelavkam, sosedi Tatjani in prijateljici Andreji Tepež.
Žalujoče hčerke Cvetka, Jožica in Simona z družinami
gaške Slatine, 91 let, Štefan SABO iz Kapce, 85 let, Marija MOTOH iz Cmereške Gorce, 77 let, Dionizij PŠENIČNIK iz Nove vasi pri Šmarju, 58 let, Jozefa JAVERŠEK iz Gr-lič, 72 let, Marija MOTOH z Babne Gore, 89 let, Marijan TOVORNIK iz Zagorja, 84 let, Jožefa VOLAVŠEK iz Kozjega, 80 let, Ana MANČEK iz Brecljevega, 84 let, Matilda STRNAD iz Zgornjega Ga-bernika, 73 let.
Šentjur pri Celju
Umrla je: Matilda ŽLEN-DER iz Dobrine, 68 let.
Žalec
t POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
24 UR OBISK NA DOMU
PE VOJNIK PE CELJE
051 649 780
PLAČILO NA OBROKE
www.primozic.si
Umrli so: Marija VALEN-ČIČ z Vranskega, 83 let, Janez ZAKONJŠEK iz Latkove vasi, 88 let, Alojzija SAMARŽIJA iz Stropnika, 68 let, Anton ŽNI-DAR iz Podkraja, 74 let.
Laško
Umrl je: Avguštin TERŠEK iz Laškega, 77 let.
Mozirje
Umrl je: Ferdinand VISOČ-NIK iz Lepe Njive, 48 let.
Velenje
Umrli so: Jožefa TOPLI-KAR iz Ljubljane, 88 let, Zdenka TERŽAN iz Podloga v Savinjski dolini, 65 let, Rafaela STROPNIK iz Topolšice, 78 let, Franc ANŽEJ iz Šoštanja, 52 let, Frančiška CIGALE iz Velenja, 69 let, Anton ČEH iz Topolšice, 82 let, Ida ZORKO iz Prebolda, 64 let, Marjan Mihael KUK iz Velenja, 85 let, Veronika GABER iz Mozirja, 73 let, Franc JUVAN iz Velenja, 81 let, Roza STROPNIK iz Šoštanja, 84 let.
ZAHVALA
Zapustila nas je
MARIJA KOROŠEC
z Rakove steze pri Frankolovem
Vsem sorodnikom, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja ter podarjene sveče, cvetje in svete maše. Hvala patru Branku za lepo opravljen obred, gospodu Vrisku, pevcem in pogrebni službi Raj.
Žalujoči vsi njeni
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta, dedija in pradedija
VIKTORJA SAMASTURJA
iz Kasaz 35 Petrovče (23. 7. 1927 - 1. 7. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Spomin na tebe je še živ, preljuba moja žena, naša
mama in babica. Prezgodaj daleč si odšla, a v naših srcih za vedno boš ostala,
JUSTINA RIŽNAR
(18. 11. 1941 - 9. 7. 2011)
Mož Martin, otroci Sonja, Zdravko, Vesna, Silva in Andrej, vnuki Lovro, Tilen, Aljaž in mala Julija
Ko sončni vzhod oznanja nov dan,
je odslej drugačen brez tebe, Boštjan. Odšel si tja, kjer ni več trpljenja zemeljskega sveta. Pustil si neizbrisne sledi, a izguba vseeno tako zelo boli.
ZAHVALA
Zapustil nas je
BOŠTJAN JEREB
(19. 6. 1990 - 30. 6. 2012)
V noči na soboto je bolezen premagala Boštjanovo telo in ko je tiho zaspal v najinem objemu, sva si želela z njim tudi midva. Z Luko smo se počutili kakor izgubljene ptice, ki so jim porezali krila. A nesebična pomoč vseh dragih sorodnikov, prijateljev in sosedov nam daje moč, da zopet vzletimo in preživimo to neizmerno bolečino
ob izgubi našega dragega Boštjana. Iskrena hvala prav vsakemu posebej, ki ste znali pristopiti in lajšati minulo leto in pol, ko smo se borili z
boleznijo - in še vedno ste ob nas. Brez vseh vas bi tudi zadnje slovo bilo drugačno, hvaležni smo vsem, ki ste ga pomagali oblikovati. Hvala vsem še enkrat in tudi vam, ki boste ohranjali spomin na Boštjana in položili beli cvet na njegovem prezgodnjem grobu.
Tvoji mami Danica, ati Zdravko in brat Luka
Skromno in pošteno si živela, v življenju le skrb in delo si imela. Skozi vse življenje boriti si se znala, a v poletnem dnevu boleče si zaspala.
V SPOMIN
8. julija je minilo pet let, kar si nas zapustila, draga žena, mamica in sestra
SILVA KOLAR
roj. Špeglič (22. 12. 1954 - 8. 7. 2007)
Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njen prezgodnji grob, ji prižigate sveče, prinašate cvetje in jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
r
lj
Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrb in delo si imel. Skozi vse življenje le boriti si se znal, v poletnem dnevu tiho si zaspal, a v naših srcih vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, strica in tasta
JOŽETA TRŽANA
iz Udarniške ulice 2, Štore nazadnje je bival v Domu Lipa Štore (24. 2. 1935 - 2. 7. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se osebju Doma Lipa Štore, zdravstvenemu osebju kardiološkega in internega oddelka Splošne bolnišnice Celje, govorniku g. Mastnaku iz Železarne Štore, pevcem za odpeti pesmi, g. župniku za lepo opravljen obred in sv. mašo ter trobentaču za odigrano Tišino. Iskrena hvala kolektivom Železarna Štore, sindikatu skupine CMC Celje, Društvu upokojencev Štore, stanovalcem Udarniške ulice 2, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vojnik in pogrebni službi Veking.
Še enkrat hvala vsem!
Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo ohranili v lepem spominu
2654
mm
L 162
2650
2663
n
28
NA KOLESIH
NOVI TEDNIK
Cena rednega servisa klimatskih naprav je odvisna od tega, koliko hladilnega plina sprejme avtomobil. Kot so povedali na AMZS, celoten proces traja približno 30 minut in stane med 45 in 70 evrov.
Vzdrževanje klimatskih naprav v avtomobilu
V vročih poletnih mesecih si je vožnjo v avtomobilu brez klimatske naprave le težko predstavljati. Kaj hitro se lahko zgodi, da nas klimatska naprava pusti na cedilu ravno takrat, ko jo najbolj potrebujemo. Njenega delovanja zato ne prepuščajte naključju in jo redno vzdržujte. Zagotavlja namreč udobnejšo vožnjo, voznik pa je pri njej bolj zbran, kar pripomore k večji varnosti v cestnem prometu.
Kot so izpostavili na AMZS, klimatska naprava v avtomobilu niso le gumbi za upravljanje, temveč je to zapleten sistem, ki za nemoteno delovanje potrebuje vzdrževanje. V hladilnem sistemu je namreč plin, ki sčasoma začne uhajati skozi različne bolj ali manj tesne spoje, s čimer se zmanjšuje učinkovitost delovanja klimatske naprave. Različni serviserji na Celjskem zato priporočajo, da klimatske naprave vozniki
servisirajo na dve do tri leta. Vzdrževanje ne pomeni le popravila morebitnih okvar, temveč predvsem čiščenje posameznih delov naprave. V njih se namreč lahko zbirajo bakterije, onesnažena pa sta lahko plin in tudi mikrofilter. Kot so še izpostavili na AMZS, je splošno znano, da je življenjska doba avtoklime od deset do petnajst let, z rednim vzdrževanjem pa podaljšamo njeno življenjsko dobo ter upočasnimo uhajanje hladnega plina skozi majhne luknjice.
Vzroki za
nepravilno
delovanje
Če klimatska naprava kljub najnižji nastavljeni temperaturi in najvišji moči hlajenja ne hladi potniške kabine, je z njo nekaj narobe. Prav tako prepoznamo okvaro, če naprava ropota ali iz nje zaznamo neprijeten vonj. Klimatska naprava ne deluje pravilno zaradi treh vzrokov,
&
Šola Vožnje — Č A D E J-
www.cadej.si avtosoIa.cadej@siol.net Tel. 08 2052291
Klimatska naprava naj bo nastavljena na največ 6 stopinj Celzija manj od zunanje temperature, saj lahko v primeru večje razlike telo doživi šok, ko voznik stopi iz ohlajenega vozila.
in sicer premalo hladilnega plina, onesnaženega hladilnega plina ali poškodovanih delov. V kolikor je vzrok za slabše delovanje pomanjkanje plina v sistemu klimatske naprave, bo serviser manjkajočo razliko nadomestil, nakar bi morala biti učinkovitost naprave ponovno stoodstotna. Serviser pri čiščenju plina najprej iz sistema
izčrpa ves hladilen plin in nato celoten sistem prečisti. Sledita menjava olja in ponovno polnjenje sistema s prečiščenim plinom. Lahko se zgodi, da mora serviser dodati še nekaj novega plina, saj mora količina natančno ustrezati tovarniškim zahtevam posamezne naprave.
ŠO
Foto: GrupA
Finančni lizing
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
BlizjyLcosdo dobrega/ avtomobila*
Kar je staro, še ni za odpis!
Imate doma jeklenega konjička na dveh ali štirih kolesih, ki vam dobro služi že več desetletij?
Kako ga negujete, kaj počnete, da je v »dobri formi«?
Delite svoje izkušnje z bralci Novega tednika! Pišite ali pokličite nas in z veseljem bomo zabeležili vašo zgodbo. Vabljena tudi različna društva starodobnikov!
Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si, telefon 4225-164.
NOVI TEDNIK
VODNIK
29
■ONO
Spored od 13. - 16. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Petletna zaroka - rom. komedija 11.05, 16.05, 18.45 Projekt: Otrok - komedija 13.45, 21.25, 23.45 Rock za vse čase - muzikal 21.30, 23.59 Vroči Mike - komedija 11.55, 14.15, 16.35, 18.55, 21.15, 23.35 Ledena doba 4 - animirana druž. pustolovščina 3D, sinh. 11.00, 13.10, 14.00, 15.20, 16.10, 17.30, 18.20
Ledena doba 4 - animirana druž. pustolovščina, sinh. 10.30, 12.40, 15.00, 17.10, 19.20 Ledena doba 4 - animirana druž. pustolovščina
12.30, 14.50, 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 Mrha - drama
12.10, 14.30, 16.50, 18.50, 20.50, 22.50 Neverjetni Spiderman - akcijska pustolovščina, 3D
11.10, 19.40, 20.30, 22.30, 23.20 Neverjetni Spiderman - akc. pust. 12.20, 15.10, 18.00, 21.10, 23.59
LEGENDA:
-	vsak dan
-	sobota, nedelja
-	petek, sobota
PETEK
19.00 Masaker - drama 21.00 Nujno ubijanje - drama SOBOTA
20.00 Nujno ubijanje - drama NEDELJA
19.00 Nujno ubijanje - drama 21.00 Masaker - drama
TRG PRED MESTNIM KINOM METROPOL
SOBOTA
22.00 Coco Chanel & Igor Stravinsky
romantična drama (vstop prost)
mm
PETEK
19.00 Prometej - akcijska ZF grozljivka 20.00 Kotlar, krojač, vojak, vohun - vohunski triler
21.30 Sneguljčica in lovec - pustolovska akcija SOBOTA
19.00 Kotlar, krojač, vojak, vohun - vohunski triler
20.00 Sneguljčica in lovec - pustolovska akcija
21.30 Prometej - akcijska ZF grozljivka NEDELJA
16.00 Impijev otok - animirana družinska pustolovščina, sinh. 18.00 Sneguljčica in lovec - pustolovska akcija
19.00 Kotlar, krojač, vojak, vohun - vohunski triler
20.30 Prometej - akcijska ZF grozljivka
ZVEZDE POD ZVEZDAMI
KINO PRED DOMOM KULTURE VELENJE
PONEDELJEK
21.30 Kruha in iger - komedija (vstop prost)
PETEK, 13. 7.
15.30 Stara šola Velika Pirešica Ekofejst v Savinjski dolini
samooskrba, ekološko vrtnarjenje, permakultura, energetska neodvisnost...
16.00 Velenjsko jezero Green land
večer elektronske glasbe
18.00 Špica Celje_
Dani Bedrač
poletni koncert avtorske glasbe in priredb
19.00 Letni kino ob Velenjskem jezeru Grški večer
plesi v krogu za srednjo in starejšo generacijo
20.00 Zdraviliški dom Dobrna Trio Amarilis
Lucija Mlakar, violina; Urška Horvat, čelo in Katja Činč, klavir
20.30 Trg vasi Lipa Podčetrtek Žonglerske delavnice
delavnica za majhne in velike
21.00 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg Šentjur Broadway I love
koncert muzikalov
SOBOTA, 14. 7.
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Lev in miška
predstava za otroke Lutkovnega gledališča Tri
10.00 Pokrajinski muzej Celje
Kelti na Celjskem
javno vodstvo po razstavi
10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Bibamica na koncertu
koncert z lutkami
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
od 15.00 ure dalje pred gasilskim domom Zreče
Zreška gasilska noč
17.00 Celjska koča_
Iskanje zaklada Celjske koče
aktivnosti za otroke
18.00 Ribnik Vrbje
Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice (tudi v nedeljo)
20.00 Trg vasi Lipa Podčetrtek Broadway I love
koncert muzikalov
21.00 Titov trg Velenje
Massimo Savić
poletni koncert
9.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice
RAZSTAVE
PETEK, 13. 7.
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
delavnice ustvarjanja iz gline, mozaiki iz Hama perlic, risanje na steklo .
19.00 Mestna plaža
Cocktail party
20.00 Vodni stolp
Lucky &The pipes
koncert Salonskega orkestra
SOBOTA, 14. 7.
11.00 Zelen'dol ob Šmartinskem jezeru Umetnost pod krošnjami
vikend slikarske umetnosti za vse generacije - tudi v nedeljo
18.00 Zelen'dol ob Šmartinskem jezeru Glasba za nostalgike
NEDELJA, 15. 7.
11.00 Zelen'dol ob Šmartinskem jezeru Nedeljske reciklažne delavnice
14.00 do 21.00 Stari grad Celje_
Slikarsko ustvarjanje na temo rodbine Celjskih
19.00 Dom sv. Jožef_
Bromley Youth Concert Band
Večer v atriju
20.00 Celjski dom_
The Broadway I love
koncert muzikalov
PONEDELJEK, 16. 7.
18.00 Mestna plaža
Ustvarjalnice pod celjskim nebom

aDIQ
www.radiocelje.com
je
Pokrajinski muzej Celje: Alma M.
Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru); Utrip svetlobe, do 13. 12.; Recte illuminas - dobro svetim, do preklica.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Muzej novejše zgodovine Celje: Obrazi operete; do 31. 10.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava fotografij Jureta Kravanje: Spodnja Savinjska dolina, do 31. 8.
Galerija Niko Ignjatič Celje: likovna dela Branka Krka: Terminator vs Hollywood, do 14. 7.
Galerija Volk Celje: razstava Celjske poletne vedute 2012, do 28. 9.
Galerija Mercator center Celje: razstava Mravljica - Tihožitje 2012, do 1. 8.
Kvartirna hiša: poletna prodajna razstava umetniških del, do 31. 8.
Železarski muzej Teharje: razstava likovnih del Tatjane Hren: Podobe plemena, do 31. 8.
Savinov likovni salon Žalec: skupinska razstava Nova fotografija - Realnost, do 31. 8.
Galerija Zgornji trg Šentjur: slikarska razstava Draga Medveda: Archeo metamorfoze, do 3. 9.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane,
Grad Podsreda: razstava steklenih mojstrovin Ars vitraria Mitje Lukanca ter Zvo-neta Drobniča, članov Društva steklarjev Slovenije, do 30. 9.
Avla Kulturnega centra Rog. Slatina: Sprehod po Rogaški Slatini; razstava društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica, do 31. 7.
Anina galerija Rog. Slatina: dela z mednarodnega slikarskega srečanja.
DRUŠTVA VABIJO
SOBOTA, 14. 7.
8.00 Cankarjeva ulica Velenje
Poletni bolšji sejem
8.00 Ploščad centra Nova Velenje
Kmečka tržnica
9.00 do 13.00 Parkirišče KS Migojnice Domača tržnica v Grižah
NEDELJA, 15. 7.
15.00 pri Slomškovem domu na Ponikvi Jedi iz kotla in štruklijada
kmečko popoldne pod lipo Društva kmečkih žena Ponikva
za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE
za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
NEDELJA, 15. 7.
17.00 Celjska koča_
Kuharska delavnica za otroke
20.30 Titov trg Velenje
American Music Abroad
koncert orkestra in zbora mladih z vzhodne obale ZDA
PONEDELJEK, 16. 7.
9.00 Hiša generacij Laško
Ko iz packe nastane slika
slikanje akvarelov; ustvarjalne delavnice namenjene otrokom, mladim in odraslim
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
RAZVEDRILO
NOVI TEDNIK
NA SVOJ RAČUN
IZJAVA TEDNA
Nemščina mu ne gre
Bralka Martina Žužek z Dobrne je poslala tole šalo:
Skupina slovenskih športnikov je odpotovala v Nemčijo, da bi tam odigrala tekmo. Fantje so prenočili pri nemških športnikih. Janez je prišel zjutraj na igrišče zelo utrujen. Ves čas je tožil, kako ga bolijo roke. »Kaj si vendar delal?« so ga vprašali soigralci. »Dolgo v noč sem se pogovarjal z Nemci,« je odgovoril.
»Žlahta pritiska«
Zdravnik reče 80-letniku po temeljitem pregledu: »Neverjetni ste, da ste pri tej starosti povsem zdravi. Povejte, koliko je bil star vaš oče, ko je umrl?«
»Kdo pa pravi, da je umrl? V soboto sva bila na >jagi< - 15 kilometrov hoje, trije fazani, dva zajca ...«
»Neverjetno. Kaj pa vaš ded? Kdaj je umrl?«
»Kdo pa pravi, da je umrl?«
»Pa mi ja ne boste rekli, da je z vama >jagal< ...«
»Ne, ni. Se pripravlja na ohcet. Z bodočo nista bila prav previdna, pa je zdaj otrok na poti ... Saj ne, da bi se rad ženil, a žlahta pritiska ...«
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
V vročih julijskih dneh praznuje svoj občinski praznik tudi Dobje. Občinski nagrajenec je letos svetnik in član iniciative za povezovalno cesto Repuš-Jezerce Edi Kova-čič. Kot se je znova izkazalo, se nobena juha niti v Dobju ne poje tako vroča, kot se skuha. Če je nagrado pred leti zavrnil, je zdaj prav vesel, da jo bo dobil. In še enkrat se je izkazalo, da čez sedem let vse prav pride. Plaketo bodo namreč kar taisto iz arhiva porabili, prihranek pa raje za kakšno dodatno porcijo čevapčičev namenili. Kovačič se je s tem absolutno strinjal. »Če bi občini nepotrebne stroške delal, bi moral iz načelnih razlogov nagrado spet zavrniti,« je pospremil šaljive pripombe svojih svetniških kolegov.
Vprašali smo vas: Kako se imenuje rubrika, ki ste jo kot novo opazili v časopisu? Pravilen odgovor se glasi: Najboljše z naših kmetij. Izžrebana nagrajenka, ki bo prejela knjigo Celjske Mohorjeve družbe, je Mojca Hrnčič, Gosposka ulica 2, 3000 Celje.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Dopusti so močno zdesetkali tudi uredništvo Novega tednika in Radia Celje. Sprašujemo vas, koliko novinarjev (mimogrede: v tem času morajo opravljati tudi uredniško delo) je bilo ta teden v službi?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupon z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 18. julija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
Brigita Pristovnik, ki skrbi za urejenost prostorov v naši medijski hiši: »Mene delo veseli. Ljudje so tisti, ki me ubijajo.«
Špela Kuralt se je sicer za dobro leto »poslovila« iz našega uredništva, a vendar njene izjave pred odhodom na dopust in zatem v porodniški stalež še nismo pozabili: »Tak prispevek ti bom oddala, Bojana, da se boš zjokala!«
Radijska urednica Bojana Avguštinčič: »Večkrat sem na robu solza!«
V uredništvu smo razpravljali o različnih izjavah, med drugim tudi, kaj je med zadnjim obiskom v naših krajih dejal predsednik države Türk. Fotoreporter Andraž Purg je očitno poslušal le z enim ušesom, zato se je vmes zaslišalo: »Kaj sem rekel?«
ANEKDOTE
Ameriški filmski igralec Humprey Bogart (1899-1957) je nekoč rekel: »Ženski ne smeš nikoli ugovarjati. Samo počakaj in bo to sama storila.«
Angleški državnik Joseph Chamberlain (1836-1914) je bil kljub visoki starosti odličnega zdravja. »Gospod,« ga je vprašal znanec, »v čem je skrivnost vaše telesne odpornosti in železnega zdravja?« Odgovoril mu je: »Takoj vam povem. Nikoli ne pojdite peš, kadar se lahko peljete, in med dvema cigarama izberite vedno debelejšo in močnejšo.«
Neka obiskovalka je Churchillu nekoč navdušeno dejala: »Gotovo občutite nekaj izrednega ob misli, kako silovito se prerivajo ljudje, da bi slišali vaš govor!«
»Seveda je to zelo laskavo,« je priznal državnik, »ne smete pa pozabiti, da bi bila gneča trikrat večja, če bi me obešali.«
Ko je bil ruski vladar Aleksander II. (1818-1881) še prestolonaslednik, je bil nekega večera v družbi, kjer so govorili o tem, kateri del človeškega telesa je najodpornejši. Mnenja so bila različna. Oglasil se je tudi Aleksander in izjavil: »Mislim, da je najodpornejši del telesa nos. Minister Kleinmichel vleče mojega očeta že deset let za nos, pa je nos še vedno enako velik in na istem mestu.«
Vir: Superanekdote. Izbral in uredil Slavko Krušnik, samozaložba, Ljubljana, 1971.
»Ni Vele'ja brez Gore'ja, ni Gore'ja brez Vele'ja.«
Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je s priredbo gesla »Ni življe'ja brez Vele'ja« mestne svetnike dokončno prepričal, da uprava in delovna mesta ostajajo v Velenju.
MODROSTI
Človek ne tke mreže življenja, saj je le nitka v njej. Karkoli naredi mreži, naredi sebi. (Ameriški poglavar Seattle)
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV <

Slovenščini z ljubeznijo
»Kak Stane, čisto navaden Čiko sem,« se je dan po objavi prispevka o kopanju pod Tr-novčko brvjo razburjal drugi od samooklicanih reševalcev na rečiški »kopakabani«. No, seveda je to posebnost, s katero imam v naši hiši, priznam, silne težave. Vsi vedo, da je nekdo Jaka ali Ivo, sama pa se nenehno odločam med Jakobom in Ivanom ... Še huje je to, da slovenščina pač zahteva Draga, ne Dragota, potem pa se domači pritožujejo, da svojcev še v osmrtnicah ne bodo poznali.
Sicer pa imam osebno s to slovenščino kar nekaj križev in težav. Velike začetnice še nekako gredo, zelo pogosto pa bolj ali manj veselo brskam po raznih slovarjih in pravopisih, da bi ugotovila, če beseda, ki jo poznam, nosi s seboj oznako nižje pogovorno, narečno ali bo-gve kaj še. Dobro, res »špo-herta« ne bi zapisala brez narekovajev, ampak flosar v narekovajih pa uniči še najboljše zgornjesavinjske živce. Potem pa navodila, da pri nas pač ne sme nič potekati, da ne smemo začeti z delom, pač pa začeti delati ... Lektorica je pozorna na takšne pomanjkljivosti (in si seveda nič ne more, če se objavi ne-lektoriran tekst). Je pa tudi res, da se včasih posvetujem z drugimi slovenisti. Nič bolj pametna nisem, ker večkrat
dobim dva ali tri različne odgovore.
Ob vseh malenkostih, s katerimi se trudim, da bi dokazala svoje znanje pismenosti, pa me potem uniči zatipkana beseda, ki je kljub skrbnemu branju nihče ne odkrije. Verjetno se strinjate, da je velika razlika, če v naslovu namesto »ne« zapišem »na«. Tovrstne napake ponavadi v naši hiši odkrijemo tisti trenutek, ko odpremo stran v še čisto svežem, žal pa že stiskanem časopisu. Edina tolažba je, da verjamem, da so tisti »na« bralci brali kot »na-a«. Potem smo jaz in bralci čink bliže želenemu »neju«.
Še bolj zabaven je zapis imen in priimkov. Je kar vrag, priznam, če po moje na obisk pride Marjan, gostitelji pa so videli Janeza Podobnika; ali če vodenje celjskega CMC kar naenkrat prevzame Milan Zver.
No, da ne boste mislili, da samo novinarji grešimo. Ne toliko kot kakšno pismo bralcev brez vejic mene osebno občasno ubije kak osnovnošolski spis. Ponavadi predpostavljam, da spisov ne pošiljajo ravno učenci, ki imajo pri slovenščini slabo dvojko. Zato me (pre)pogosto čudi, kje so v teh spisih postavljene vejice, kdo jih je učil zapis premega govora in kje so pobrali stavčne zveze. Potem pa prileti SMS od lastnega otroka, ki ga sploh ne znam prebrati in dešifrirati. Obtoževanja mladine je v trenutku konec.
No, včasih pa vzamemo v roke gradivo, ki ga obravnavajo v državnem zboru. Takrat se prepričam, da smo novinarji Novega tednika, kar se tiče pismenosti, skoraj pravi mali carji. Upam, da to vedo tudi bralci.
PISMENKA
NOVI TEDNIK
RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
PRIPOVEDNI PESNIK
KRATEK, MOČEN GLAS ČRNOLASEC (SLABS.)
Mislim, da smo naredili napako, ko smo poskušali sežgati pravo...
TURŠKI VELIKAŠ
MODRČEK (KNJIŽ.)
ZNAK, KI Z DVEH STRANI OKLEPA BESEDO
NEMŠKI AVTO
URAVNOTEŽENJE PRORAČUNA
PRIBLIŽANJE
PLOSKEV GOVORILNIH ORGANOV
NEPRIJETEN DOGODEK
IN TAKO BAUE
NEMŠKA ROCK PEVKA
ICKO IBEN
ADOLf BAEYER PLESALEC OTRIN
RAZLIČNA VOKALA STROKOV. ZAIRANI-STIKO
NASELJE VIZOU
ZAKONCEV BRAT
NEMŠKA PEVKA LEMPER POLIVINIL (POUUD.)
PREDLOG ZA RAVNANJE NEMŠKA TURISTIČNA AGENCIJA
NARODNOOSVOBODILNI BOJ
NORV. KNJIŽ. (HENRIK) NASELJE PRI RAKEKU
JAP. PROIZ. MOTORJEV
IZDELOVA-LECPIL SLOVENSKI SMUČAR PETER
LUTKAR MAJARON
ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON
VESOLJSKI IZSTRELKI REBEKA DREMEU
VODNI ZBIRALNIK UDAREC Z NOGO
IVO VAJGL
VODNI VRETENČARJI
KRČEVITA JEZA
PLESNE, GIMNAS-TIČNE... TLA
AMERIŠKI IGRALEC (ROBERT DE) UDAV
ROPOTIJA, KRAMA
NEKDANJA
PEVKA AGRDPOPA (BARBARA)
PODEŽELSKO NASEUE DAMJAN OŠLAJ
SVINJSKO MESO
AM.TV-NA-DAUEVANKA
PLETENA PODODA
TRI ENAKE KARTE PRI POKRU
OVČJI SAMEC
ROBERT REDFORD GEOMETRU-SKOTELD
14
POSEBNEŽ
SLOVENSKI FILOZOF (FRANCE)
OVREDNOTENJE ZNANJA VŠOU
SLOVENSKA BIATLONKA MAU
ZAGANJALNIK PRI AVTOMOBILU
OBUKO-VALEC
OPORNICA ZAZLOM-UENUD
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za Hotel pod Roglo v Zrečah
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Vladimir Kralj: Mož, ki je strigel z ušesi
3.	nagrada: vstopnica za kopanje in savno na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 19. julija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 53
Vodoravno: CITRONKA, IDEOGRAM, RISBA, RF, KOTA, OTO, UTE, IVER, HUS, NOSILA, POMP, DUR, PIRAN, EVRO, IDI, INA, KUP, ČELO, MACESEN, AMI, ELITA, JARA, JURIŠ, NOČ, NSU, INTEL, ST, JS, PAMŽ, KOR, OSLO, ETUI, ENES, IZMAEL, STOJALO, POETKA, VSTAVA, ANGORKA, ION, IVAN,
OLE, NUK, STAVROS, JING, ČO, KR, ZASPANE, JASER, OPAL, TESEN, ELENA, ZIDEC, KIJEV, ETIK, ANITA, TRACY, BIKI.
Geslo: Nenavadna krajevna imena
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za Hotel pod Roglo v Zrečah, prejme: Fanči Šantej, Spodnja Rečica 193, 3270 Laško.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe Dražigost Pokorn Klasična kuhinja v zdravi prehrani prejme: Nika Palir, Vrhe 31, 3221 Teharje.
3.	nagrado, vstopnico za kopanje in savno na Rogaški rivieri, prejme: Slavica Ogorevc, Velika Pirešica 41, 3310 Žalec.
Nagrajencem čestitamo. Drugo nagrado dobite na oglasnem oddelku NT&RC, prvo in tretjo bomo poslali po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
Ona: Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bili že precej časa oddani nekomu drugemu, ki tega ne bo mirno prenašal. Je že res, da je avantura lepa in prijetna zadeva, vendar bi bilo dobro, če bi pomislili tudi na prihodnost.
On: V trenutku nepremišljenosti boste napravili usodno napako, ki vas bo stala veliko več, kot boste pripravljeni priznati. Poskušajte popraviti napako, drugič pa raje dobro premislite, preden ukrepate.
Ona: Vaše slepo zaupanje prijateljici se je zdaj izkazalo kot izredno slaba poteza. Toda nikar se ne ustrašite govoric, ki so začele krožiti v vaši okolici, ampak se jim odkrito postavite po robu.
On: Malo počakajte, naj gre raje kdo drug v ogenj po kostanj. Šele ko bo jasno, za kaj gre, povejte, kar mislite, potem pa bo, kar bo. Nekdo vas bo prisilil, da boste v celoti razkrili svoja čustva. Rezultat bo prav presenetljiv...
TEHTNICA fl
Ona: Zdravje je od Boga dana stvar, zato ji namenite dolžno spoštovanje. Nekdo vam bo sicer predlagal prav noro idejo, vendar jo boste prav zaradi slednjega odklonili. Pa saj je že čas, da se vsaj malo umirite!
On: Poslovni načrti se vam bodo končno začeli uresničevati, pa tudi na ljubezenskem področju se vam obeta kar se da zanimiva zadeva. Toda nikar ne pozabite na prijatelje, ki so vam pri tej zadevi pomagali!
msm
Ona: Prijeten dogodek na poslovnem področju življenja vam bo naznanil začetek obdobja, ko vam bo vse šlo kot po maslu. Zagrabite to enkratno priložnost in videli boste, da si boste v kratkem času ustvarili ogromno.
On: Priskočili boste na pomoč sodelavcu, ki vam je pred kratkim naredil podobno uslugo. Vendar zadeva tokrat ne bo tako enostavna, saj boste morali pokazati vse svoje sposobnosti. Na koncu pa vam bo vendarle uspelo.
DVOJČKA ** m STRELEC #
Ona: Zagledanost vase vam bo povzročila veliko skrbi, saj lahko s tem ranite tudi tiste, ki jih drugače ne bi hoteli. Stopite malo na trdna tla in poglejte realnosti v oči. Tako boste imeli veliko več možnosti za uspeh.
On: Prijetna novica vam bo dodobra ogrela srce. Nikar ne čakajte, ampak se vrzite v vrtinec dogodkov, ki vam bodo prinesli obilo osebne sreče in veselja. Uživajte, dokler še lahko; kasneje bo prepozno!
Ona: Partnerjev vpliv v družbi vam bo onemogočil načrtovano avanturo, saj se vas bodo vsi na nek način bali. Dobro premislite, ali je bilo vredno zastaviti srečo le za popolnoma neuspel poizkus.
On: Krepko se boste morali potruditi, da boste uspeli pridobiti nazaj tisto, kar ste pred kratkim po lahkomiselnosti izgubili. Toda kljub temu se vam splača malce stisniti zobe, saj boste s tem ogromno pridobili.
Ona: Z izredno poslovno potezo boste naredili precejšen vtis na svoje nadrejene, kar vam bo odprlo marsikatero možnost v prihodnosti. Izkoristite odlično situacijo kar najbolje.
On: Prav tisti, kateremu so namenjena vaša čustva, vas bo presenetil s prisrčnim darilom. Prinesel pa vam bo še nekaj več, morda celo tisto, kar si že tako dolgo želite.
KOZOROG &
Ona: Okoli vas so se začele dogajati kar se da nenavadne stvari. Toda iz vse te zmede boste kaj hitro izluščili bistvo dogodkov. Poskusite v celotno zadevo vplesti tudi svoje prijatelje, saj boste s skupnimi močmi dosegli veliko več.
On: Podcenjujete moč nekega sovražnika. Če bi vedeli, kaj vam pripravlja, bi se nad tem precej zamislili. Še dobro, da je to vaš srečen teden, zato se boste z lahkoto izmazali. Toda kako bo drugič?
Ona: Imate vso pravico do svojega življenja, toda ne za ceno, ki jo morajo za to plačevati drugi. Umirite se in poskusite še kako drugače. Možnosti je več, treba se bo le odločiti in pravilno izbrati.
On: Dajte duška svoji razposajenosti in se lotite zadeve, ki se vam je do zdaj dozdevala vse premalo resna za človeka vašega kova. Včasih je treba narediti tudi kaj za svojo dušo, zato se nikar ne držite nazaj.
DEVICA
Ona: Pretirano ste ljubosumni. Naučite se zaupati ljudem okoli sebe in videli boste, da bo življenje postalo prijetnejše. Posvetite se športnim aktivnostim, mogoče vam bo uspelo tok razmišljanja preusmeriti drugam.
On: Če ne bi imeli tolikšne izbire, bi se zlahka odločili, tako pa kar naprej nihate med dobrimi in še boljšimi kombinacijami. Pazite se, da se vam ne vmeša še nekdo drug, ki komaj čaka na ponujeno priložnost. In odločite se že enkrat!
VODNAR
Ona: Dogodek, ki bo imel v vašem življenju poseben pomen, vas ne sme preveč razburiti, saj bi tako kaj hitro pokazali svoje ranljive točke. Počakajte na ugodno priložnost in stvari se bodo uredile kar same od sebe.
On: Vaš stalni spremljevalec vas ne bo podpiral tako, kot bi vas moral, zato ne oklevajte predolgo z odločitvijo, ki jo boste tako ali tako morali sprejeti. In še preden se boste dobro obrnili, že bo uspeh tu!
Ona: Malo več potrpežljivosti vam ne bo škodovalo. Bilo bi dobro, če bi si pustili dopovedati, da nimate vedno prav le vi. Včasih je pač treba prisluhniti idejam drugih in upoštevati njihova mnenja in nasvete.
On: V družini boste naleteli na razumevanje in zato jim boste hvaležni. Tudi finančna situacija se bo vsaj delno uredila in stabilizirala. Zato si nikar ne delajte nepotrebnih skrbi, ampak raje uživajte.
www.novitednik.com
3
15
4
9
5
10
13
12
11
16
	1 » J Ll!	FTl	i	
»Ustanovitelj podjetja in razlog, da smo danes sploh tu,« je Iztok Špan (levo) predstavil svojega očeta Jožeta. Gospod Špan starejši je bil vidno ganjen nad predstavitvijo sina, ki se je izkazal za vrednega naslednika družinske dediščine. Sicer pa je Jože še vedno nepogrešljiv v podjetju. Prepričani smo, da iz več razlogov. Nam najbližji je vsekakor ta, da kakšno prijazno reče s sitnimi novinarji. Špan mlajši se tega namreč z vsemi štirimi otepa. Le kaj hudega so mu ušpičili?
Vse poti vodile na Planino
Planina pri Sevnici prejšnji konec tedna ni gostila samo na tisoče zabave željnih mladcev, ki so klumpali na Sv. Križu. Ob 45. obletnici kozjanskega industrijskega giganta so gostili tudi celo vrsto tujih gostov, ki poslovno sodelujejo s Tajfunom. Nekaj utrinkov s slavnostnega odprtja nove proizvodne hale je zabeležil tudi objektiv Novega tednika.
OS
Foto: GrupA
Si nismo mogli kaj, da ne bi opazili, da ima tudi Jože Palčnik, direktor šentjurske občinske uprave, eno od telefonskih različic zadnjega čuda i-tehnike. Smo prepričani, da je užival tudi v ambiciozni dveurni predstavitvi Tajfuna. Če tu in tam kak robusten vitel ne bi pokvaril scene, bi bilo čisto tako kot na predstavitvi Appla v časih Stevea Jobsa.
Optimistično vzdušje kaj dosti prostora za »jamranje« v pogovorih ni dopuščalo. Da se prav na Kozjanskem lahko rodijo dobre zgodbe o uspehu, je prepričana tudi Aleksandra Borštnar Maček, ki na Prevorje vodi tuje turiste. Ker je ponudbo že pred časom razširila tudi na sosednje Dobje, sta si imela s tamkajšnjim županom Francem Leskovškom gotovo veliko povedati.
Z leve: Anja Kamerički, smaragdna kraljica Ana Kovačevič in Nika Orešnik
Smaragdna kraljica Preboldčanka
V organizaciji Turistično-kulturnega društva Levec in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec so v v soboto zvečer pred Domom II. slovenskega tabora pripravili izbor smaragdne kraljice.
Prireditev, že enajsta po vrsti, je privabila precej gledalcev, zmaga pa je tokrat ostala v Savinjski dolini. Na razpis letošnjega izbora se je prijavilo 12 kandidatk, za finalni del so jih izbrali devet, v treh izhodih, v dnevnih oblačilih, kopalkah in nazadnje v večernih kreacijah, se jih je predstavilo sedem. Desetčlanska žirija je za prvo spremljevalko imenovala Anjo Kamerički, 18-letno dijakinjo iz Celja, za drugo Niko Orešnik, 18-letno dijakinjo srednje zdravstvene šole, smer kozmetični tehnik iz Žalca, in za smaragdno kraljico 2012 26-letno zdravstveno tehnico Ano Kovačevič iz Prebolda.
TT
>'1*11*
Na posebnih kolesih
Na čisto posebnih kolesih sta se oni dan pred stavbo, ki je ponos slovenstva v mestu, srečala sloviti fotograf Josip Pelikan in direktor celjskega arhiva, iz vetrovne Ajdovščine v Celje naturalizirani dr. Borut Batagelj. Sicer zagrizen smučar je za poletje »zimska prevozna sredstva« zamenjal s kolesom. Da v vročini ne bi preveč izčrpal svojih energetskih zalog, si je omislil kolo na električni pogon. »Ni treba goniti, a vseeno gre,« je simpatičen kuštravec pripomnil in v Pelikanovem slogu pomahal v objektiv.
BS, foto: GrupA
Trije znani celjski podjetniki. Z leve: Jernej Rojc, Peter Thaler in Marjan Šeško
Zabava ob žaru
V celjskem Braniboru so imeli zabavo s tekmovanjem v peki na žaru. Po besedah Marjana Šeška, solastnika lokala, je bila zabava najboljša med vsemi doslej. Očitno je bila zbrana druščina prava, za piko na i v vzdušju pa so poskrbele ekipe, ki so se potile ob vročem žaru in se trudile pripravit kar najboljši zrezek. Zmagala je Eko ekipa z Damjanom Hemptom in Urbanom Majcnom, eno od ekip pa so sestavljali celo vegetarijanci, ki so za nameček preverili, kako je uspel njihov mesni obrok.
NC, foto: TimE