PBIH0PSK1 DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV ■ Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST sobota 30. oktobra 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Stev. 253 (1038) Sile miru Mo preprečile vojno Vojni hujskači in patenti-rani krnici mednarodnih po-oodb, sporazumov in dogovo-r0!;, katerih početje prenaša fr-asko delovno ljudstvo te Vei kot tri leta, so dotiveli Predvčerajšnjim nov udarec ® živo- Izjave, ki jih je dal voditelj sovjetskih narodov Beneralisim Stalin, dopisniku Pravde*, so do kole razkriti-*a*e početje hujskačev na novo vojno, ki so v pičlih dveh Rosečih pojedli dano besedo 1n zatajili kot mimogrede ti-SJ°i o čemer so se malo prej dogovorili. Vsej svetovni demokratični javnosti je danes °°lj kot kdaj koli jasno, kdo Je i£sti, ki hujska na novo vojno, in kdo se v resnici bori *a vzpostavitev■ resničnega n*ru v svetu, miru, ki ga je Po pretekli strašni vojni vse n°veštvo tako željno. 2e tri leta in pol držijo an-Moamentki imperialisti, ki so Usedli tedaj pol Evrope, v °e?linu, na Dunaju, v Trstu *°oje čete in jih po svoji stari er tradicionalni kolonizator-®jtž navadi ne mislijo tako *[ePd umakniti v svoje matične dežele, ki so tam daleč Preko morja■ Cilj teh njihovih strateških baz je pač nedvo-umen: slutile naj bi jim kot °dskočne strateške točke za UaPad proti državam nove demokracije in proti Sovjetski iVezi, proti tistim državam, ki s° se prav pred tremi in pol fti dokončno osvobodile njihovih izkoriščevalskih kremp-jev ter ameriškim in angle-tttm monopolistom enkrat za vselej odvzele obširna tržišča, m so bila tako obilen vir nji-°vih mastnih dobitkov. Temu cilju ponovnega zavojava-jtu prav teh izgubljenih vtiši sluti vsa njihova sedanja politika ponovnega ^jskanja na novo Vojno. V mrujanju te politike kršijo Potsdamske dogovore, mo-*kovski sporazum in so pre-ri*Ji tudi zadnja dva dogovora v avgustu in oktobru Blede položaja v Berlinu, kjer 1 * od njih ne zahteva prav drugega kot to, da pristalo, da se na vsem področju oriina brez ozira na zasedbe-® čete uvede tisti denar, ki ® v veljavi v vsej vzhodni 2 omčiji, sredi katere Berlin lotv' Nepristajanje na tako Oitno zahtevo pa seveda e more biti nič drugega kot navadno izzivanje in to , u kolikor ni bilo Ze prej — m P° zadnjih izjavah genera-!rrta Stalina postalo vsake-m človeku popolnoma jasno, zjava generalisima Stalina 4a Je hkrati ponovni dokaz, k &icer morda do sedaj naj-Jjrrzitejšl, da je bila, je in bo nunja politika Sovjetske . e*e, države socializma, do-lqjjna načelom, ki so lastna k samo državi delavcev kmetov. A ta načela so zelo °stavna in preprosta: ohra-. ev in utrditev miru v vsem , et“ ter dosledno s tem letovanje in lojalno - n^e vseh podpisanih na r, izva- med- °dnih mirovnih pogodb. te sJ>o r. Sovjetska resolucija o Grčiji Vse tuje čete in vse tuje vojaško osebje naj se umakne iz Grčije - Ukine naj se posebna komisija za Balkan - Grška vlada naj zajamči prebivalcem makedonskega in albanskega porekla v Grčiji svobodno uporabo njihovega materinega jezika in razvoj njihove narodne kulture rugate tudi ne more biti-n°ma in vsemi drugimi do-s katerimi je bilo lknljen° Svobodno trza-m, °Zemlje. in prav predstav-taus£tih šil, ki jih je gene- PARIZ, 29. — Na današnji seji politične komisije OZN so delegati Kanade, Turčije in Pakistana podpirali osnutek resolucije, ki so jo predložile Kitajska, ZDA, Francija in Velika Britanija. Poljski delegat Kac Suhy je ostro obsojal politiko ZDA v Grčiji, ki je postala ameriška kolonija in ki služi kot vojaško vežbališče, kjer se mora iz teh vzrokov državljanska vojna nadaljevati. Oporekal je verodostojnosti «pričevanj», ki so jih zbrali predstavniki tako imenovane balkanske komisije, ter je pripomnil, da je grška demokratična vlada večkrat predlagala pogajanja in da je pripravljena sprejeti kompromis, ki naj zajamči neodvisnost Grčije. Popoldne je albanski predstavnik Heba ugotovil nezakonitost posebne komisije za Balkan in odbil V3e obtožbe proti Albaniji. Obsodil je intervencijo ZDA in Velike Britanije v grške notranje zadeve. Obtožil je tudi grško vlado, da s podporo posebne komisije za Balkan postavlja teritorialne zahteve nad severnim Epirom. Končno je albanski predstavnik zahteval od skupščine OZN, naj ukine posebno komisijo, naj priporoča takojšnji umik ameriških čet iz Grčije hi prisili atensko vlado, da odneha svojo napadalno politiko. Belgijski delegat je podprl resolucijo ZDA, Velike Britanije, Francije in Ki tajske, vendar pa je očividno iz strahu pred belgijskim javnim mnenjem izjavil, da je to zaskrbljeno zaradi velikega števila usmrtitev v Grčiji. Po kratkih izjavah delegatov Uruguaja in Salvadorja je bila seja zaključena. Danes popoldne so na seji komisije razdelili tekst sovjetske resolucije, ki se glasi: «Glavna skupščina priporoča Grčiji z ene strani, Bolgariji in Albaniji z druge strani, da vzpostavijo medsebojne di-plomatične odnose. Priporoča vla dam Grčije, Jugoslavije, Bolgarije in Albanije, naj zopet uveljavijo konvencije, ki so bile že sklenjene, ter sklenejo nove konvencije za ureditev obmejnih vprašanj. Priporoča, da se viseča vprašanje rešijo v duhu vzajemnega razumevanja, tako da vzpostavijo odnose dobrega sosedstva. Priporoča Grčiji da podvzame potrebne ukrepe za prenehanje vsakega razlikovanja do prebivalcev makedonskega ali albanskega porekla v Grčiji, tako da se jim zajamči uporaba njihovega materinega jezika in možnost razvoja narodne kulture. Priporoča dalje in poziva Grčijo, Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo, da v šestih mesecih sporočijo Varnostnemu svetu uveljavitev gornjih priporočil. Priporoča, naj se vse tuje čete in vse tuje vojaško osebje umaknejo iz Grčije. Sklene ukinitev posebne komisije, ki jo je sestavila glavna skupščina 21, oktobra 1948. Napadalni načrt za atlantsko zvezo PARIZ, 29. — Argentinski zunanji minister Bramuglia je na tiskovni konferenci izjavil, da obstajajo številne možnosti za rešitev tako imenovanega berlinskega vprašanja in da samo «rahle» razlike ločijo velika države. Odklonil pa je vsak Jjomentar o vesti, da je bil o tem že sklenjen sporazum. Dejal je dalje, da se bo moral Varnostni svet zopet sestaviti in da «ni nobenega vzroka biti pesimisti*. Kakor se vidi iz njegovih izjav, so zahodne države zaskrbljene nad svojo napadalno politiko, ki jo obsojajo vse miroljubne sile. Z druge strani pa ZDA sedaj pred volitva- mi hlinijo svojo spravljivost ravno tako kakor v. palestinskem vprašanju. V zvezi z načrti za atlantsko zvezo je moskovski radio v svojem komentarju danes ponoči med drugim dejal, da gre za izredno reakcionarni in povsem napadalni načrt, ki so ga že zdavnaj izdelali anglosaški politiki. Atlantska zveza je odkrita kršitev ustanovne listine OZN, ker namesto načel mednarodnega političnega sodelovanja določa načela delitve sveta v strateške bloke in koalicije. Komentator je zaključil: Predstavniki anglo-ameriškega bloka so preprečili sporazum o palestinskem vprašanju, ker jim je očividno treba ambienta vojnega histerizma, da omogočijo obstoj blokov. Fašistični letaki za obletnico pohoda na Rim RIM, 29. — Včeraj zvečer so po Rimu tu in tam eksplodirale papirnate bombe, iz katerih so se razleteli fašistični letaki, v katerih se slavi Mussolini in se najavlja skorajšnji povratek fašizma. Tudi po drugih mestih so se dogajale podobne stvari za obletnico «pohoda na Rim*, ki so ga izvedle fašistične tolpe 28. oktobra 1922. Počastitev žrtev v ulici Massimo d’ Azeglio Včeraj popoldne ob pol štirih so se delegacije iz treh mestnih rajonov in s Kontovela poklonile žrtvam v ulici Massimo d’Azeglio. Položile so pet vencev z belo-modro-rdečimi in belo-rdeče-zelenimi trakovi z rdečo zvezdo, na katerih je bil napis: Slovenske italijanske antifašistične organizacije. Spomin žrtev so počastile z enominutnim molkom. lindshi volivni odbor v SALEŽU Sinoči je imelo ljudstvo Saleža sestanek, na katerem je ljudski volivni odbor predložil ln navzoči so odobrili sledečo izjavo! Krajevni ljudski volivci odbor je preučil ukaz štev. 34S in ugotovil, da je ta ukaz krivičen in protidemokra-tičem ter da pomeni novo kršitev mirovne pogodbe. Ukaz daje volivno pravico raznim lašistom in beguncem, ki so se zatekli na Tržaško ozemlje, medtem ko jo jemlje tistim antifašistom, ki so morali zaradi fašističnega nasilja oditi v tujino. Zato ljudstvo Saleža zabteva, da se ukaz štev. 34$ ukine ln Izda drugi, ki bo jamčil izvedbo svobodnih in demokratičnih volitev. Smrt fašizmu — svoboda naroda! Trst, 29. oktobra 1948. Ljudski volivni odbor v Saležu v Švica vztraja Poročali smo že o nasprotovanju švicarske vlade podpisati z ZDA dvostransko pogodbo glede načrta ERP, kakor je predvidena v ameriškem zakonu o Marshallovem načrtu in ki bi vsebovala določbe ki omejujejo državno suverenost In neodvisnost, ne glede na to da so škodljive gospodarstvu dežele, ki sklene zadevno pogodbo z ZDA Odpor Švicarjev je tako močan, da je vzbudil v Washingtonu razburjenje, ki ga uradna ameriška mesta zaenkrat omejujejo na izjave »obžalovanja vrednem nerazumevanju Marshallovega plana* s strani Švice. Švicarsko časopisje se ponovno bavi s tem sporom in podpira stališče svoje vlade, ki, kakor kaže, ne misli popustiti- K stvari se bomo zaradi važnosti še vrnili. Trumanove volivne špekulacije s palestinskim vprašanjem PARIZ, 29. — Varnostni svet je danes nadaljeval razpravljanje o kršitvi premirja v Palestini. Francoski delegat Parodi je predlagal naj se iz angleško-kitajske resolucije briše sklicevanje na uvedho sankcij v primeru, da se .ne bo spoštoval ukaz o umiku čet iz Negeva. 2idovski delegat Eben je izjavil, da bi imela angleško-kitajska resolucija za učinek vzpostavitev onega položaja, ki je povzročil težko krizo v Negevu, ter bi ovirala re- Gospodarske Stalin predvčerajš- dokončno razkrinkal kot čile p, , - ....... tpj Kl hočejo sproliti nov med narodi, tako re-Pise Vsakodnevno kršijo pred-ZiVu Pogodbe, ki je za nas sa^kega pomena. Pa ne vet. 0 kršilci te pogodbe, tem-seC. udi tisti, ki bi hoteli do-biert n^en° revizijo, spadajo Vi n°sHce stremljenj po no- hači)etovni v°ini ter m ta jj0,-n Počenjajo prav isto, kar 2 vojni hujskači■ 0 »Padajo tudi vsi tisti. Saragat o Lloydu In Italijanski trgovinski mornarici V proračunski razpravi pred italijanskim senatom je podal minister trgovinske mornarice Saragat nekaj zanimivih izjav. Krediti za obnovo mornarice so predvideni na 5 milijard lir, kar bo zadostovalo za okrog 273.000 ton novega ladjevja. Z dosedanjimi in novimi krediti za dviganje potopljenih ladij se bo skupna tonaža ladjevja, ki bo znova izročeno plovbi dvignila za okrog 130.000 ton. Skupaj bo tedaj plovni park narasel za 400.000 ton ladij. 8. maja je bila tonaža vse razpoložljive mornarice 401.000 ton, z dvigi potopljenih in nakupi Li-berty-ladij pa se je dvignila do danes na 2,192.000 btto reg. ton. Nakup ladij Liberty je omogočila država, tudi privatnikom, v celoti za 1,400.000 ton. Za 118 ladij je bilo plačanih 88,963598.— dolarjev. Glede družb, ki jih kontrolira znani holding IRI-ja, Finmare, je izjayil, da so imele na dan 1. junija 1940 v plovbi 205 ladij s skupno 1,354.000 reg. ton in v gradnji 23 ladij z okroglo 130.000 reg. ton. Aprila 1945 je po Sara-tovi izjavi ostalo od vsega tega le 9% tonaže ali 17 ladij s 120.000 SCO ki bi hoteli na odkrit ali pa prkrit način doseči vrnitev Tržaškega ozemlja Italiji, v vrste angloameriških imperialistov in med pomagače najostudnejsih vojnih hujskačev in netilcev ponovnega krvavega konflikta-Toda: iNarodi se še predobro spominjajo strahot zadnje vojne*, je poudaril Stalin, *in sile javnega mnenja, ki so naklonjene miru, so premočne, da bi jih Churchillovi učenci lahko pogazili»• In dodal je, da napadalna politika Imperialistov ln njihovih satelitov dovede lahko samo do sramotnega poraza hujskačev na novo vojno. Zato naj bodo te Stalinove besede opomin tudi prikritim revizionistom Vidalijeve grupe, ki so izzvali razdor v demokratičnem gibanju našega ozemlja. b.tto reg. tonami. Omenil je, da so štiri družbe, ki jih kontrolira Finmare (Adriatica, Tirrenia, Ita-lia, Tržaški Lloyd) štirikratno pomnožile syoj mednarodni potniški promet v primeri s prejšnjim letom (1946-1947), potrojilo pa da se je število preplulih morskih milj in tonaža prevoženega blaga. Nato se je dotaknil Tržaškega Lloyda, za katerega je dejal, da je bil v vojni posebno prizadet in da mu bo treba pomagati «in modo specialen. Kaj yeč se zdi, da ni izjavil, odn. ni zaenkrat znano, čeprav so lokalni dnevniki prinesli o tem velike naslove, toda brez vsakih podrobnosti. Vprašanje je, kaj se skriva za tem, in kako je prav za prav aktivni minister — po mirovni pogodbi — tuje države mogel šteti podjetje, ki je last STO-ja, med štiri družbe, ki jih kontrolira Finmare, torej italijanska država. Jasen dokaz vsekakor, da VU ne izpolnjuje bistvenih določb mirovne pogodbe, v kolikor nima možnosti preklicati Saraga-tovih izjav... Zanimivo je, da je izjavil Saragat, da je obstoj teh «štirih» državnih družb bistven za italijansko mornarico in da je treba ta sistem vsekakor braniti. Minister za industrijo, ki sedi kot njegov kolega v isti vladi, pa je V svojih izjavah zastopal nasprotno stališče glede industrijske delavnosti, kjer da bo treba odpraviti «vse nadstrukture države« ki ovirajo delavnost privatnih družb. Vprašanje Tržaškega Lloyda dobiva spričo teh nejasnosti, ki prikrivajo marsikatere nečedne transakcije in spričo vesti o nevarnih konkurentih (Oestrig, Au-stria Lloyd itd.), ki jih podpira lokalna finančna oligarhija, o-srednji pomen pri obnovi tržaškega gospodarstva. Češki predlog za srednjeevropsko valuto Iz P.rage poročajo, da je češki predlog o posebni srednjeevropski valuti, ki naj bi nadomestila dolar in druge težke valute v srednjeevropskem tranzitnem blagovnem prometu, vzbudil zanimanje v interesiranih tujih krogih. Zlasti važnejši avstrijski in nemški listi so izrazili ugodno mnenje, kakor n. pr. dunajska revija «Verkehr». šitev na podlagi pogajanj. Varnostni svet, ki se danes sklicuje na načela, bi bil moral ta načela izvajati že 14. maja, ko so arabske vojske napadle Palestino, in danes ne bi bilo več palestinskega vprašanja. Pripomnil je, da je edina možna akcija ta, da Varnostni svet ukaže začetek pogajanj za mirno rešitev vprašanja Negeva in vseh spornih vprašanj y Palestini. Sovjetski delegat Malik je izjavil, da ne podpira a»gleško-kitaj-ske resolucije, ker je mnenja, da se ne sme sprejeti noben nov sklep, dokler se ne ugotovi, da je bila povsem izpolnjena resolucija od 19. oktobra, ki je določala pogajanja. Pripomnil je, da obstaja že podlaga za pogajanja ter da posredovalec lahko in mora podvzeti ukrepe, da ta pogajanja omogoči. Kanadski delegat je predlagal ustanovitev pododbora, ki naj ga sestavljajo predstavniki Velike Britanije, Kitajske, Belgije, Francije in Ukrajine, ki naj ob podpori začasnega posredovalca sestavi nov tekst resolucije. Kanadski predlog je bil sprejet brez glasovanja in seja se je odložila na torek. Iz poučenih virov javljajo, da je predsednik Truman poslal zunanjemu ministru Marshallu brzojavko, naj ne podpira kitajsko-britanske resolucije. Volivni značaj te Trumanove intervencije je izven dvoma in to tudi pojasnjuje zavlačevanja in cincanja na današnji seji Varnostnega sveta. S tem v zvezi je tudi potovanje Marshalla v London, kjer se bo sestal z Attleejem, Bevinom in Churchillom. Danes popoldne se je sestal pododbor, ki ga je imenoval Varnostni svet. Ukrajinski delegat Manuilski je izjavil, da pododbor nima pravice sestaviti nove resolucije, dok ler ne bo resolucija od 19. oktobra popolnoma izpolnjena. Pododbor se bo zopet sestal jutri. Delegati kongresa ESJ pri marSalu Titu Pozdravna brzojavka kongresa Svetovni sindikalni zvez CG-IJL obsoja politiko vlade RIM, 29. — Nenni je danes De Gasperiju izročil resolucijo, ki so jo odobrile parlamentarne skupine socialistične stranke o zunanji politiki vlade, De Gasperi je sprejel diskusijo o resoluciji za 25. novembra. Danes je tajništvo Splošne konfederacije dela odobrilo gospodarsko poročilo zadnjega državnega sveta konfederacije. Resolucija obsoja politiko vlade, ki je odgovorna za sedanji gospodarski položaj. Poudarja se tudi, da se bo CGIL uprla politiki gospodarskega vdi. njenja tujim imperializmom, ki jo vodi vlada. Končno se zahteva izboljšanje plač za državne nameščence in za industrijske delavce sklenitev nove pogodbe za poljedelske in trgovinske delavce, podvojitev podpore brezposelnim in zvišanje pokojnin. CGIL je v znak solidarnosti s francoskimi rudarji dala na njihovo razpolago pol milijona lir. BEOGRAD, 29. — Maršal Tito je priredil sinoči sprejem na čast delegatov kongresa ESJ. Sprejema se je udeležilo okoli 1200 delegatov iz vseh krajev Jugoslavije, člani Enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja, člani političnega urada CK KPJ, predstavniki predsedstva ljudske skupščine, člani zvezne vlade in druge osebnosti. Navzoč je bil tudi predstavnik Svetovne sindikalne zveze. Maršal Tito je^ob^navdušenem sprejemu imel nagovor, v katerem je poudaril važnost prvega kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije in veliko delo, ki ga je ta kongres izvršil- Želel bi, je dejal maršal Tito, da bj bil ta kongres v spodbudo za še večje uspehe v našem delu in v odpravljanju še obstoječih napak. Delavski razred, delavci naše države predstavljajo danes v ncg/i socialistični Jugosla' viji najvažnejši činitelj za zgraditev socializma v naši domovini. Zato je najvažnejša naloga sindikatov bdeti nad življenjem in kulturnim razvojem delavcev v Jugoslaviji. Sirile med vsemi delavci idejo, da socializem naglo zmaguje v na ši državi in da mi gradimo v čim krajšem možnem času našo lepo socialistično Jugoslavijo. Delegati kongresa so poslali pozdravno brzojavko Svetovni sindikalni zvezi, v kateri poudarjajo, da so tudi v bodoče pripravljeni zastaviti vse sile za utrjevanje Svetovne sindikalne zveze, ki je močna trdnjava in mogočno orodje mednarodnega proletariata in vseh demokratičnih sil človeštva y borbi proti imperializmu. Predilniške delavke Vidma protesiirajo proti izkoriščanju VIDEM, 29. — Danes je bila tukaj velika manifestacija predilni-ških delavk, ki jo je organiziral sindikat tekstilcev. Govorniki so o-risali beden položaj teh delavk, ki jih tovarnarji na nesramen način izkoriščajo in bi radi vse breme za gospodarstvo porazne politike vlade in gospodovalnega razreda prevalili na ramena tekstilnih delavk. ObOlnske volitve v Gorici ustavili raztovarjanje premoga, enem raztovarja premog vojska ln samo v dveh je delo «normalno» to se pravi, da pod zaščito policije delajo različni stavkokazi. Značilno je tudi poročilo iz uradnega vira, ki navaja, da znaša število ranjenih med policijo v dneh, ko so t.izpraznjevali* rudnike, 301. Skoraj vsa poročila v tem času pa so naglašala, da se je vse to «izpraznjevanje» vršilo brez odpora. Nocoj od 19. do 21. ure je stavkalo tehnično osebje radijskih oddajnih postaj, da tako podpre svoje upravičene zahteve. Mornarji v Marseillu pa so sklenili, da pričnejo jutri zjutraj ob sedmih stavko, ki bo trajala, dokler ne bo popolnoma zadoščeno njihovim zahtevani. Praški Kokol za francoske rudarje PRAGA, 29. — Glavno vodstvo Sokola v Pragi je določilo 1 milijon kron za francoske rudarje. To je prvi znesek za nadaljnje zbiranje, ki ga bodo uvedli v vseh sekcijah Sokola po vsej CSR. LIMA, — V mestu Arequpa se je vojaška posadka uprla in pridružile so se ji še druge posadke. Upor vodi gen. Odria. Jutri v nedeljo bodo oddali go-riiki volivci in volivke svoj glas za prvi občinski odbor po več desetletjih diktirane občinske u-prave. Za ta, lahko bi rekli «usto-novni občinski svet», bodo prvič glasovali tudi Slovenci Gorice: iz mesta, Standreža, Podgore, Perme, O slav. ja in Sentniavra, kajti vse to tvori današnjo goriško občino. Fašizem, kakor je znano, je vse te okoliške vasi, prej samostojne občine, priključil staremu mestu, da je tako mogel z pobrano aktivo teh izključno slovenskih občin še bolj tlačiti tam prebivajoče delovno ljudstvo. Ta huda krivica še danes ni popravljena in kaže, da tudi ne bo vse dotlej, dokler ne zmagajo v celoti demokratične sile. Prav za prav bi se morali nekoliko ustaviti in obrazložiti, kakšna «demokracija» vlada v italijanski republiki, posebno pa v našem mestu Gorici. Na volitvah nastopa skupaj devet strank ali grup. Med temi strankami so tudi take, katere govorniki ob nastopu pozdravljajo z rimskim fašističnim ' pozdravom in se nazi-vajo s starim nepozabnim nazivom «cameratas ter točijo debele solze po pokojnem dučejevem režimu. Potem imaš spet druge, ki poveličujejo zmago prve svetovne vojne in spet točijo solze po izgubljenih «svetih mejah*. Nato pridejo tretji, ki pravi jo, da je treba iti preko vseh strank in glasovati za togroieno italijanstpo Gorice». Nato pride Lega, ki je postavila v vsako izložbeno okno trgovcev oglas, ki pravi, da je treba pri teh občinskih volitvah dokazati Togliattiju, da je Gorica «italianissima» in ne slovenska itd. Na koncu koncev se objamejo soi skupaj in v mešanem zboru pod eno taktirko napadajo in tulijo na Slovence, na s’ciave, na titine. T.o je prav za prav njihov program, kajti programa, ki bi imel kaj konkretnega za dobrobit mesta in okolice niso zmož ni predstaviti in ga tudi predstavili niso. Le v napadih na Slovence, ki jih še danes v dvajsetem stoletju ob visoki kulturi in civilizaciji smatrajo za manj vredne, so si edini. Ti ljudje se niso v tej minuli vojni ničesar naučili in so jo po večini prespali. Pozabili so, da so Stovenci ogromno žrtvovali, ko so pomagali zavezniškim narodom premagati nacifašiste. Nočejo ve deti, da je fašizem izgubil svojo imperialistično vojno in pozabljajo, koliko zla je naredil narodom širom Evrope. Vse jim pride prav, tudi občinske politve izkoriščajo u fe svrhe in kličejo vse svetnike na pomoč, da bi enkrat za vselej Vsemogočni pometel s tega sveta Slovence ali bolje slovansko nevarnost, kakor tudi »sovjetski imperializem*... Pri tej neumni, podli in nizkotni propagandi se poslužujejo vseh blagoslovov, tako kot so se vedno posluževali, kadar je šlo za koncentrični napad na Slovence in Slovane sploh. To je podedovana in neozdravljiva možganska bolezen, ki se vleče kakor more iz časov rimskih cezarjev. Kdo naj bi ogrožal Gorico? Ali mislite, da se meje spreminjajo vsak čas? Po drugi svetovni vojni, za katero se je prelilo potoke krvi, bi morale biti meje vsaj pravične, če že ne odpravljene Toda demokratične množice so tu d i to pot ostale opeharjene in se morajo še nadalje boriti v vseh tistih predelih Evrope in ostalega sveta, kjer jim ni do sedaj uspe lo osvoboditi se od pijavk delov nega človeka. Mi smo trdno prepričani, da se demokratične sile sveta iz dneva p dan jačajo in krepijo proti sovražnikom miru, proti vojnim kričačem in proti vsem njihovim včerajšnjim in današnjim hlapcem. Vemo tudi, da tista ljudstva, ki niso svobodna, ne morejo dati drugim svobodo. Trdno verujemo tudi to pot, kakor smo verovali v zmago nad fašizmom, da bo tudi italijansko delovno ljudstvo prej ali slej svobodno in rešeno ostankov impe- rializma in fašizma. Takrat ne bo več vprašanja «italianissime» Gorice, marveč bo rešeno tako, kot so podobna vprašanja rešili v državah, t> katerih je ljudstvo na oblasti. Demokratična fronta Slovencev, kot edina predstavnica slovenske manjšine, je postavila svoj program, s katerim gre na občinske volitve v Gorici, da bodo odborniki zahtevali, da se Slovenci spoštujejo kot enakopravni meščani in da jim dajo vse njihove pravice, Slovenci, Goričani, volivci in volivke, strnimo naše prste in pojdimo psi kakor en mož na volišče, da tam pokažemo našo enotnost, da oddamo svoj glas Usti DFS. Kakor takrat, ko je bil fašizem v največji moči in se nismo ustrašili ter smo sami šli v boj, tako pokažimo tudi danes, da v borbi za svoje lastne pravice ne odnehamo! Vsak Slovenec in Slovenka naj se zaveda svojih narodnih dolžnosti in naj pred Zgodovino napravi to, kar so storili naši dedje, naši očetje, to, za kar so umirali naši borci v na-rodno-osvobodilni borbi! Solidarnost z obsojenimi tovariši ki so branili dvojezičnost Za obsojene tovariše in njibove družine so prispevali: Prejšnji znesek 273.278 lir. Družina Hrovatin 599, Barič Anton (Cajk) 199, Štolfa Ludvika 299. Ctant OF z Opčin: Malalan Ivana 199, Furlan Viktor 299, Gruden Bogomir 299, Cortese Julija 199, Kapun Marija 2S9, Kapun Lidija 2S9, Sker-lavaj RoZina IM, Sosič Cilka 199, Furlan Berdarda 2M, Škabar Fran-čKka IM, Cebulec Fant 159, Vremec Ana IM, Kalc Anton 159, Tavčar Ana $9, Daneu Marija 159, Kralj Klara IM, Družina Hrovatin 599, Hrovatin Lucija IM, Hrovatin Marjetica 59. Colja Justina 159, Stn-belj Vojka 59, StubeVJ Justina 59, StudelJ Danilo 59, Pregelj Joelpina 159, Grilanc Alojzija 59, Stegel Marija 199, Soalč Ivanka 199, Sosič Marija 59, Sosič Joslpina 59, Dolenc Danica IM, Daneu Justina 299, Šuligoj Angela 199, Cesar Stanko 299, Jazbec Ladi 2M, Lozar Marija 199, Daneu Marija 299, Daneu Jožef IM, uaovic vera za«, uaovic Auarej 299, Bole 2M. Taučer Antonija 5M, Šajna Albina 3M. Do sedaj nabrano 299.425 lir. Prispevke je pošiljati na upravo (Pri. morskega dnevnikas v ul. R. Manna 29. H razgovorom v Moskvi Vidalijevo glasilo je seveda bistroumno zamočalo vest, da je odšla jugoslovanska delegacija V Moskvo, kjer bo sklenila trgovinsko pogodbo z Sovjetsko zvezo v okviru že obstoječih sporazumov med državama. Genialni Vidalijevi trobentači in on sam pisarijo rajši o stre-mendo isolamento» itd. in so kot noj z glavo v pesku ter mislijo, da ljudstvo ne čuje in ne čita, da je tudi sovjetska agencija Tass javila o razgovorih. Frakcionašem in raz. bijačem godi seveda mnogo bolj hujskanje reakcionarnega tiska, ki prerokuje negativen izid pogajanj in vabi Jugoslavijo v svoj tabor, kateremu delajo frakcionaši zadnje čase neprecenljive usluge z blatenjem Jugoslavije in vojaške uprave ter ljudske oblasti v Istrskem okrožju, ki se je že davno pretvorila v protagonistično vlogo v tem njihovem znamenitem «pomaganju» narodom Jugoslavije, ki jim v resnici ne želijo drugega, kot so mu želeli najstrupenejši fašisti. Toda vedo naj eni drugi, da Jugoslavija ni in ne bo izolirana, ker čvrsto stoji in se bori v prednjih in najbolj izpostavljenih vrstah svetovne protiimperialistične fronte, kakor je stala in se borila proti nacistom in fašistom vseh sort in zvrsti. Bori se in se bo borila ter zmagala kljub vidalijevskemu nojevskemu zatajevanju resnice in vsem njegovim nesramnim ter podlim lažem., kljub hujskanju in hi-navskim prerokbam reakcije. AMAN. — Hude bitke so se pričele na iraški fronti. V odgovor na napad Zidov so čete Iraka s topovi obstreljevale več točk na ravnini Esdrealon. Nadaljuje se stavka v Franciji PARIZ, 29. — Notranji minister je objavil, da je bilo 27. oktobra 626 oseb, ki so bile zaradi dogodkov ob stavki aretirane, izročenih sodišču. Na vladni seji je govoril minister za narodno obrambo, ki je pripovedoval, da ni pri zasedanju rudnikov opazen nikak odpor in da bo drugi teden verjetno že tako mirno, da se bodo vojaki lahko vrnili v svoje vojašnice. Važno je pripomniti, da je tudi ta minister «socialist», bivši vladni predsednik Ramadier. Vendar pa je poročilo, ki ga je minister podal o položaiu, v kolikor se nanaša na iztovarja-nje premoga, kaj malo ugodno za vlado: v osmih največjih pristani ščih so pristaniščniki popolnoma SIGNUM REPROBATIONIS IN VULTU GERENS «Tisti, ki nosi znamenje za-vrženosti na obrazu*. Na ta izrek sem se spomnil, ko sem pred dnevi sedel v znani gostilni v Ricmanjih z nekaterimi tovariši in domačini. Vračali smo se od nameravanih predavanj v okviru SHPZ o Slovenski Koroški, ki se kakor po naključju niso mogla vršiti bodisi zaradi «pomanjkanja prostorov», bodisi, k er je kak odbornik «pozabil» obvestiti domače prebivalstvo. Ivan Cankar je zapisal, da je slovenski narod med drugimi narodi proletarec, med najmanjšimi je in brez pravic. In Cankar, ki je bil v tistih časih socialist, je tudi zapisal, da je borba slovenskega naroda za njegove pravice identična z borbo svetovnega proletariata za njegove pravice. Najlepše, najgloblje in najbolj otožne slovenske narodne pesmi so pran koroške. V njih se izraža vsa bolečina teptanega, zatiranega in izkoriščanega naroda, ki mu njegov mogočni germanski sosed trga še zadnji zaklad, ki ga ima, to je njegov jezik, njegovo ljudsko kulturo, ki se najlepše izraža v njegovi narodni pesmi, njegovo srce in njegovo dušo. To slovensko ljudstvo na Koroškem se je času narodnoosvobodilne borbe junaško uprlo proti nacističnemu tlačitelju, edino v okviru ogromnega tretjega rajha ter se aktivno priključilo osvobodilni borbi slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. Sedimo torej trije kulturni delavci in trije ročni delavci v delavskih oblekah in se pogovarjamo, pa ti pade v sobo jata zeleno-kljuncev in začne izzivati. Da povem po pravici: niso izzivali vsi. Domačini, ki sem jih spoznal po obrazih, so povešali oči in gledali v mizo, kakor da jih je sram take bratovščine. Očitni vodja te gručice je bil mlečnozob čmola-sev z nabriljantiniranimi lasmi, ki se je skrival za širokimi rameni mladih domačinov. Bral sem novelo nekega francoskega partizanskega pisatelja, v kateri popisuje nekega fašističnega agenta provokatorja ter pravi, da je imel kljub partizanski uniformi nekaj, kar mu je vtisnilo pečat Jašista, jašistične vzgoje. No, mladenič, ki je «nadzoroval» provokatorsko skupino, ni gotovo nikoli nosil partizanske uniforme. Pač pa bi bil, če bi bil toliko star, hodil pred dvajsetimi leti okrog po naših vaseh in napajal ljudi z ricinovim oljem. Toda to je bil človek «od drugod*, nedvomno poslan, bil je tak, kakršnega je ustvarila njegova okolica, kakršnega je hotel imeti Vidali. Tisti, ki me je navdal z resničnim odporom, je sedel mogočno na mizi sredi skupine in izzival. Mislim, da je bil domačin. Njegov bledi obraz je bil spačen od peklenske zlobe. Izzival je, blatil. Temu človeku je bilo zapisano na obrazu, da bo izda- jal. Satanska zloba mu je veriži-la obraz. Na njem je bilo neizbrisno vtisnjeno znamenje zavrženo-sti, znamenje narodnega odpad-ništva. Videti mu je bilo, da se je tega veselil in da je izzival v lastni podlosti in pokvarjenosti. Tujec je intoniral kot v zasmeh partizanske pesmi, ki sta jih pela vsaj pozneje večinoma sama z odpadnikom. Videlo se je, da nista poznala niti besedila, niti duha teh silnih borbenih pesmi slovenskega partizanstva. Občutek sem im;l, da hočejo nalašč blatiti osvobodilno in partizansko borbo. Vprašal sem domačina, če je bil med njimi kdo partizan. Ne, razen nekoga, ki je sedel nemo ob strani in povešal oči v mizo. In še ta je baje dezertiral. No, toliko časti mu je ostalo, da ni vpet* sramotilno persillažnih partizanskih pesmi. Reklo se mi je tudi. da ni bilo tistih mladičev, ko je bilo treba stopiti v aktivno borbo za pravice proletariata v Trstu, nikjer. Danes, ko jih je pozval Vidali, so prilezli kakor ščurki na dan. Izzivali so gnusno, toda mi se nismo dali izzvati. Vsa krivda je bila očitno na tujih provokatorjih, ker je bilo domačine sram. Pozneje, čez nekaj dni, me je ustavil neki naš tovariš it Ric-manj (ne poznam ga) in se mi je ponovno opravičeval. Potrdil mi je, da ni krivda na domačinih. •VI B. I uniitnami hi nači iHHHimtiiiiii mli Mazali, da v Carini ni Slovencev. Zato pojdimo volit vsi! Spoznajo naj, da smo in da nas je mnogo I ^RtMORSKI DNEVNIK 30. oktobra 1948 r— KDO RAZBIJA SHPZ Zakaj so vrgli prosvetno društvo ,.Škamperle" iz prosvetnega doma Izmed vseh napadov na slovenska prosvetna društva je gotovo tiajbrutalnejši napad vidali jenskih skvadristov. na prosvetno tiruštvo Slavko Škamperle pri Sv. ivanu. S surovo silo so vrgli odbornike tega druitva i2 njegove društvene sobe, ko so se zbrali k seji. Tudi pevski zbor se ni mogel v prosvetnem domu zbrati k Vaji. Brez vseh olepšav in zavijanj je to dejansko uničenje pro-*vetnega dela pri Sv. Ivanu. Na Vprašanje, zakaj je Vidali sprožil mjbesnejšo ofenzivo prav proti tvetoivanskemu društvu, ni težko najti odgovora. Prvi izpad proti odbornikom in članom društva je bil izvršen prav v času, ko se je društveni zbor nahajal v LR Srbiji na koncertni turneji. Prav gotovo je to vidalijevcem bilo najmanj všeč. Zamislite si, da je odšlo od Sv. Ivana v Jugoslavijo približno 80 pevcev in da imajo vsi ti pevci ušesa in oči in svojo pamet. In so na lastne oči in na lastna ušesa videli in slišali resnico o Jugoslaviji, in z lastno pa-tnetjo so doumeli, da je Jugoslavija na pravi poti, na poti v socializem in da je navdušenje srbskega ljudstva pri naporih za izgradnjo socializma pristno in iskreno in nikak plod kakega itkrvauega turškega režima*. Vte to seveda vidalijevcem ni jvšeč. Kdor je videl in slišal res-Viico sam osebno, kdor je kot ne-Iverni Tomaž otipal s svojimi lastnimi prsti, ta ne bo nasedel iieč vidalijevskim lažem. To je Itzrok besnega sovraštva proti f*rosvetnemu društvu Škamperle pri Sv. Ivanu. Toda Vidali se s svojimi pajda-Si moti, če misli, da mu bo uspelo pretrgati kulturne stike tržaških Slovencev z matičnim narodom in ostalimi bratskimi narodi v F LR Jugoslaviji. »Kulturni" dogodki t prosvetnem društvu Simon Jenko" Kot ima vsak četrtek prosvetno Hruitvo *Simon Jenko« svoj redni Kulturni večer, tako je odbor prosvetnega društva pripravil tudi {koroški večer*. Vidalijevi razbi-faici slovenskega kulturnega življenja pa so bili t udi ta večer na delu. pri zadnji kulturni prireditvi v prejšnji četertek so hoteli prejrre-Biti nekaterim članom prosvetnega liruštva vstop na prireditev. Ko so začeli prihajati člani prosvetnega društva, da bi ka) vrt sli-ffctli o zibelki slovenskega naroda naši Koroški — in o njeni uso-th glede na mirovno pogodbo, so ob vhodu v dvorano nekateri •SklaUjevci, med njimi predsednik kulturnega krožka »Kralich« in fijegova žena, ter tajnik tega krožka neki Italo Likar, ter branili ne-Katerim članom vstop v dvorano, $t je sicer vedno polna kadar koli prireja prosvetno društvo »Jenko» fuoje kulturne večere, je bila skorajda prazna. Naši ljudje so tako terorizirani zaradi neprestranih izpadov teh prenapetežev, da raje ne prihajajo, kot pa da bi se izpostav, tjali tem ljudem. Kljub »kontroli* pa se je vendar posrečilo priti v dvorano tudi dve-pm tovarišicama, ki so jih šele Huknadno prepoznali. Kričanje pa Rt tudi med predavanjem ni poleglo. V dvorano je vdrla med drugimi tudi neka funkcionarka AFZ, ki J« začela izzivalno hoditi po dvorani in kričati v italijanščini: »Tukaj t tej hiši smo mi gospodarji; prvo, Brugo in tretjo nadstropje ter terasa so naši! V naše krožke bodo Imeli vstop le oni, katerim bomo tni dovolili*. Tej »tovarišici* so se. Ičundirali tudi drugi »tovariši*. Vse te ljudi, če imajo le še tro- E) poštenja v sebi, bi vprašali, s ino pravico zabranjujejo vstop lom prosvetnega društva v njihove društvene prostore, ko je ven. Bur vsem znano, da smo vedno gobarili in poudarili, da bi naj imeli fistop v prosvetna društva, zlasti pa na kulturne prireditve vsi polteni demokrati ne glede na njihdvo politično prepričanje. Toda ti raz-Tftni funkcionarji pojmujejo poli-tično prepričanje kot njihov monopol, za druge pa to ne sme veljati, razen morda za pripadnike nekaterih izrazito reakcionarnih in |>rotidemokratičnih tendenc. Naj si zapomnijo vse sence Vidn-tijevega političnega trusta, da bodo Utami čuvali neodvisnost svojih drv. Hev, rtast* le bi jim hoteli to preprečiti nekateri vidalijevci, ki so danes »zvesti» internacionalizmu, Včeraj pa so prav ti isti ljudje... TRŽAŠKI DNEVNIK Uslužbenci splošne bolnice nameravajo stopiti v stavko Uspel vokalni koncert v prid Dijaške Matice aživeli so s slovensko pesmijo MU.J.JJ1 JLlil-UUMU-LJ—II ■ 1 I ■!■■■! HII»WIHIII I ■ —11» Mri ■Hill . IH— Tudi tokrat niso mogle Vidalijet/e sonce mimo tega čisto kulturnega dogodka, ne da hi se pri tem izkazali kot krošnjarji in poulični pretepači Nadvse številni ljubitelji pelja so se odzvali lično tiskanim vabilom Dijaške matice ter do poslednjega kotička napolnili parter in balfcon dvorane v Domu pristaniških. delavec. In z gotovostjo lahko trdimo, da jih večer ni razočaral. Tudi najobčutljivejši in najtenko-čutnejši dojemalci vokalnih zvokov so mogli najti v pestrem programu ALI SI ZC NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA točke, ki so jih popolnoma zadovoljile. Zmernejši presojevalci pa so bili enostavno navdušeni. Izvajalci so se v glavnem držali sporeda, ki je zaradi številnih pesmi treh nastopajočih zborov (»Ivan Cankar«, Komorni zbor, »Slavko Škamperle«) presegel čas običajne prireditve, bil bi se pa zavlekel še mnogo bolj, ako bi se hoteli pevovodje in pevci pokoravati zahtevam hvaležnih poslušalcev. Ploskanje, ki je zašumelo po dvorani po vsakem odpetem komadu, po vsaki udarni partizanski koračnici, pri tej prireditvi ni bilo izraz vljudnostne pozornosti ali samo zasluženega priznanja, marveč spontana manifestacija čustev nad pet sto prisotnih, ki so zaživeli s slovensko pesmi;— in njenimi izvajalci. Pod vtisom bogatega večera se je dvorana praznila mirno in malobe-sedno, kakor da odhaja narod iz svetišča. Ib prav to razpoloženj« so »kuiali tako] Izkoristiti okretni in praktični vidalijevci, kakor neskrupaloznl krol-njar, ki nikdar ne (leda, čigav Jc krajcar, marveč, da Je le krajcar. Na čelu ( prizadevno I., ki m Je tadi v Skednju dodobra Izkazala pri napadu na uale zborovalce ,10 urno primaknili k izhodu svoj koiek in vanj pridno zbirali prostovoljne prispevke. V dobri veri, da ire nabirek v prid Dijaški matici, se Je marsikdo otresel poltenega bankovca; čim pa je nekdo Izvohal, da Je doprinos namenjen ustanovitvi Vidalijevega slovenskega lista, se Je ta in oni vrnil ter zahteval svoj denar nazaj. S tem je bila, kajpada, dobrodelna akcija tudi že zaključena. Cim so vrli ■iaternacioualistia to spoznali, so takoj pozvali svojo dežurno ekipo, ki je s pestmi napadla ljudi, med njimi resneje tovariSa Kosmino razhajajoče se s kulturne prireditve. Pod la« urad Mil teli? Ne. lo se ie zgodilo vcerail Po končanem konccrtu Dijaške matice sta šla zakonca Colja z drutbo v gostilno (Pavlica*. Cez nekaj časa so ogleduhi le nabrali toliko pristatev, da so lahko zbrali okoli mize, kjer Je sedel tovarB Colja z družbo, osem ■demokratov* z ie dobro znanim pretepačem na čalu. Pozvali so tova- Tečaji SHPZ Brezplačni tečaji sioveničlne, knjigovodstva, stenografije ta drugih trgovskih predmetov se bodo čez nekaj dni pričeli pri SHPZ. Prijave sprejema tolskl odsek Prosvetne zveze. rita Galimbertija iz Coljeve družbe, naj gre z njimi iz gostilne. Ta jib Je vprašal, čemu je to potrebno, ko se lahko kar tam pogovorijo. V odgovor Je preje! klofute. Za napadenega tovariša se Je razumljivo zavzela njegova družba. Toda, ker tem pretepa-Skim fašistom in teroristom po jezuitsko namen p osrečuje sredstvo, so pričeli metati v napadene tovariše Se kozarce in steklenice. Tovariša Coljo so odpeljali domov z avtomobilom vsega okrvavljenega. To so dejstva! Tokrat ni bilo nikake (babičanske* politične konlerence. Bila je napadena mirno sedeča družba v gostilni, To Je čisto navaden kriminalni Dapad. In imena napadalcev Je policija te zabeležila. Jutri jih bomo mi. Nelo Gri-soni tokrat gotovo ne bo pripeljal v naše uredništvo (delegacijo* z zahtevo, naj prekličemo imena teh terorističnih napadalcev, kakor Je to storil po objavi imen, ki so se (izkazali* prt Skedenjsklh dogodkih, češ da bi policija to lahko izrabila. Koroški večer v Sv. Križu V četrtek 28. t. m. je priredilo prosvetno društvo (Vesna* prosvetno predavanje pod naslovom »Koroški večer*. Po uvodnih besedah tov. predsednika je povzela besedo tov. Cer-meljeva, ki je rojena Korošica, prav lepo in občuteno opisala naravne lepote Slovenske Koroške ter seznanila poslušalce z narodnimi običaji in z borbo koroških Slovencev, ki so ja bojevali dolga stoletja in jo še bojujejo za dosego socialnih in narodnostnih pravic. Za svoje izvajanje je žela tovarišica polno priznanje navzočih. Po predavanju so nastopili recitatorji, ki so lepo recitirali nekaj koroških pesmi. 2al se je tega predavanja udeležilo le malo vaščanov. Do sedaj so Križani radi posedali take prireditve, zato je zelo čudno, da se tega predavanja niso udeležili. Kaže, da nekaterim ni bilo pogodu, da bi se predavanje vršilo in so ga namerno bojkotirali. Kdor ovira razvoj slovenske kulture, je obsodbe vreden, še posebno na tem ozemlju, kjer ni bilo skozi četrt stoletja slovenskega kulturnega delovanja zaradi pritiska fašističnega režima. Vsako oviranje slovenskega kulturnega razvoja je danes naravnost zločin in pade polna odgovornost na vsakega poedinca, ki dela temu razvoju kakršne koli zapreke. Tudi med osebjem, uslužbenim v splošni bolnici, vlada precejšnje razburjenje prav zaradi tega, ker niso kljub neštetim posredovanjem s strani sindikalnih organizacij prejeli zaprošenega predujma na bodoče povišice mesečnih prejemkov. Te povišice plač bi morali namreč prejeti vsi uslužbenci brez izjeme, loda uprava splošne bolnice se za vse te zahteve in prošnje ni niti najmanj zmenila. Zaradi tega ni tudi predložila pokrajinskemu sosvetu potrebne prošnje za odobritev teh zahtev. Posledica tega je seveda ta, da »o prejeli predujme na povišice plač vsi občinski in pokrajinski uslužbenci ter uslužbenci ECA, da pa so bili pri izvzeti vsi uslužbenci splošne bolnice. Kot vse kaže, bodo v kratkem stopili zaradi tega vsi uslužbenci splošne bolnice v splošno stavko v znak protesta, če ng bodo do takrat prejeli zaprošenega predujma. POROCILp ES Zveza Enotnih sindikatov kovinarskih delavcev javlja, da bodo prejeli delavci na podlagi sporazuma med združenjem industrijcev PETSKA TUBJfEJA Z BOKA „S. ŠRAJ1PEBLE“ „Za fdečeaieici sle nam »i nailiši noslie i“ Sindikati Jugoslavije osnova za kulturni razvoj njihovih članov -Vsem narodnim manjšinam v Jugoslaviji so zagotovljene vse politične in kulturne pravice - »Najrajši bi vam dal svoje srce..." 18. oktobra so pevci odpotovali iz Kragujevca z avtobusi v Beograd ter nastopili s koncertom v »Beo-gradskom električnom saobračaj-nom poduzeču — BELSAP-u. Dvorana je bila nabito polna. Delavstvo je navdušeno sledilo koncertu. Svetoivančani so prejeli v dar krasen pokal. Tudi pri tem koncertu so pevci lahko dobili vtis, da so v resnici dragi gostje, da so bratje med brati. Ko si si stiskali s predstavniki različnih organizacij roke in videli v njihovih očeh veselje, da so se snidli, so se spomnili besed zastopnika sindikatov iz Kragujevca, ki jim je me d drugim dejal: »Za rdečearmejci ste nam vi najljubši gostje». In v resnici je bilo tako. Istega dne zvečer so odili t pevci na Avalo, ker so se poklonili na grobu neznanega vojaka ter polotili vence. Gledali so »i tudi veli-častne kipe* Jci.. jih je izdelal eden največjih svetovnih kiparjev — Ivan Meštrovič. Ta monumentalna dela tega velikana — umetnika so jim ostala v neizbrisnem spominu. Nato je sledil banket na Avali. Na banketu je govoril med drugimi tudi predsednik sindikatov Srbije ter izročil vsakemu pevcu mali spominski dar. Poudaril je zlasti veliko delo sindikatov, ki skrbe za kulturni razvoj svojih članov ter vodijo sindikalno življenje delavcev po poti v socializem. Povedal je, da je sam po poklicu kamnosek in da je pomagal graditi ta veliki hotel, v katerem danes preživljajo skupaj s brati Tržačani nekaj veselih trenutkov. V prejšnjih časih ni imel vstopa vanj nihče, ki je spa. dal med delavski razred, marveč so se prirejali le banketi na čašt visokim beograjskim gospodom, ki so živeli na račun žuljev delovnega ljudstva. Casi pa so se v Jugoslaviji popolnoma spremenili in pod ljudsko oblastjo je včerajšnji delavec danes celo gostitelj in predstavni k delavskega pokreta, ki je prinesel zmago vsem jugoslovanskim narodom. Kozem Rožica je zapela na banketu nekaj pesmi. Nato je predsednik sindikata poklical iz kuhinje glavnega kuharja, ki je prišel v svoji beli kuharski uniformi ter zapel Svetoivančanom 3 opcjyie arije v italijanskem jeziku. Ko to ga vprašali, ali zna italijanski, jim j« odgovoril da ne, toda da.silno rad poje pesmi v originalu, ker le tako čuti vso polnost in zvočnost pesmi ter ji tako lahko da tudi vso barvo. Povedal jim je tudi, da so ga dali sindikati študirat solopetje in da opravlja svoj študij med prostim časom ter poleg tega tudi izvršuje svoj začasni poklic. «Ce mi bo sreča mila«, je dejal ta zgovorni in simpatični nadarjeni človek, da bo v kratkem času pel arije v beograjski operi, kar mu bo v veliko veselje in ponos. Točno o polnoči je zbor odpotoval v Beograd. Dva olroka žrtvi prometnih nesreč! Včeraj popoldne, skoraj ob isti / uri, sta se zgodili dve prometni nesreči, katerih žrtvi sta bila dva otroka. Prva žrtev je bil 8-letni Carletti Klavdij iz ulice Carpison 5. Ko je prišel iz Ljudskega vrta, ga je na ulici Marconi podrl kolesar. Po prvi pomoGi so ga poslali v bolnišnico. Zdraviti se bo moral dva tedna. Pet minut kasneje ob 14.16 »e je pripetila podobna nesreča v bližini petrolejske čistilnice pri Sv. Soboti. Tam Je tovorni avto povozil z zadnjim kolesom 12-letnega Verziera Ivana g Sv. Marije Magdalene it. 382. Funtu je avto zmtč-kal levo novo. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer bo ostal dva meseca. Prevarila sta trgovca za milijon lir Policija odkrila dva stara znanca paragrafov, ki sta živela od sleparij Še vedno megleno v prvih vrstah lestvice prvenstva v nogometu Tržaškega ozemlja V nedeljo se bo nadaljevalo nogo-ipetno prvenstvo Tržaškega ozemlja. Arrlgonl Je sicer na prvem mestu, vendar tik za njim prežijo Se enaj-»toric-e precejšnje vrednosti In zmožnosti. Sicer je znano, da se v nogometu ponesreči po navadi, kjer se naj. manj pričakuje, In pravijo tudi, da je žoga okrogla. To se lahko zgodi prvim enajstoricam v korist niže stoječim. Sicer tudi lahko priznamo, da se Je na* nogomet v letošnjem letu znatno popravil. Imamo več enakovrednih ekip, o katerih bi bilo težko govoriti in Jih postavljati na prvo mesto. Smo pač šele v povojih prvenstva. Tovarna strojev bo v nedeljo pomerila svoje moči z OMMSO. Magdalena bo morda poskusila svojo srečo s Ponziano, ali se ji bo posrečilo ali ne, to bo pač naloga napada in obrambe, In je morda tudi ena glavnih nalog trenerja. Aurora bo sicer imela v nedeljo trdo kost; vendar bo skoraj gotovo srečno izšla iz zagate: njen nedeljski nasprotnik bo inlijska enaj-storica. Prislanlšiniki bodo zopet podlegli; besed je skoraj škoda, kajti nasprotnik je Skedenj; vendar se kljub temu bojimo, da smo se morda le preveč prenaglili; Pristaniščnikl so se proti Skednju vedno dobro držali, in upamo, da se bodo tudi v nedeljo. Arrigoni bo imel lahek plen - namreč nesrečno Meduzo, medtem ko bo Rojan daleč od svojega doma na umalkih tleh pretrpel zopet poraz, Pafi smolo ima ta naia ekipa, vendar menimo, da bo priSel tudi zanjo čas, da si bo opomogla in pokazala zobe, kakor Jih je bila navajena — četudi redkokdaj — lani. Prav zanimiva pa bo tekma na domačih tleh med Koštalungo In Sv. Ano. Nadaljevanje turnirja v odboiki za pokal Tiskarjev Zopet delo za naše Igralce odbojke, ki gotovo nestrpno pričakujejo nedelje. Gotovo najzanivivejša tekma dneva bo med starima in zagrizenima nasprotnikoma Sv. Markom in Tiskarjem. Med tema bo v glavnem borba za pokal, čeprav po našem mnenju ima največ izgledov moStvo Tiskarjev. Dijaiko p.d. bo imelo, vs«J po dosedanjih izidih sodeč, prav lahko delo • ekipo DSZ ES. Tem hujša pa bo borba med Arzenalom in Elektro ter med Greto In Col ILVO. Spored je sledeč: ob 9 Sv. Marko-Tiskarji, ob 9.30 Dijaško F.D.-DSZ ES, ob 10 Elektra-Arzenal, ob, 10.30 Tomažič-Tovarna strojev, ob 11.30 Greta-Col 1LVA. Prvenatvo STO-Ja—ženske: IgrlSče DSZ ES ob 9 Magdalena-Tomaiič, prvenstvo STO-Ja—moSki: igrišče DSZ ES ob 10 Tovarna stroJev-Tomažič. Okrolno prvenstvo—moški: igrišče DSZ ES ob 11 Dijaško F.D.-ECA, okrožno prvenstvo—ženske, igrišče Col ILVA ot) 10 Tomažič B-V«ena, 21. t. m. je 26-letni Mino Gesse javil policiji, da je postal žrtev pre. vare s strani 35-letnega Ernesta Del Fabbra in 78-letnega Viktorja Žnideršiča. Gesse, ki je goriški trgovski predsednik tekstilne tovarne «L’E-coriomlcaa iz Milana, je priSel v stik z Del Fabbrom 28. septembra. Del Fabbro je tedaj hotel skleniti kupčijo s trgovskim predstavnikom. V ta namen je hotel kupiti večjo količino blaga, plačal pa naj bi v obrokih. Kot garancija za plačilo naj bi slutile menice s podpisom «lnženirja» 2niderii{a. Blago naj bi služilo za oblačila delavcem, ki so uslužbeni v podjetju «inženlrja». Po teh obljubah je Ge»se mislil, da Je kupec pošten in je tako) dal večje količine blaga za moške plašče in obleke v skupni vrednosti 1 milijona in 160 tisoč lir. Dejansko je za vse to dobil Gesse menico z inženirjevim podpisom. 15 t. m. pa je trgovski zastopnik še vedno zaman čakal na 200 tisoč lir. Zato »e je obrnil do obeh kupcev in ju vprašal, kaj mislita. Ta dva sta mu pa suhoparno odgovorila, da nimata nobenega premoženja in da naj še nekaj potrpi, ker imata prav druge opravke. Ko bosta te uredila, mu bosta Izplačala še ostanek. Gesseju je postala vsa stvar nekam sumljiva, zato se je malo pozanimal, kaj in kako je s tema možema. Izvedel je, da sta oba že navajena delati take posle in da bo prav zaradi tega le težko še kdaj videl ostali denar. Trgovskemu zastopniku ni zato preostalo ničesar drugega, kakor to, da je oba ovadil policiji zaradi prevare, posebno še ker je zvedel, da sta že razprodala vse blago. Na policiji sta oba grešnika vse lepo priznala, posebno ie to, da sta podpisala ir> izročila menice, za ka. tere sploh ni bilo denarnega kritja. Policiji se je sicer posrečilo rešiti dobršen del blaga, in sicer za 600 tisoč lir. Oba sta že stara znanca paragrafov, s katerima sta prišla navzkriž zaradi nekaterih podobnih nič manjših zadev. Sedaj čaka ta na proces v zaporih ulice Tigor. že znanim škandalom o ukradenem bakru iz ameriškega vojaškega skladišča pod Skednjem. Na zatožni klopi sta bila Mario Luln in Viktor Menazzi, ki sta bila tedaj med preiskavo izginila. Prvi, kate rega so skraja ujeli, je policiji zbe žal v Milan, drugi pa jo je pobrisal nič manj kot v Francijo. Toda oba sta končala svojo odisejado < tem, da sta se predala rokam pravice. Vfteraj je oba zagovarjal odvetnik Moro, in na vse načine dokazoval, da ta dya nista prava krivca čeprav «,ta kradla. Edini krivci naj bi bili kupci tega ukradenega blaga. Kapitan Leaning je Luina obsodil na tri leta, Menazzija pa na devet mesecev Ječe. Včerajšnji proce« je bil zadnji, kateremu je predsedoval kapitan Leaning. Kapitan je namreč demobiliziran ln se bo v kratkem vrnil v svojo domovino, na Angleško. Surovi Roman ne pozna nežnosti Včeraj zjutraj je bila policijska Emergenza poklicana, naj takoj priteče na nabrežje Promontorio 6, kjer stanujeta zakonctf Roman in Emo Serravallo, prvi že 41-letni možak, zakonska družica pa s svojimi 42 leti. Ko so se policijski agenti predstavili na stanovanju, jih je .sprejela žena. Ta jim je pri. povedala vso svojo zakonsko tra giko. Prejšnjega dne popoldne sta se namreč z možem sprla. Pri tem je prišlo do pretepa, v katerem Je seveda ona, kot predstavnica nežnega spola, popolnoma podlegla. Surovi Roman jo je tako namlatil, da se nj mogla več zganiti in klicati pomoč. Z Emergenzo so agenti prepeljali ženo na postajo Rdečega križa, kjer pa so jo takoj poslali v bolnišnico na radiološki pregled. Na pregledu so ugotovili, da ima nesrečnica številne podplutbe p.o stegnih, zmečkanine in odrgnjeno kožo. Poškodbe so take narave, da se bo Ema morala zdraviti kakih sedem do vaeraj so prea visjiui deset dni. Zaradi takega surovega škim sodiščem ponovno obravnavali I početja Je policija pridržala moža n«ko zadevico, M je v tesnih Mikih1 la P**i nj«nu uyodU 0F*Ukavo Nasiednega dne bi moral biti pevski koncert v Subotici, ker pa so bili pejci silno utrujeni, so odložili koncert na naslednji dan. Tako so sl lahko ogledali gradnjo Novega Beograda. Ko so se peljali proti Pančevu in so zagledali pred seboj mogočne pilote in cementne temelje na katerih bo stal Novi Beograd, se je marsikateremu srce stisnilo ob misli na veliko moč in ljubezen jugoslovanskega ljudstva do tvoje domovine. Novi Beograd bo lahko v ponos vsem jugoslovanskim narodom, saj dela dnevno na tem velikem prostoru tisoče in tisoče delavnih rok. Pri gradnji teh velikih del pa sodeluje tudi goriška brigada, kjer je poleg Slovencev tudi nekaj Italijanov. Ob vhodu v njihovo taborišče pa plapolata v lahkem vetriču slovenska in italijanska zastava z rdečo zvezdo. Bratstva med-slovensko in italijansko mladinci ne bo mogoče razbiti s puhlimi frazami. Bratstvo se je skovalo v borbi, bratstvo se kuje pri delu. Po ogledu gradnje Novega Beograda je odšel zbor na obisk k pevskemu zboru «Branko Cvetkovič«, nato pa še k društvu «Abraševič», ki je eden najboljših zborov v Jugoslaviji ter šteje 95 pevcev. 20. oktobra so odšli pevci v Subotico. Pri odhodu je bilo na postaji v Beogradu veliko ljudi, ki so prinesli cvetje in darove. Prav tako je tudi v Subotici pričakovalo pevce več tisoč ljudi s transparenti, godbo ter s slikani Tita in Stalina. Govorila je tovarišica poslanec. Koncert v Subotici je bil umetniško na višini. Pri večerji sta govorila tudi dva Madžara ter v svojih govorih poudarila, da so madžarski manjšini v Jugoslaviji zagotovljene vse politične in kulturne pravice. Madžarska manjšina ima v FLRJ sedem časopisov, knjižno založbo, vse vrste nižjih in višjih šol, svoje gledališče ter kul turno zvezo umetniških društev. Vsi Madžari, ki so po vojni pripadli k novi Jugoslaviji, niso hoteli optiratl za Madžarsko, ker imajo v demokratični Jugoslaviji zagotovljene vse najosnovnejše pravice. »Ni pravilno)/, je dejal desetkratni udarnik — Madžar, uda vodi Madžarska tako sovražno politično gonjo moti Jugoslaviji». Mi smo se lahko prepričali o tem, da Jugoslavija gradi socializem in da bi bila lahko marsikateremu vzgledt, Govornik je poklonil Svetoivančanom kip maršala Tita rekoč: «Naj-rajše bi vam dal svoje srce; ker pa vam tega ne morem dati, vam poklanjam kip maršala Tita, ki je srce vse nove Jugoslavije». Iz Subotice so pevci odšli 21. oktobra. V Stari Pazovi jih je čakalo še eno presenečenje. Na kolodvoru, kjer bi morali čakati na zvezo iz Beograda, so jih čakali kamioni, ki so odpeljali pevce na zajtrk mesto. Pevski zbor «Slavko Škamperle», ki je bil skoraj en teden gost sindikatov Jugoslavije in z njimi vred vseh jugoslovanskih narodov, se je na svoji poti po Jugoslaviji lahko prepričal, da jugoslovanskega ljudstva ne bo mogoče ločiti od svojih voditeljev, da je ljudstvo Jugoslavije prevzeto z globoko domovinsko ljubeznijo ter da je delovni polet, ki ga kažejo narodi Jugoslavije, garancija za izgradnjo sociali rma. izplačano dnevnico za 3. november, ki je smatran kot praznik. Preostaja še urediti sporazum zaradi dveh ostalih praznikov, ki so predvideni v kolektivni delovni pogodbi. ZDRU2ENJE INDUSTRIJCEV SKLE. NILO IZPLAČATI DELAVCEM DOKLADO ZA KRUH, KOT TO PREDVIDEVA ODREDBA 347 VOJAŠKE UPRAVE Združenja delodajalcev so končno razumela, da je njihova zahteva o vštetju doklade za kruh v draginjske doklade zelo krivična ter so uvidela, da je potrebno spoštovati točke sporazuma, ki je bil sklenjen med sindikalnimi organizacijami in ki predvideva izplačevanje doklade za kruh, ki ni povezana z draginjskimi dokladami. Zato je združenje industrijcev pozvalo vse svoje člane, da izplačajo delavcem, pri njih uslužbenim, sledeče doklade za kruh: delavcem z navadnimi živilskimi nakaznicami 520 lir (20 lir dnevno); 780 lir srednjim delavcem (30 lir dnevno) in 1040 lir težkim delavcem (40 lir dnevno). Obenem so pa povišali tudi družinske doklade, ki znašajo sedaj 416 lir mesečno. Tudi trgovsko združenje na drobno je povabilo vse svoje člane, da se držijo odredbe vojaške uprave ter izplačajo svojim delavcem doklado za kruh, ki znaša 520 lir mesečno ter družinsko doklado za vsakega družinskega člana, ki znaša 312 lir. Prav isti poziv so prejeli tudi obrtniki. STAVKA USLUŽBENCEV OBČINSKEGA KMETIJSKEGA PODJETJA PRENEHALA Javljamo, da je bilo sporno vprašanje med delavci, uslužbenimi pri občinskem kmetijskem podjetju, končno vendarle rešeno ter da so pričeli včeraj uslužbenci zopet delom. U1MH Sobota 30. oktobra Klavdij, Slavin %>nce vzhaja ob 6.41, zahaja ob 16.55. Dolžina dneva 10.14. Luna vzhaja ob 5.9, zahaja ob 16.9. Jutri 31. oktobra Bolfenk, Stražko PRESKRBA Konec razdeljevanj. Danes se bedo končale vse delitve razen olivnega olja, katerega delitev se je začela včeraj. Danes se konča tudi delitev belih testenin delavcem, zaposlenih pri težkih ali najtežjih delih pri oboroženih edinicah Omenjena delitev se bo čez nekoliko dni nadaljevala. ENOTNI SINDIKATI Opozorilo. Opozarjamo vse uslužbence Javnih lokalov, posebno pa kavarn, barov, slaščičarn in podobno, da si preskrbe »Delovno pogodbo« imenovanih skupin, ki je pravkar izšla v obliki brošure in ki jo prodajajo sindikalne podružnice. Slovenski tečaj pri ES. Tajništvo ES v ul. Monfort 3 sprejema prijave za nadaljevalni tečaj slovenskega Jezika. istočasno sprejema prijave za nov tečaj. Pojasnila daje in sprejema tajništvo ES v u.l Monfort 3 dnevno ob 6.30 do 12.30 ter od 15.30 do 19. Tel. 3675, 29-008. PROSVETNA DRUŠTVA Procvetno dru&tvo »Ivan Vojko* Prosek-Kontovel priredi v nedeljo ob 17.30 pevski koncert s sodelovanjem pevskega zbora «Ivan Cankar*. Na sporedu so pesmi, ki jih Je zbor pel po turneji v Jugoslaviji. Prosvetno društvo Opčine ponovi v nedeljo 31. t. m. ob IS Žižkovo ljudsko igro (Mtklova Zala« v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Cisti izkupiček gre v prid Dijaške matice. Prosvetao društvo »Franc Marušiča . Rocol priredi danes 30. t. m. ob M »Koroški večeri. Poleg predavanja o Koroški so na sporedu recitacije, prizor iz Mlklove Zale in koroške narodne pesmi, ki jih bo izvajal pionir, skl tamburaški zbor. Vabljeni vsi člani ln prijatelji. Prosvetno društvo »Slovenec« v Borštu vabi člane in prijatelje na »Ko-rogki večer« ,ki bo danes ob 20. — izvajajo člani Radijskega Promet v tržaški luki Včeraj je priplula iz Istambula turška ladja «Altay» g 1000 tonami tovora. Iz Benetk je priplula ameriška ladja «Cape Possessions s 3237 tonami mešanega tovora. Prav tako iz Benetk je včeraj priplula ameriška ladja «Elmira Victory» natovorjena z moko. Istega dne so odplule iz tržaške luke ameriška ladja ((Meridian Victory» v Aleksandrijo g 4100 tonami mešanega tovora. V Perzijski zaliv pa je odplula italijanska ladja »Diodato Tripcovich« prazna. Izlet PD-T y Novo Gorico Izlet Planinskega društvo v Trstu v Novo Gorico bo kot predvideno v nedeljo 31. okt. za vm, ki n k prijavili. Odhod ob 4.45 uri z al. F. Se-vero. Priporočamo točnost! ČLANOM ZDRUZENJA BIVŠIH POLITIČNIH PREGANJANCEV Tajartt;*) Združenja bivših političnih preganjancev antifašistov vabi -rse svoje člane, da se udeleže žalne svečanosti v spomin naših padlih za svobodo in za socialne pravice, ki bo v poaedeljek 1. novembra v rižarni pri Sv. Soboti. Zbirališče na trgu Garibaldi ob 1.3* s trakom preganjanja na roki«. Zadnji proces kapitana lm\m Kljub vsem protestom delavcev ie voilslvo Tovarne strojev mio na razna mesta Mie laSlsle Kljub .vsem protestom s strani tržaškega delavstva in demokratičnega tržaškega ljudstva nadaljujejo odgovorne oblasti pot, ki so si jo začrtale. Tako vlada veliko ogorčenje in razburjenje med delavci Tovarne strojev Sv. Andreja prav zaradi tega, ker hoče vodstv.o tovarne na vsak način vsiliti ponovno na delo fašistične elemente. Dogodek, ki se je odigral včeraj zjutraj v Tovarni strojev, je pri vsem tem najnesramnejša provoka. clja naperjena proti delavcem, ki so dovolj odločno pokazali, da ne marajo v svoji sredini tistih ljudi, di so bili toliko let verni pristaši fašizma ter zatiralci delavskega razreda. Vodstvo tovarne je včeraj javilo, da bodo nadomestili obratovod jo modelarskega oddelka Giraldi-ja, ki je med vsem delavstvom zelo priljubljen in cenjen, z bivšim epuri-raneem Sfrozino Giuseppom, ki ga delavci zaradi njegove preteklosti seveda na marajo v svoji sredini. Ing. Forti se je hotel pri tej zame. njavl še posebno «zahvaliti» Giral-di-ju, ki je bil dodeljen v neko pisarno tovarne, ter ni {»zabil pri tem pristaviti, »da je bolje, če se odstrani iz modelarskega oddelka, kjer so bili delavci popolnoma pod njegovim vplivom«. Sicer je s temi besedami skorajda povedal resnico, ki je pa on seveda ni hotel tako tolmačiti; kajti nemogoče1 je, da bi se pustili vplivati delavci od bivšega fašista in zato je bila ta opazka pač odveč. Vidalijevi agenti se kaj radi predstavljajo ljudstvu kot edini in najbolj dosledni branitelji pridobitev narodno-osvobodilne borbe in demokracije proti vedno naraščajočemu pritisku imperializma. Da se lahko vsi prepričajo o tej iskreni in neomajni doslednosti, bomo povedali, kako pojmuje to doslednost znani Vidalijev trobentač Ado Slavec, ki med drugimi važnimi in vidnimi funkcijami v Vidalijevem taboru zavzema tudi položaj »predsednika » Zveze partizanov. V nedeljo 24. t. m. se je v Sv. i\ritu vršilo «važno« volivno zborovanje, na katerem je morala biti izvoljena »Stellina Lavo-ratore-ja«. Ob tej priliki je omenjeni »predsednik» smatral za potrebno, da žrtvuje nekaj tvojega dragocenega časa, da neke mu preprostemu borcu partizanu drži «politično uro« takega-le značaja: «Jaz prav dobro vem, kako ti misliš in to me navsezadnje prat' malo briga, toda pazi se, da te svoje ideje ne propagiraš tud po terenu, ker v tem primeru boš imel opravka z nami«. Iz nadaljnje debate je na* akcijo«, posebno še, ker je imel priliko opazovati potek takih »prepričevalnih akcij« tudi v Skednju, kjer se je nedavno vršila konferenca OF. Mi bi pa hoteli vprašati «doslednega borca za demokracijo« in voditelja ljudstva, partizana Slavca Adota, če mu je bilo znano, da so v istem času, ko je on volil »zvezdice« v Sv. Križu, belogardisti mimo zborovali v njegovi vasi, v Nabrežini, in če bi bil pripravljen stopiti pred gospode SDZ ln njim držati «politično uro«, ki jo je držal našemu partizanu, ki je že prvi dan iti brez političnih ur razumel, kaj hočejo doseči ljudje kot Ado Slavec. Morda Slavec še ne ve, da je mnogo tovarišev, ki mislijo kakor oni borec iz Sv. Križa, in to ne samo v Sv. Križu, temveč tudi v vseh naših vaseh. Tem tovarišem ni treba, da te poslužujejo nesramnih groženj, kakor Slavec in njegovi pajdaši, toda hočejo, kakor doslej, voditi dosledno borbo proti vsem odkritim in prikritim sovražnikom delovnega ljudstva z isto odločnostjo, kot so se borili s puško v roki proti okupatorju in — ni dvoma — da ne bodo klonili pred nobenim nasiljem. Mi se pa prav nič ne čudimo takemu postopanja pri človeku, ki se poteguje ta take cilje, kot so cilji Vldalijeve skupine, ki so zapustili vsakdanjo konkretno borbo proti imperializmu In jo zamenjali za mitinge, kjer se volijo lepotice- SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE »a Težaško »zemlje PREDSEZONA V nedeljo 31. t. m. ob 16*3« stovanje v dvorani Prosvetnega društva »Ravbar« na Greti z Molierovo komedijo „Skopuhi6 Dijaška predstava. ■ii RADIO 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasb* 7.45. Poročila. 11.30. Solistična «1»** 12.00. Ljudje in nazori. 12.15. Zabavw orkestri. 12.45. Poročila. 13.00. Gla®» za najmlajše. 13.20. Pestra Zl*** 13.40. Partizanske pesmi. 14.00. rotot čila. 14.15. Dnevni pregled svetovnega tiska. 17.30. Plesna glasba. 18.00. letna glasba. 18.30. Veseli godci-Oddaja za najmlajSe: «Modra luoc» o#» 19.30. Lahka glasba. 19.45. P«****! 20.00. Športna kronika. 20.10. Samo« spevi za glas in klavir. 20.30. *** gramski periskop. 20.45. Operne ture. 21.00. Sobotni večer. 22.00. čemi koncert. 22.40. RitmiCna gl: 23.15. Poročila. 23.30. Kaj ym jutriSnji spored? 23.35. Poln' " KINO ROSSETT. 15: »Jotm Doe piG Cooper. m EXCELSIOR. 16: »Rajska no*», Oberon. ^ FENICE. 16: «Go5*podoivaiee Douglas Fairbanks. FILODRAMMAT1CO. 1& enotnost«, S. Tracy. IfALIA. 16: »Izgubljeni v han ALABARDA. 14: «Komu zvone vi», I. Bergman. IMPERO. 14.30: «Tarzan in b®» 10 GARIBALDI. 15.30: «Mesto VIALE. 16: «Ne reci zbogom«, ______ MASSIMO. 16: «Bostonflki vet**1*’ Crosby. KINO OB MORJU. 1«! ^ NOVO CINE. 16: »Mali veiHcan*. ni in Pinotto. ^ ODEON. 16: »Kitajsko (Mde», gomery. . a IDEALE. 15: »Lepa pustotovKa«. ™ Mason. 1m4 MARCONI. IS: «Bring*>tonoV nwr»'v" J. Loder. .. ARMONIA. »Beneški zaljubMe**** AZZURRO. «Bambi». BELVEDERE. 15: «Kapitanova A. Nazzari. KINO SKEDENJ: «Balalajka«, SAVONA. »Tajno poslamivo«, VITTORIA. «Na smrt opsot*1 ciklon«. a VENEZIA. Kr. »Veseii mo«»a«»> ** (^Brien. RADIO. Ig: »Južoe vode«. ADUA: «Tov8rlS B«, Stan In OP0, ROJSTVA, SMRTI IN ‘,080Kf*u 29. oktobra 194. se je v Tisk« *jn| lo 5 otrok, 1 mrtvorojen, umrl0 oseb in porok je bilo 14. viii«! Cerkvene poroke: profesor Claudio 'n gospodinja Sortsch j* ^ mehanik Malusa Silvan in dieti Mirella, uradnik Benedetti čredi in učiteljica Trevi Olga. Varvaro Peter in gospodinja - . Ema, uradnik Dugan Egtdij ,n ska pomočnica Stule Marija, in^1 ,8 Orazi Adolfo in gospodinja M”**", Aliče, mehanik Niacbet Karlo spodinja Meronese Nives, Scabbla Marij In gospodinja gnet Arlella, trgovec Pertot ‘'■Jg in uradnica Negode Silvana, Castellani Claudio in gospodinj". ci Silvana, težak Smotlak Kanojj, gospodinja Milost Stefanja, nien» Tedesco Viktor In gospodinja i*" Aleksandra, šofer Modugno Ster ^ trgovska pomočnica Rade niEiuj'^ lefonist MonduSldl Rhio in eospo« Polle Justina. Umrli so: 90-letni Maraepin 37-letna Gojca Ludmila, 29-letol ko Stanislav, 74-letna VujovOT rija, 88-letna Kravos Vlnčenea, ni Ferro Ferruccio, 36-letm v* Peter, 36-letni Fiore Domeniko. Tržaška borzo Zlat šterling 9650, papirnati ^ 1720, dolar (teltgr.) 658, doi*r# švicarski frank 167, francoski 140, avstrijski Šiling 20. tPo dolgi in mučni hol«nlJ^* starosti 37 let umrla nasa žena, mati, hčerka in sestra LJUDMILA GOLČA roj. MILKOVIČ Pogreb pokojnice bo danes ob 1 iz hiše žalosti v Gi-opadi St. bazoviško pokopališče. Gropada 30. oktobra 1948. 2:alujoči starši: mož Stefan: Milka, Marija, Ivan; brata * In Franc ter ostalo sorod5 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom; prijateljem in znancem tužno vest, da je včeraj po dolg1 in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, preminula naša prisrčno ljubljena mati ANA DOLHAR ob Pogreb nepozabne pokojnice bo v neaeljo 31. t. m. 9.45 iz hiše žalosti v ul. Pagliericci št. 36 (Sv. Ivan). Trst 30. oktobra 1048. Žalujoči: soprog Ivan, sinova Ivan in Alojzij, hčerka Anica, sestra Just3' snahe, vnuki ter ostalo sorodstvo- dr- Vzgled fakirjev I*ožrl Je žebelj Včeraj zjutraj so v tržaško glavno bolnišnico prepeljali 38-letnega Tomaža Gallija Iz ulice S. Maurl-zio 7. Prav za prav so moža prepeljali v bolnico v spremstvu policije, ker je mož sedaj zaprt. V celici je hotel napraviti samomor. Ob 3.50 zjutraj je napravil fakirski poskus. Pograbil je žebelj pre-ceJSnJe velikosti in ga požrl. Zaradi tega se bo Galll moral za- j partizan kaj hitro razumel, kako držati v bolniški sobi svojih osem bi Ado Slavec in ljudje okrog dni, | njega izvršili »prepričevalno Globoko užaloščeni obveščamo prijatelje in znance, d« je nenadoma umrl zadet od kapi ANTON JUG lesnt trgovec. Pogreb bo danes 80. t. m. ob 15 Iz hiše žalosti v B3** Rovljah. ul. Bonafata 9, na barkovljansko pokcpahšče. Trši, Zagreb 30. oktobra 1048. Žalujoč« žena Katarina, drUf,n* dr. Delak in družina dr. P6'1 ^MORSKI dnevnik — s — 30. oktobra W8 ■ VOLITVE NA GORIŠKEM v preteklosti 1848 Po Ustavnem pismu 25. aprila J l* bilo določeno število poslan-na 383. Na vsakih 50.000 prebivalcev po en mandat. Volijo se P° občinah — volivni možje — j ® sicer do 250 preb. en mož, na ^kih daljnjih 500 prebivalcev Se wfcn itd. — Zbor je bil sklican •» dan 26. junija na Dunaj. ?oleg tega pa je še takrat mo-SOcnj nemški bund sklical držav-zbor v Frankfurt ara Main in |V6U»il volitve na podoben ^cin. ! st, kmetske občine pa po |.a. n'h možeh. Deželni zbori mo-|jv°.Pričeti zborovati 6. aprila in državne poslance. Držav- *6rll ^ *^^can za ^an Schmerlingovi volilni geo-1(3 smo dobili torej Slovencev < (Sta-W * Marksizem in nacionalno-'*alno vprašanje*, str. 77.*) pr- jasno potrdila. Rešitev ni več nosti psovati? Ravnotako naj spoštujemo in cenimo delavnega in umnega Slovenca, nobeden med nami naj ne misli, da je on prvi. Ne spodobi se, da bi kdo druge poniževal ali zaničeval, sam sebe pa povikševal. Ko se je navdušenje po lepem nagovoru starostnega predsednika poleglo, je bil z 22 glasovi izvoljen za župana — Carlo Favet-ti, ki je na to morda prvič in zadnjič lepo in spravljivo govoril. Ta Favetti je med vojno leta 1866. pobegnil v Italijo, vodil od tam iredentski pokret v naših pokrajinah, in povročil marsika-ko nepriliko italijanskim rodbinam. Mestni zastop je bil dovolil njegovim otrokom 900 gld pokojnine. Pozneje je bila ulica Vet-turini prekrščena v via Carlo Favetti, a vlada je ta načrt preprečila. 1867 Tržaški namestnik Kellersperg Je že 7. januarja razpisal nove volitve v deželni zbor goriški, in sicer 26. januarja kmetske občine. 31. januarja mesta, trgi in trgovska zbornica. 1. februarja italijansko in 4. slovensko veleposestvo. »Domovina* priporoča v št. 19. januarja sledeče kandidate: za tolminski okraj Anton Gorjup, da se zbriše sramota 1861., ko so Slovenci takega korenjaka pod klop vrgli in »o ga pozneje šele Lahi volili v veleposestvu, da to od 6 kandidatov vsaj enega privoščili Slovencem. Drugi kandidat je dr. Josip Tonkli, o katerem pravi: — «To Vam bo steber domovini, da Vam bo srce veselja igralo*. Na Krasu; Pošljite nam zopet vrlega Antona Černeta in njegovega tovariSa. razumnega in v obče spoštovanega Alojzija P o 11 a y a. Cese vam pa zdi. da bi bilo bolje, izvoliti rojaka dr. Josipa Abra-m a . volite ga v božjem imenu. — na sramoto vam ta volitev ne bo. Za okraj goriSke okolice priporoča dopisnik obče spoštovanega okrajnega glavarja A n-dreja Winklerja in — sebe. O svoji kandidaturi pravi: «da ga mnogi volilci hočejo imeti, njemu samemu pa niti na um ni prišlo, dasi zborne zadeve bolje pozna, nego kdorkoli drugi. — Ali: ko bi se hotel on sam priporočati, moral bi vas narpo-pred neke strašne stvari opomniti, da je namreč duhovnik in cesarski u-r a d n i k . dandanes nekaterim ljudem "glavna greha. Pravfjo, da se mora škofa in vlade bati. Ali to strašilo je, od blizu pogleda-no, piškav ponošen klobuk, te-1*1! prazen strah; če ga izvolite, štel si bo to v čast, ter prizadeval si, da vaše. zaupan je opraviči, — če ga pa ne izvolite, hvala vam tudi lepa, ker mu veliko sitnosti prihranite*. Na drugem mestu pa je »Domovina* objavila še naslednje poročilo: Da smo dobili svoje veleposestvo in s tem tri nove poslance, sta pripomogla pravična moža grof Pace in dr. Doliac. Ona želita biti na novo izvoljena od italijanske strani, ali ako ne bosta izvoljena, potem pridemo na vrsto mi in potem morata biti ta dvamo-i a — naša. Vsak slovenski kandidat naj se jima odkrije in — umakne. Kajti prva naša dolžnost mora biti hvaležnost. — Do take čudne hvaležnosti pa ni prišlo, kajti oba moža sta bila izvoljena od italijanske strani. Za te volitve je bilo precej veliko zanimanje in so se končale takole: na Goriškem Marušič in Winkler, na Krasu Černe in Abram. Sovenski trgi so izvolili tolminskega okrajnega zastopnika Franca Grossmana, v slovenskem veleposestvu pa so bili Izvoljeni: Izidor Pagliaruzzi iz Kobarida, Karel Pollay iz Komna in Bric dr. Anton Žigon. Novi deželni zbor je imel samo 4 seje. V seji 22. februarja ni bila potrjena izvolitev tolminskega Grossmana, ker so bili imeniki volilcev nepravilni. Vriiti se bo morala torej nova volitev in »Domovina* je izjavila, da ne bo priporočala nikogar. Pošteni in rodoljubni Marušič se ie po pravici moral jeziti na mešetarjenje raznih prvakarjev iz Bovca in Tolmina, ki pri prvi volitvi niso hoteli voliti Pagliaruzzija, Kakor je «Domovina» priporočala, tako da je bil ta pozneje izvoljen v veleposestvu. Prodrl je kandidat Tolmincev Grossman proti kandidatu Bovčanov — namestniku Kellerspergu. Naj takoj tukaj povem, da je bil pri nadomestni volitvi 8. aprila izvoljen bovški okrajni predstojnik, nemškutar Alexander Bossmann. Ta je vstopil sicer v slovenski klub in govoril slovenski. V 4. seji je deželni zbor pretresal vladin patent in re-skript 4. februarja, ki je bil izročen v pretres odboru 7 članov, v katerega imenu je poslanec Gorjup v tej seji predlagal: Sklepi komiteja 67-terih ogrskega zbora in sporazum vlade z Ogri na tej podlagi nimata v el j a-ti za «fait acc om p 1 i». — Izrekajo se za avtonomijo dežel. za varstvo malim narodom na podlagi enakopravnosti, in izražajo zadovoljnost, da je cesar prepustil ureditev države ljudstvom samim, potem ko je vlada ostala brez uspeha. (Iz knjige: Andrej Gabršček Gorifki Slovenci, I. del). Eev Nikolajevič Tolstoj zavzema v ruski književnosti izredno mesto. Opirajoč se na dejavnost in osnove, ki so jih postavili v ruski književnosti Puškin, Lermontov in Gogolj, jo je dvignil do neverjetne višine. Njegova dela pomenijo velik delež v zakladnici svetovne književnosti. V njegovih delih se odraža celo zgodovinsko obdobje ruskega naroda — obdoBje predpriprave k prvi ruski revoluciji. »Tolstoj je globoko nacionalen* je pisal Gorki, «on s čudovito popolnostjo pooseblja v sebi vse posebnosti komplicirane ruske duše. Tolstoj, to je svet*. Globoko cenimo njegova dela, ker osvetljujejo izkoriščanje človeka od človeka. Brezobzirno trga krinko z obličja gospodujočih razredov, razgalja laž in svetohlinstvo buržoazne morale. Kot umetnik in publicist odkriva mračnjaštvo državne cerkve, podkupljivost sodišč, surovi militarizem in razgrinja protiljudsko bistvo carske državne uprave. S svojimi odkritji je zadal porazne udarce temeljem monarhistične Rusije. Njegova dela so napolnjevala srca čitateljev z gnevom proti družbenemu redu, ki žene človeka v bedo, trpljenje in izprijenost. Osvobodilnemu gibanju v Rusiji so pomagala njegova dela s svojo kritično vsebino, z zanosom in s sovraštvom, ki so ga vzbujala v množicah do gospodujočega zle. Toda Tolstoj ni bil dosleden. t. B I Č K O V ((Ponižanih in razžaljenih* ni pozival v borbo. Govoril jim je, naj se pomirijo, naj se z nasiljem ne proti*ijo zlu in naj se notranje izpopolnjujejo. Veliki Lenin je podal čudovito karakteristiko Tolstojeve dejavnosti. Razkril je njegova kričeča protislovja in njihovo zgodovinsko osnovo. V svojem članku »Lev Tolstoj, zrcalo ruske revolucije*, priobčenem 1908. leta, je pisal: ((Protislovja v Tolstojevih delih, pogledih in naukih so resnično kričeča. Na eni strani genialni umetnik, ki ni pokazal le veličastne slike ruskega življenja, temveč je napisal tudi najboljša dela svetovne književnosti. Na drugi strani plemič, na pol blazno predan Kristusu. Na eni strani silen, neposreden in iskren protest proti družbeni laži in hinavščini, na drugi strani «tolstojanec», to je, izžit histerik, ki predstavlja ruskega inteligenta, ki se javno trka na prsi in pravi: »Slabii sem in grešnik, a trudim se, da bi fo ne bil. Ne jem več mesa in hranim se z riževimi zrezki*. Na eni strani brezobzirna kritika kapitalističnega izkoriščanja, razkrinkavanje državnega nasilja, komedije sodišč in državne uprave, ki imajo v sebi vsa protislovja med rastočim bogastvom in civilizacijo in med človeško bedo in trpljenjem delovnih množic; na drugi strani na pol blazno pridigo-vanje ne upreti se zlu in nasilju*. V ((Mladosti« obsoja idejo ple-miško-stanovnih privilegijev. Z usti junaka Ižlinjejeva je opredelil svoj novi pogled na življenje. V soglasju z njim se razodeva smisel človeškega življenja kot nepretrgana veriga moralno-nravstvenih razodetij, osnovanih na izpopolnjevanju osebnosti. V «Mladosti» prikazuje, kako kapitalizem duševno hromi ljudi. Buržoazna tolpa je brez srca. Globoko ga je dojmil primer pouličnega pevca, ki ni dobil od bogate, nalršpane tolpe niti kopejke. V tem dejanju se odraža egoistično bistvo buržoazne civiliza- Ivan Tavčar Slovenski knjiinl zavod je pravkar izdal v prav lični opremi Ivana Tavčarja satiro «4000* * ilustracijami Maksima Sedeja, * opombami in razlago tujk v povesti. Tako je slovenski bralec dobil ljudsko izdajo te žgoče protiklerikalne satire, ki je — kakor je povedano v opombah — tzrasla iz slovenske politične stvarnosti devetdesetih let prejšnjega stoletja proti diktaturi političnega in kulturnega klerikalizma* in ki je »ostala v naiem 99 4CCC slovstvu kot duhovita literarno-satirična ilustracija srednjeveških,, fevdalnih družbeno-politič-nih ciljev klerikalizma, ilustracija njihove moralne absurdnosti». Tavčarjeva satira bo nedvomno tudi v današnjih razmerah opravila svoje poslanstvo: raz- galiti in bičati reakcionarnost klerikalizma, ki je v svojem boju za oblast v času narodno-osvobodilne borbe pokazal v praksi svojo anacionalnost in mrtnjo do vsega naprednega. LEV NIKOLAJEVIČ TOLSTOJ (Portretiral I. N. Kramski l. 1X73) cije, ki jo spremlja ravnodužje do človeške usode. On pravi, da brezsrčnost ne bo vedno lastna človeku, da mu je lastna le v neki dobi družbenega razvoja. Od leta 1863 do 1869 je ustvarjal »Vojno in mir*, največje delo ruske in svetovne literature. V tem delu je upodobljen veliki patriotizem in junaštvo ruskega naroda. Vojna 1812. leta je bila domovinska, narodna vojna in zato je imel vsakdo, ki se, je je udeležil, v svojem srcu plamteče čustvo patriotizma. V čudovitem poglavju svojega romana opisuje silo in razmah partizanske vojne, katere značaj je v Napoleonovem porazu genialno označil vojskovodja Kutuzov. To Tolstojevo epopejo prežema silen optimizem in globoka vera v nepremagljivost ljudstva. V »Vojni in miru* se razodeva vsa popolnost človeških čustev. Široko, epsko opisovanje zgodovinskih dogodkov, umetniško poglabljanje vanje, psihološko razčlenjevanje, slikanje portretov, pronicanje v skrivnost človeškega snovanja — vse te posebnosti so vtisnjene, na straneh njegove nesmrtne epopeje. Totfa kljub tem veličastnim stranem «Vojne in miru», ki so Tolstoju priborile priznanje mojstra svetovne književnosti, se v tem delu odražajo šibke plati njegove ideologije. Ves zgodovinski proces si zamišlja kot pojav ((božje previdnosti*. Po njegovem mnenju je usoda že naprej določila vojna dodajanja 1812. leta. S to »filozofijo* je povezana osebnost Kutuzova in Platona karata jeva. Khtuzov iz »Vojne in miru« je oddaljen resničnemu, zgodovinskemu Kutuzovu. Tolstoj podaja niz zgodovinskih in psiholoških potez njegovega značaja in ravnanja, toda istočasno riše poteze, tuje njegovi duhovni podobi. Kutuzov je bil genialen vojskovodja. Odlikoval se je po ener-, giji, neustrašnosti in junaštvu. Z-e v začetku svoje službe je napravil sijajno vojaško šolo pod vodstvom Suvorova. Vsi njegovi vojni podvigi so imeli pečat globoke strateške zamisli, ki ji je posvetil vse svoje sile, da bi se uresničile. Višek njegove vojne umetnosti je bila domovinska vojna 1812. leta. Toda na straneh »Vojne in miru* vidimo često Kutuzova na pol spečega, slabotnega starČlia, ki pasivno sprejema to, kar se do-g«ja. Prepričan je ba, da se bo v tej vojni vse izpolnilo samo ob sebi in je svojo vlogo omejil le na dviganje moralnega duha. Treba pa je pripomniti, da je Tolstoja neredko zagrabil močan realizem, in v romanu nastopa Kutuzov, poln energije, odločnosti in aktivnega posega v vojne dogodke. Tak je Kutuzov na Boro-dinskem polju, na vojaškem posvetovanju, ko je dal ukaz za izpraznjen je Moskve v imenu rešitve Rusije in ruske armade. V teh in v nekaterih drugih epizodah je pred nami resnični vojskovodja Kutuzov. Toda v celoti je njegova osebnost v «Vojni in miru* v velikem nasprotju. V celoti pa je roman «Vojna in mir* odsev patriotizma ruskega naroda in njegove zmagujoče sile. Štiri leta po «Vojni in miru* se je od zgodovinske snovi obrnil v sodobnost. V romanu »Ana Ks-reniha* se poglablja v gospodarske in socialne spremembe. Bur- žoazni red se je podiral in Rusija je stopila na pot kapitalističnega razvoja. V vrsti postav svojega romana je zajel posebnosti zgodovinske dobe in njen prehodni značaj. Kljub temu ni kdo ve kaj razumel’ novega socialnega porajanja. »Podobno kot narodniki* piše Lenin, «noče videti, zakriva oči ter odvrača misli od tega, da se v Rusiji ne poraja kak drug, marveč kapitalistični red*. V «Ani Karenini* se z vso strastjo svoje nature vrže na bur-Žoazno-ekonomski in socialni red-razgalja sprijeno moralo lastnikov, laž in svetohlinstvo vrhov. Anina tragedija je tipična tragedija žene v pogojih zasebi* lastnine. V njeni usodi se odraža usoda tisočev žena, ki so izgubile čut človeškega dostojanstva, globoka zavest pravic za resnično človeško srečo. V družbi, ki živi za svoje trgovske koristi, kjer se vse pokorava lažnivosti, kjer vlada svetohlinstvo, ni mesta velikemu in častnemu čustvu. Navzhc temu da je Tolstoj hotel prikaza« ti tragično usodo Ane na religiozno etični osnovi, je kriva njene pogube fevdalna in kapitalistična družba. V poslednjem njegovem romanu »Vstajenje*, ki je vsota njegov® moralno etičnih in estetičnih dognanj, so ideološka protislovja najbolj kričeča. V nobenem prejinih del ni tako neprizanesljivo razkril ustanov buržoazne družbe. S pretreeujočo silo je nansal sliko izumiranja na vasi, z neukrotljivim sarkazmon je snemal naHfejje Hcermerstva, laži in svetohHnst«* s cerkve, sodišča in drugih ustanov monarhističnega nasilja. Spričo teh razgaljajočih sJlk sp v luči konkretno postavljenih vprašanj o socializmu in demokraciji Tolstojevi «recepti» o rešitvi človeštva, socialnega gorja, neučinkoviti in nesočni. Skupno z Nehljudovom zaide v evangeljske odgovore na vsa življenjska vprašanja. Nepotrebno je prottviti se zlu. potrebno je le nenehno izpirati lastno grehoto pred bpgom. Treba je odpuščati jim sovražnik««. V mejah svojig-ga svetovnega nazora ni mogel najti pravega izhoda iz socialnih nasprotij svoje dobe. Ni razumel zgodovinske vloge delavskega razreda. obrnil se je od revolucije in si tako odrezal pot k dosegi prave obnove življenja. Tolstojeva dela prežema brez-, mejna ljubezen do ruskega naroda, toda velikemu pisatelju so bila tuja čustva nacionalne nestrpnosti. S ki:ko globoko ljubeznijo do borcev za narodno osvobojenje je prepojena n. pr. povest iz časov poljske vstaje. Cernu? Veliki ruski pisatelj skupno s Poljaki obsoja krvniški ca-ristični režim, dušitelja svobode poljskega in ruskega naroda. Ze dolgo pred veliko Oktobrsko socialistično revolucijo je Lenin predvideval, da bo nastopil čas, ko si bodo delavci na osnovi socialističnega prevrata ustvarili človeka vredne življenjske pogoje ter si osvojili kulturo. V teh pogojih bodo Tolstojeva dela ohranila vso vrednost in jih bodo množice čitale. Te zgodovinske Leninove besede so se izpolnile v Sovjetski zvezi. Tolstoj je skupno poleg Puškina ln Gorkega najljubši pisatelj našega naroda. Tov. Stalin je med veliko domovinsko vojno imenoval Tolstoja v vrsti velikih u-stvarjalcev ruske kulture. borba za Trst, Goriško in ie to trditev na naiem Crru Ja vCrJ'ntllnega vprašanja lo^.^nje uničenja oblasti bur-c(je Je samo v okviru dane na-j« predvsem vpraia-vifll °^a Proti imperializmu, ki bojih ^ nacionalno-osvobodtlnlh V ». >'tlrano po izdaji v »Kultu-?a«reb 1947. -v < neje, da damo k temu vprašanju nekaj načelnih pripomb. Posebno važno in aktualno je to vprašanje danes, ko je postala naša partija predmet najbolj čudne, najbrezvestnejše in popolnoma neodgovorne klevetniške kampanje ne samo imperialistov, ampak tudi komunistov drugih držav. V zvezi s to klevetniško kampanjo smo doživeli zadnji čas od avstrijskih, italijanskih in nekaterih tržaških komunistov »obsodbo«, da smo v svoji borbi za osvoboditev jn združitev slovenskega naroda pokazali že davno pred resolucijo Informbiroja »neke nacionalistične tendence*. Tako je n. pr. sekretar KP Avstrije tovariš FOrnberg na deželni konferenci koroških komunistov 4. VII. t. 1. izjavil, da «so jugoslovanske zahteve po priključitvi Celovca in Beljaka k FLR Jugoslaviji za nas najboljši dokaz, da je KPJ nacionalistična...* V Trstu in Gorici smo po resoluciji Informbiroja priče naj-nesramnejših izpadov nekaterih italijanskih komunistov proti Slovencem. Ker imajo slovenske komuniste za »nacionaliste*, so začeli ponekod že celo javno uporabljati proti Slovencem najne-sramnejšo, čisto fašistično, šovinistično psovko — ((s’ciavi». Ta psovka, ki ni nič novega med pripadniki najreakcionamejših, fašističnih, šovinističnih skupin, se danes čuje v redakciji tržaškega komunističnega dnevnika «Lavo-ratore* v prostorih Vidalijevega CK-ja v Trstu, kakor tudi v prostorih federalnih komitejev KPI v Gorici In v Vidmu. Kako gledajo nekateri funkcionarji KPI na slovensko nacionalno vprašanje, kaže tudi primer sekretarja noriške federacije KPI, ki je v nekem razgovoru Ironično Izjavil: »Za obrambo tistih 10.000 Slovencev, ki živijo v Italiji, bomo že mi poskrbeli...*, čeprav je vsakomur znano, da živi v Italiji nad 80.000 Slovencev In da uporabljajo zgornjo številko samo Italijanski šovinisti tipa De Gasparija in goriikega nadškofa Mar- O nesoglasjih ob sloven narodnem vprašanju skem BORIS KRAIGHER gottija, ki hočejo s falziliciranjem dejstev opravičiti svoje imperialistične težnje. Vse to dokazuje, da slovensko nacionalno vprašanje zlasti vodilnim članom v KR Avstrije in Italije ni jasno, da gledajo nanj napačno in da jim služi resolucija Informbiroja za to, da opravičujejo svoje neleninistično, oportunistično stališče v tem vprašanju, stališče, ki je v končni liniji na repu domače (Italijanske in avstrijske) imperialistične buržoa-zlje. Jasno je, da tl nekomunistični izpadi ne morejo izvirati Iz nekega trenutnega, slučajnega na-strojenja, ki ga je proti KP Jugoslavije ustvarila resolucija Informbiroja, ampak so rezultat napačnega stališča nekaterih vodečih funkcionarjev KPA in KPI do slovenskega nacionalnega vprašanja. To napačno stališče je prišlo do izraza predvsem v zvezi i mednarodno borbo za Trst, Gorico in vso Julijsko krajino, danes pa zlasti za slovensko Koroško. To stališče je prišlo do Izraza kljub temu da je ta borba FLRJ bila in je še danes deležna vse podpore in pomoči Sovjetske zveze, in kljub temu. da Je imela KPJ v tej borbi vedno največje razumevanje za trenutne politične težave teh partij V njihovih deželah in da za to ni nikdar od njih 7ahtevala kakršne koli »pomoči*. KPJ je pričakovala samo to, da te partije g svojimi izjavami in s svojim delom ne bi ovirale upravičene borbe slovenskega naroda in da v tem vprašanju ne bi podpirale «svojih» Imperialističnih buržoazij. I. Vendar se jc pokazalo že davno pred resolucijo Informbiroja, da so v tem vprašanju bistpene razlike med stališči KP Jugoslavije in Slovenije na eni strani, ter med stališči nekaterih vodilnih funkcionarjev KP Italije in Avstrije na drugi strani. Znane so izjave Palmira Togliattija, Luigija Longa in drutrih članov CK KPI o vitalijanstvu Trsta», o tem. da so tržaški delavci na napačni poti, ker težijo k Jugoslaviji, o tem, da bo treba dati uTrstu in drugim spornim conam, ki bodo ostale Italiji, najširšo avtonomijo, ker bi nam bi- lo sicer zelo težko ohraniti v njih svobodni demokratični red* itd. itd. Po vsem tem je videti, da se vodstvo KPI ni ustavilo ob spoznanju, da v določenih pogojih ne more mobilizirati italijanskega proletariata tudi v tem vprašanju proti imperializmu in za boj proti specifičnim pojavom imperializma italijanske buržoa-zije, temveč je zavzelo stališče burloazije, to se pravi, stališče obrambe «italijanstoa Tteta* *n italijanskih meja V ((drugih spornih conah«. Tu torej ne gre več samo za trenutno taktiko KPI, ampak ea načelno stališče »ifali-ianstva», iz katerega logično iz-hala obsodba raunanja tržaških delavcev Gre torej za načelno vprašanje, ali spada Trst v zaključeno teritorialno skupnost italijanskega naroda ali narodov Jugoslavije, in ne samo za to, ali je umestno postavljati to vprašanje ti določenem času in v določenih mednarodnih pogojih. Podobno stoje te stvari * tovariši ii KP Avstrije v času odločil no in najostrejše borbe za priključitev slovenske Koroške k FLRJ. Od 1945 do danes so svoje stališče do priključitve slovenske Koroške k FLRJ nekolikokrat spremenili, čeprav, se niso nikdar izrekli za priključitev. Leta 1945 so govorili v glavnem o prajnci do samoodločbe. Takrat so pisali v celovškem listu «Volkswille»: uCastno zastopamo stališče, da so si koroški Slovenci s svojo odločno borbo priborili pravico, da o svoji usodi sami odločajo. Daleč smo od tega, da bi jim hoteli vsiljevati kakršno koli odločitev, kakor se je to v preteklosti večkrat dogajalo...j> («Volks-wille», 30. V. 1945). No, že na prvem kongresu KP Avstrije za Koroško, ki se je vršit 1. novembra 1946 u Beljaku, je bil predsednik KP Avstrije tov. Koplenig mnogo previdnejši. Ni govoril o asvobodi odločanja o svoji usodi«, ampak le o dobrih odnosih na mejah z novo, resnično demokratično Jugoslavijo in v zvezi s tem o potrebi priznavanja v bistvu le manjšinskih pravic: »Odnosi med nami in Jugoslavijo pa bodo v toliko boljši, kolikor bolj oomo znali zagotoviti pravice Slovencev na Koroškem, bodo v toliko boljši, kolikor bolj bomo znali skrbeti za to, da bo do izkoreninjeni ostanki fašizmu in velikonemškega šovinizma.« («Volkswllle». 3. XI. 1946, št. 132). V času razgovorov za mirov no pogodbo z At'stri jo se je cela vrsta vodečih funkcionarjev KPA izrekla proti kakršnim kok spremembam meje, ki jih zahteva FLRJ, soglašala s parolo «nedeljive Koroške* in docela pozabila na take svoje prejšnje izjave, kot je bila: «Daleč smo od tega, da bi jim hoteli vsiljevati kakršno koli odločitev.» Predsednik KPA za Koroško tov. Tschofenig je sopodpisal in slovesno izjavil, da se strinja z resolucijo koroškega deželnega zbora z dne 28. I. 1947., u kateri je med ostalim rečeno: «Vsaka sprememba mej nasprotuje volji ljudstva...» V imenu K.P Avstrije je govoril za »nedotakljivost meje* po londonskem radiu 5. II. 1947 Ernst Fischer, ki je med drugim odločno izjavil: »Mi. avstrijski komunisti, zastopamo dosledno avstrijske interese in odbijamo teritorialne zahteve Jugoslavije.» (uVolk sunile », 6. II. 1947, št. 30). Nekaj dni nato je rekel na drugem mestu še jasneje: »Znano je, da so delegati soglasno odbili teritorialne zahteve Jugoslavije, istočasno pa podčrtali željo Avstrije, da se ustvarijo prijateljski odnosi z Jugoslavijo in da se Slovencem v Avstriji zagotovijo vse pravice njihove nacionalne manjšine.» (oVolks-wille», 12. II. 1947, št. 35). To stališče je pozneje potrdil tudi CK KPA, ko je zavzel svoje stališče do londonske konference, V tej Izjavi je rečeno: «Zagotovitev avstrijskih meja iz leta 1937 je enodušno želja vseh slojev ljudstva in vseh strank. Da bi ta cilj končno dosegli, je po mnenju komunistične partije nujno, da dobe koroški Slovenci polno avtonomijo in da se ustvarijo prijateljski odnosi z Jugoslavijo«. (vVolksuiille«, S. 111.1947, it. 56). To je tudi linija, ki jo opažamo odslej dosledno pri vseh vodečih funkcionarjih KP Avstrije. Navedli bomo zaradi značilnosti samo še eno tako izjavo. Na drugi deželni konferenci »Svobodne avstrijske mladine* (FOJ) za Koroško je bila sprejeta resolucija, ki pravi glede teritorialnih zah' tev Jugoslavije: tiPonovno odbijamo te teritorialne zahteve in nismo pripravljeni odstopiti niti najmanjšega koščka naše koroške domovine, ker smo popolnoma prepričani, da bo naše avstrijsko ljudstvo, predvsem pa naša avstrijska mladina našla v sebi sile, da bo končno obračunala tudi v Avstriji s sovražniki napredka, s silami preteklosti in da bo ustvarila resnično demokracijo, v kateri bodo za vedno zagotovljene tudi pravice slovenskega ljudstva in mladine«. («Volkswille», 7. VI. 1946, št. 126). V konkretni politični borbi so torej zavzeli avstrijski tovariši v celoti odklonilno stališče do zahteve koroških Slovencev po združitvi s svojim narodom in so se omejili na borbo proti nacionalnemu zatiranju — na borbo v okviru manjšinskih pravic brez vsake spremembe meja Avstrije iz l. 1937. Pri tem se ne omejujejo samo na neke taktične razloge v boju proti Imperializmu, ampak razvijajo tudi »načelno« teorijo o «nedeljivosti Koroške*. Tak je članek, ki ga je objavit Otto Langbein v mesečniku «Weg und Ziel* pod naslovom «0 slovenskem vprašanju na Koroškem* (junij 1947, št. 6). Ker je ta mesečnik teoretični organ KP Avstrije, gre tu očitno za mnenje njenih vodečih članov. Se značil-nejši pa je članek pod naslovom »Nekaj teoretičnih pripomb k vprašanju koroških Slovencev», ki je bil objavljen v posebni izdaji teoretičnega organa KP Avstrije za Koroško Mnser Weg« (junij 1948). v tem članku imamo ie culo vrsto postavk, ki pričajo, da nekatera osnovna vprašanja mar-ksizma-leninizma o nacionalnem vprašanju niso jasna. Po članku sodeč se vodilni tovariši iz KP, Avstrije do danes niso potruditij da bi se vsa j malo poglobili v našo argumentacijo zahtev po pri-’ ključitvi slovenske Koroške, niso se poglobili v bistvo tega zarot težkega problema v boju za trajen mir in ljudsko demokracijo. Ta članek je poleg tega še poln protislovij in nejasnosti in ie i tem dokazuje neresnost, s katero se avstrijski tovariši lotevajo tei ga kočljivega vprašanja. Preden preidemo h konkretnemu obravnavanju samega problema boja «za osvoboditev in zedinjenje slovenskega naroda», moramo naglasiti, da je pri obravnavanju tega vprašanja neresnost in netemeljitost, neznanstve-nost in nenačelnost značilna tudi za italijanske tovariše. Nikdar •e niso potrudili, da bi se poglobili v našo argumentacijo zahtev in skušali znanstveno utemeljiti tvoje trditve o mpotrebi obrambe ita-lljanstva Trsta« in svoje trditve o «drugih spornih conah, ki bodo ostale Italiji«. Zato je nujno moralo priti do praznih fraz in obsodb našega «nacionalizma«. ki nam ga očita resolucija Informbiroja za čas zadnjih pet ali šest mesecev, a to ga oni »že davno opazili« ravno v zvezi s teritorialnimi zahtevami Jugoslavije. Ker je resolucija Informbiroja sprožila razpravljanje o celi vrsti vprašanj pred najširšo javnostjo, je potrebno, da spregovorimo tudi o našem nacionalnem vpraianju, ponovno utemeljimo pravilnost naše linije in odgovorimo na nekatera napačna stališča naših tovarišev iz Avstrije in Italije. JtSe nadali*tjej PRIMORSKI DNEVNIK 30; oktobra IS18 Z glasovanlem za kandidate PF S boš tudi (i pomagal, da postanemo enakopravni ObčinarjiI GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI ■ SVETOOORSKA ULICA 42 - TEI. 749 Jesenske barve v goriški luči V Geriči smo v znamenju mestnih volitev. Pisane, mavrične barve lepakov, letakov, transparentov in značk devetih nasprotujočih si strank vpijejo v kontrastu različnih programov, načrtov in obljub po zidovih in stenah, na soncu in v senci, v luči naprednjaštva in v temi nazadnjaštva. Tako v mestu. Zunaj v okolici, v neoskrunjeni na. ravi pa žarijo lepše in svetlejše barve, se rišejo čudesa jeseni, največje in najzrelejše umetnice. Ven iz Gorice gre vesela parola, ven izmed sivih zidov v živobarvno pokrajino, kjer se utrne srčen vzklik nepokvarjenih, zdravih meščanov. V umetno pobarvano mesto pa gre nedeljsko praznično raz. položenje okoličanov, ki jih žene neutešeno hrepenenje. Prelivanje barv in njihovo izpopolnjevanje daje življenju poseben smisel in vsebino. Na Oslavju venejo trte, ki so že rodile in zdaj počivajo ter tkejo svilen škrlat, kot rumenordeč plašč za sv. Martina, ki bo kmalu prijahal na belem vrancu v Brda. Koliko linji, nians, odtenkov in iskrečih se žarkov je v tern barvnem snovanju! O, jesen je iznajdljiva umetnica, njen čopič ustvarja vsemogočne barvne simfonije in v njenih tonih iščemo tudi mi izraz in odsev našega neizraženega občutenja. Ali naj opišemo števerjanski dvor v jesenskem umiranju pod topoli in cipresami? Ali naj zlijemo svetlost belih domačij pod latniki v pestrost dozorelih vinogradov in brajd? Ali naj vjamemo na platno šentmavrsko večerno zarjo, ital. sko tramontano, ko zagori v oknih svetega Valentina? Vse te barve mrgolijo, jemljejo nam vid in človeški čopič jih skuša zaman dojeti. Le slikovita boginja Jesen nam jih zna pričarati. Nekje so pa skrite še drugačne barve, baržunaste in mehke, ki se pretakajo v žlahtne sokove in prelivajo v zlate cekine. Se so druge, božajoče, goreče in kipeče barve, v katere je zlil sveti duh sam moč kreposti in navdiha. Pojdimo, oglejmo si in napijmo se teh božanstve-nih barv, da bo zacvetelo še na naših licih višnjevo cvetje jeseni in Goriški Slovenci bodo jutri spreflmnrili Program DFS je porok, da bo Fronta ščitila interese in se borila za pravice vseh goriških Slovencev - Kaj se skriva pod ”obrambo italijanstva ?" Jutri bo zgodovinski dan, ko bodo po dolgem razdobju 34 let goriški Slovenci zopet pristopili k volitvam svojih občinskih zastopnikov. Za razliko od zadnjih volitev leta 1914, ko je veljala praksa, da dobi stranka, ki je prejela večino glasov, vse sedeže v občinskem sve. tu in je tako manjša ostala brez svojih zastopnikov, bomo pri jutrišnjih volitvah imeli drugačen postopek, ki nam v vsakem primeru jamči, da bodo tokrat prišli naši zastopniki na mestno občino in tam odločno zastopali interese ne samo slovenskega dela Občinarjev, ampak tudi interese goriške občine kot celote. Šovinistično. in reakcionarno ita-1 lijansko časopisje se boji tega nastopa Slovencev, ne morda zaradi ogražanja italijanstva, ker oni dobro vedo, da goriškim Slovencem te»j takega niti na misel ne pride, ampak zaradi tega, ker ne bodo odslej na mestni občini neovirano gospodarili z nami in z naiim premoženjem tisti elementi iz pretekle dobe, ki so bili vedno navajeni iz- pot, po kateri moramo goriški Slovenci hoditi, d,i bomo dobili in o-hranili pravice, ki nam kot enakopravnim državljanom goriške občine pripadajo v enaki meri, kakcr našim italijanskim someščainm. če si Slovenec in ti je mar bodočnost tvojih otrok, bos šel jutri volit in boš oddal svoj glas za Demokratično fronto Slovencev ! koriščati in zatirati ne le Slovence, ampak delov.no ljudstvo na splošne. Demokratična fronta Slovencev je imela v petek zvečer tri volivne shode in sicer v Gorici na svojem sedežu, v Podgori in v Oslavju. V vseh treh krajih je ljudstvo prihitelo v velikem številu na iborova. nje, da bi slišalo pametno besedo svojih predstavnikov, ki mu kažejo Industriji;! sij odobrili kompromisne predloge delai/cei/ Pretekli četrtek so se ponovno zbrali na uradu Delavske zbornice v Gorici zastopniki delavcev in delodajalcev, da bi po 89 dneh brezuspešnih pogajanj napravili še zadnji poskus in prišli do kakšnega pozitivnega zaključka v vprašanju krušnih doklad. Ravnatelj urada za delo je končno predlagal kompromisno rešitev, ki so jo delavci sprejeli. Ta kompromisna rešitev določa, da je treba izplačati delavcem goriške pokrajine od 1. avgusta t. 1. posebno krušno doklado in sicer po 520 lir za navadne, 780 za težke in 1040 za najtežje delavce. Slovenski predeli goriške občine so bili doslej vedno zanemarjeni. D F S bo zahtevala, da se poskrbi zanje-Zato voli njene kandidate ! da zagorijo tudi naša uiesa v njihovem blesku! Bela, rumena in ceki-vasta rebula, sončni tokajec, modra frankinija, rdeči kotil, črni refošk, rubinast teran, bister rizling. Barve, barve, Povzdignemo svoje čase, premotrimo prozornost, poduhamo v£nj — in že se riše mozaik mešanih tonov vodoravnih, poševnih, rastočih in padajočih linij vseh mogočih oblik! K temu se pomešajo še mladi kostanji, pobrani na rjavkasti Kalvariji, rumeno pečeni, da dobimo od njih kostanjeve oči, svetlo in temno zagorela lica, kostanjeve lase! Barve, barve! Vse so s sončnega brega, z vonjem domače zemlje, in v njih je vsa sladka govorica goriških deklet. Da! Tudi govorica ima svoje tone, svojo barvitost in svojo sliko. Ponekod, po vaških krčmah, se ti toni sila raztegnejo in kričijo. Ce so slovenski 1o !! občinskem svetu nastopili v obrambo kulturnih, gospodarskih in socialnih pravic vseh goriških Slovencev in obenem proti spletkam tistih strank, ki bi rade napravile iz nove državne meje železno zaveso. Ta bi ne le ločila Slovence na tej in na oni strani, ampak bi pomenila propast gorižkega gospodarstva, ki ga nobena prosta cona ne bi mogla rešiti. Delati moramo na tem, da poživimo promet z našim naravnim zaledjem in da navežemo z njim čim tesnejše gospodarske in kulturne stike. To je nevarnost, katere se boje šovinisti, ker njihov program ni o-bramba italijanstva, ki ga nihče ne ogroža, ampak sejanje razdora in sovraštva med Slovenci in Italijani, da bi lahko že nadalje ribarili v kalnem in izkoriščali delovno slovensko ljudstvo, ki naj bi jim še nadalje hlapčevalo. Toda Slovenci smo zagledali v narodno osvobodilni borbi, nova, svetlejša obzorja in nobena jata vran nas ne bo več osleparila za luč zavesti. Smo enakopraven del z enakimi pravicami in dolžnostmi in smo za vselej prenehali biti ponižni hlapci, ki so mo. ledovali za drobtine z gospodarjeve mize. Zato velja zlasti za Slovence geslo, ki ga je Lega Nazionale raztrobila med italijanske stranke. Vsak Slovenec mora jutri na volišče in kdor ne bo volil, je izdajalec svojega jezika in svojega naroda ter ga k Slovencem ne moremo več prištevati. Tako v Podgori, kakor v Oslavju in v Gorici so ljudje z živim zanimanjem sledili besedam govornikov. Marsikdo je priznal, da mu je komaj sedaj postalo jasno, za kaj gre, da mu je postalo jasno, da je D F S v resnici edina poklicana za. stopat; vse goriške Slovence v tej borbi in edina, ki brani sedaj in bo branila tudi v novem občinskem svetu pravice slovenskega ljudstva. V Oslavju ni bilo družine, ki bi ne poslala na sestanek vsaj po enega svojega člana. V Podgori pa so prišli na sestanek slovenski in italijanski delavci, ki so priznali, da je program DFS res pravilen in pošten, ter obžalovali, da govornik že prej ni prišel včasih med nje in jim razložil položaja. Povsod so odšli ljudje domov s trdnim sklepom, da bodo jutri oddali svoj glas zg D F S in da bodo tudi med svojimi prijatelji in znanci agitirali, naj storijo isto, ker je to dolžnost vsakega Slovenca, ki mu je pri srcu naš obstoj in naš gospodarski, kulturni in socialni napredek. Volivna svoboda v Gorici Svoboda volivne propagande je zajamčena z zakonom. Toda gori-ikim nacionalnim in političnim šovinistom je to v napoto, ker jih moti pri njihovih namenih. Gazijo zakone nemoteno in tako bodo gazili po vseh naših ljudeh, ki bodo v.olili zanje, pa četudi za demokristjane. Včeraj zvečer so lepili člani DFS po mestu svoje lepake za nedeljske občinske volitve. Pri tem delu so srečali nekatere od drugih strank pri istem delu, ki so člane DFS zaprosili, da bi ne lepili svojih yo-livnih lepakov nad njihovimi. V svoji naivni poštenosti so ti tudi to obljubili. In v zahvalo? Strgali so komaj nalepljene lepake DFS; seveda ne pred njihovimi očmi, kajti tako odkriti niso. Nova pošiljka Unrrinih tkanin Obveščamo vse potrošnike, ti so prejeli Unrrine nakaznice, da je te dni dospela v Gorico nova pošiljka Unrrinih bombažastih tkanin, ki so v prodaji v pooblaščenih trgovinah že od četrtka 27. t. m. Na vsako nakaznico in sicer na odrezek B-l se lahko dvigne za 30 točk tkanin. Tkanine je treba dvigniti v trgovini, kjer so se potrošniki vpisali. Naročniki tvrdke Rosconi v ul. Oberdan pa bodo morali te počakati na nova navodila, ker je bilo tej tvrdki odvzeto pooblastilo za prodajo Unrrinega blaga. Cene Unrrinih tkanin, katere je C.U.T. iz Milana znižal izključno v ALI SI ZB NAROČNIK (PRIMORSKEGA DNEVNIKA! korist naše dežele, so sledeče: navadno platno visoko 120 cm (9 točk za m) po 246 lir; navadno platno, 120 cm <11 točk za m) po 297 lir; blago tipa «Baseno» (5 točk za m) po 160 lir; blago ((Čutil (0 točk za m) po 220 lir; blago tipa «Massaua» (5 točk za m) po 242 lir; bombažasto blago za delavske hlače, visoko 140 cm po 545 lir; tronitnik (6 točk za m) po 244 lir. Pomoč jetičnim po odpustu iz zdravilišč Pokrajinska zveza jetičnih zaradi posledic vojne sporoča, da je finančno ministrstvo pismeno zajamčilo, da bodo bolniki po odpustu iz zdravilišča prejeli tri mesečne obroke predujmov na račun pokojnini, ki jim jo bo določila vojaška zdravstvena komisija. Teh predujmov bodo deležni, dokler jim ne bq dodeljena redna pokojnina. A- sy COMUNfC Dl GORtrtA ELEZION I COMU N ALI - ANNO 1948 V • t CONSIGUEBI COMUNAU D* ELEOOERE N. 40 JL> AVVS1TIKZI . CiasctM detUfrfcft ftorTl HitlTprtacalta appoarodo il atjroo di eroca (X) neOa c*»ll* s f*anW‘de! coolr«tteirtv<* dl list*. ( k 2. L>lettore puosnaaifeatare Im pnpria pre/ertnts p er mm numero non superiort * due candidaU apperie ncnit alia Utla pretcelta. *ppon*Hdd « crors ntlla caseUa a flanr/t d*i ritpeilivi nomi. d. lelettore pub procedere aach» e nanraHaa/oni di canrtidati deila Usta pr&celtt. msdiante im laatto di matit* sni nomi non approvatL 4. r nuOa ta trhada ntila ra 0(j. plačilo krivično naložene kaz111 a govornemu uredniku «Prim°rsk Na koprski razstavi gospodarske delavnosti je sodelovalo veliko število kmetov iz vsega okrožja. Obiskovalci so občudovali pridelke istrske zemlje in obenem dajali priznanje pridnosti in požrtvovalnosti istrskih kmetov. Ni ga bilo obiskovalca, ki bi si ne zaželel imeti na mizi pri. kosilu sladkega grozdja, izredno lepih in debelih jabolk »Kaki« ali pa v kuhinji tiste zelenjave, ki je tako privlačevala obiskovalce. Posebno so bili razstavljeni pridelki vinogradov privlačni za šolsko mladino, ki je obiskala razstavo v spremstvu učiteljev. Ob zaključku razstave je bila sestavljena posfebna komisija strokovnjakov, ki je ocenila pridelke razstavljalcev. Vestno je pregledala vse razstavljeno sadje, semena in povrtnine in sklenila nagraditi z diplomo in oceno 94 izmed razstavljalcev. V naslednjem prinašamo imena vseh, ki bodo prejeli kot priznanje lepo izdelano diplomo. X. Zanon Bruno, Buje, za grozdje, dobro; 2. Vivoda Ruggero, Bertoki, za grozdje, prav dobro; 3. Sabadin Jože, Portorož, za granatna jabolka, prav dobro; 4. Knez Matija, Strunjan, za «kaki», odlično; 5. Zu-pin P.eter, Bertoki, za «kaki», odlično; 6. Sabadin Anton, Vanganel, za čebele, odlično; 7. Zankolič Mihael, Strunjan, za oljke, prav dobro; 8. Deskovič Mihael, Strunjan, za oljke, prav dobro; 9. Fonda Jurij, Sv. Lucija, za čebulček, odlično; 10. Ruzzier Giovanni, Portorož, za čebulček, odlično; 11. Delbello Giovanni, Brtonigla, za seme lucerne, prav dobro; 12. Ramani Giusto, Koper, za solato, prav dobro; 13. Ruzzier Giorgio, Portorož, za čebulo, prav dobro; 14. Bortolo Giovanni, Portorož, za špinačo, prav dobro; 15. Ramani Giusto, Koper, Za špinačo, prav dobro; 16. Palčič Giovanni, Valmarin, za špinačo, prav dobro; 17. Kofol Alojz, Bertoki, za grah, prav dobro; 18. Kocjančič Alojz, Sv. Lucija, za grah, dobro; 19. Danelut Alojz, Valmarin, za grah, prav dobro; 20. Marsetič Guerino, Valmarin, za grah, odlično; 21. Ramani P.eter, Koper, za grah, odlično; 22. Ruzzier Giovanni, Portorož, za grah, prav dobro; 23. Vatovec Zoran, Bertoki, za grah, prav dobro; 24. Fontanot Andrej, Šmarje, za grah, prav dobro, 25. Bertok Matej, Bertoki, za grah, prav dobro; 24. Fontanot Andrej, Šmarje za grah, pray dobro; 25. Bertok Matej, Bertoki, za grah, prav dobro; 26. Savarin Valerij, Šmarje, za grah, odlično; 17. Vižen-tin Anton, Marezige, za fižol, prav dobro; 28. Kastelic Karel, Nova vas, za fižol, prav dobro; 29. Fonda Ana, Sv. Lucija, za fižol, dobro; 30. Rojc Ivan, Šmarje, za fižol, prav dobro; 31. Markežič Guerino, Valmarin, za fižol, odlično; 32. Favento Rocco, Koper, za fižol, odlično; 33. Ruzzier Giorgio, Portorož, za fižol, dobro; 34. Corradini Giovanni, Koper, za fižol, odlično; 35. Bartok Orlando, Bertoki, za fižol, dobro; 36. Bertok German, za fižol, dobro; 37. Vatovec Jože, Valmarin, za fižol, prav dobro; 38. Pobega Avgust, Pobegi, za fižol, prav dobro; 39. Versnaver Anton, Sv. Lucija, za fižol, prav dobro; 40. San Jože, Ankaran, za fižol, dobro; 41. Pirani Nicold, Bertoki, za fižol, odlično; 42. Vatovec Jože, Valmarin, za fižol, dobro; 43. Babuder Ivan, Semedela, za krompir, prav dobro-, (Se nadaljuje) PRESKRBA POPRAVEK. Ker je bilo objavljeno, da bo razdeljevanje salam na odrezek Rl-X-145 živilske nakaznice, popravljamo: salama bo razdeljena na odrezek Rl-X-153. Najdeno Tovarišica Rusigna Virginia iz Izole; naj dvigne izgubljeno listnico z osebno izkaznico na okrajni upravi za javno varnost v Kopru, kamor jo je najditelj prinesel. dnevnika* 2800 lir. Znesek s° ^ čili podružnici v Kopru z željO' bi »Dnevnik# tudi v naprej * borbeno zastopal in branil Vsc " borjene pravice. V morju najdeno trupi0 Ko je pred dnevi ribič Rav're izro ■rett° ribi' člove- tolik0 n» Mario iz Umaga odplul na lov, je naletel v morju na ško truplo, ki pa je bilo že -razkrojeno, da ga ni bilo rn°^-!0 prepoznati. Xudi poizveš p mogle dognati osebnih podatk°v ^ srečneža. Truplo so pokopali mestnem pokopališču v Uma g0- Obesil se je Danes ob 10 dopoldne se j? podstrešju svojega stanovanja 0 _ sil Urbani Giordano. Pokojnik J bil samski in star 43 let. O dož ku je bila obveščena kcmisUa j ganov javne yarnosti, ki J® 10. prišla na lice mesta, kjer je tovila, da gre za samomor. Z ^ Je šel pokojnik v prostovoljno s1*1 ’ ni znano. Nepreviden Sof®* Blizu Šmarij se je 23. t. ni. treh ponoči prevrnil tovorni ® .j na katerem je bilo 17 oseb. so proti šoferju, ki je iz ne ae, ljenega vzroka vozil po robu ce napravile ovadbo. Šofer se ^ je na to, da je zaradi pokvarj6”®^ krmila prišlo do nezgode. K ? ni bil pri dogodku nihče PoS dovan. Izgubljeno Kavrežič Vilma, rojena Jako01'^ hči Rudolfa in Rozine Jakoniin> Ant°n, jena 5. aprila 1923 v Sv. Ant° stanujoča ravno tam na št. I015’ izgubila nedavno v Kopru ^ osebno izkaznico in izkaznico " organizacije iz Sv. Antona. V novana prosi najditelja, naj . t listini izroči upravi podr^nfii' »Primorskega d Plevnika« Y &°P Ko zaključujemo bilanco dvomesečnega tekmovanja v našem okrožju, je potrebno, da se ozre-ino nazaj in da avtokritično pogledamo, kaj smo napravili, kako smo delali in kakšne uspehe smo dosegli. Predvsem je bilo naše dvomesečno tekmovanje politična akcija, v kateri se nismo kot politični delavci zadovoljili s čvekanjem in frazerstvom, ampak smo hoteli Uidi v praksi doprinesti dokaze našega dela in pravilnega mišljenja. Vsem je znano, koliko je doprinesla naša Istra za demokratično zmago v borbi proti impe-iKlalizmu in fašizmu v samem Trstu. Zgodovinska borba, ki jo je vodil tržaški proletariat pod vodstvom svoje KP, je tesno povezana s kmečkimi množicami istrskega teritorija. Pisana je med prvimi boroami demokratičnih sil zoper imperializem v Evropi. Istrani so žrtvovali vse za Uresničenje teženj, ki so jim bile edini ci.j nad 20 let. V tej gigantski borbi je Istra često pozabila nase, videla je končno zmago pred seboj in v njej veliko planilo za svoje žrtve. Borba našega ljudstva za končno zmago se danes nadaljuje z istim tempom in borbenostjo kakor med vojno, ko je z orožjem v roki izsililo zmago Zase. Do včeraj je v presledkih gradilo sebi in svojim požgane domove, danes pa dela v pospešenem ritmu, jača in krepi svojo ljudsko oblast, dela, gradi in ob- navlja, čuti v sebi kot za časa NOB, da je del skupnosti vseh ustvarjajočih demokratičnih sil sveta z SZ na čelu. Kot udarnik poje na prostovoljnem delu... Partizan je enak kot ruski vojak... se pravi, da se je kot njegov ruski soborec spremenil v udarnika, v zadrugarja in da ustvarja sebi najboljšo bodočnost. V pospešenem tempu smo v dvomesečnem tekmovanju gradili ceste, zadružne domove, obnavljali poruieie hiše, obnavljali ceste in gradili mostove. Naj mir-nodopski «plen» je ogromen. O tem vam govore stotisoči udar-nijkoprostovoljnih ur, ki so ustvarile milijonske vrednosti. Za nami leže pogaženi v kalnih mlakah vsi naši stari in novi obrekovalci. Iz teh mlak kvakajo Vidali-jeve žabe in njim delajo častno druščino stari znanci proslulega istrskega CLN. Na poti dela in obnove ter ustvarjanja gazimo mlačne čvekače in v tem pohodu jačamo naše vrste z svežimi silami. V dvomesečnem tekmovanju smo želi lepe uspehe na političnem polju, naša politična akcija je dobro uspela. Spet smo pokazali vsakemu poštenjaku, da mora v vrste proizvajalca bodisi na ekonomskem, kulturnem ah političnem delu. Naše dvomesečno tekmovanje nam daje moralno in materialno silo, da lahko obračunamo s paraziti, ki žive tu pri nas kot neaktivni zajedavci v upanju, da se stari časi povrnejo. Kako smo delali? Za to bi nam bili najboljše merilo naši grafikoni. Toda rezultati bi bili mnogo večji, predvsem ako bi mi zna- li našo stvarjalnost bolj racionalno in organizirano usmerjati. Ne mislim tu na črpanje delovne sile kot se to dogaja y kapitalistični družbi, marveč na trenutno premajhno organizatorstvo, ki nam ne dopušča razpolagati z delovno silo tako, da bi vsak prostovoljni delavec res imel zadoščenje, ko doprinaša skupnosti največ, kar zmore. Največja skrb organizatorjev prostovoljnega dela mora biti ta, da ima vsakdo na delu res občutek, da ne trati časa in truda zaman. Tako prepričanje delavca-ustvaritelja bo najboljši stimulant za nadaljnje mobilizacije. Masovna zbirališča delovne sile ne smejo biti le manifestativ-nega, ampak tudi produktivnega značaja. Naj se mi dovoli, da omenim tu primer, ki jasno kaže ali bolje rečeno, kriči sam o nepravilnosti organizacije dela. Mladina Marezig je dan po odlikovanju udarnikov nekako protestirala, deloma tudi upravičeno, ker ni bila pravično nagrajena. Osebno sem pristal na to, da se jim je mogoče zgodila krivica, ker so Marezige res prednjačile na delu. Vprašal sem jih, ako mogoče ve- do, kjer bi bil vzrok temu; administrator, to je zapisnikar prostovoljnega dela, ki je prisostvoval pogovoru, mi je dejal; «Tu pri nas je večkrat delalo na gradi-lišču zadružnega doma tudi po 300 oseb in sicer od 6 do 7 ur. Toda to ni bilo pravo delo, ker so bili v napotje drug drugemu, zato smo sklenili, priznati vsakemu le po dve uri dela, ker ni delal tako, kot se navadno dela, ko je manjše število udeležencev na gradilišču». Tako postopanje je napačno. Rekli smo že zgoraj, kako nega-tHrno vpliva tako razvrščanje in ocenjevanje delavnosti našega ljudstva. Krivda slabega doprinosa ne leži na onem, ki se prostovoljno udeleži udarništva, marveč na organizatorjih. Tu ne bom navajal osebnih zaslug posameznikov, ki so vsekakor velike, raje bom omenil nekaj negativnih primerov, ki morajo brez nadaljnjega biti popravljeni. Delo zadružnega doma v Vanganelu, ki je sicer doseglo lep uspeh, trpi zaradi slabe organizacije. Vsem je znano, kako dragocena je delovna sila izvežbanih zidarjev. Tu pa se često dogaja, da morajo zidarji sami opravljati delo' navadnega podajača, pri čemer trpi strokovno delo. Nekaj podobnega je opaziti v Bujščini. Čeravno smo omenili hibo v Vanganelu, moramo le priznati, da ta prvači na prostovoljnem delu: od 2.500 ur samo na gradilišču, je le 500 plačanih, se pravi, da je 3/4 prostovoljnega dela, ne računajoč delo za izkopavanje temeljev, ki je bilo vse napravljeno prostovoljno. Obratno sliko nam nudijo Buje, kjer Se sedaj doseže poprečno le 7 do 8 odst. prostovoljnega dela; politika gradnje tu je povsem zgrešena in tudi izgovor, da imajo ljudje mnogo dela v vinogradih in s trgatvijo, ne more držati. Naj omenimo še drug primer, ki se še vedno drži vseh naših iniciativnih odborov, kjer grade zadružne domove. Ta bolezen diši še po partizanščini in je prišla do velikega izraza v dvomesečnem tekmovanju. Čeprav smo si prizadevali, nismo namreč uspeli poudariti pomena statistike in poročil o tekmovanju v našem okrožju. Pozdravili smo v začetku tekmovanja iniciativo naših sektorskih, krajevnih in okrajnih odborov, ki so si napovedali tekmo, vendar se je zdelo, da je bilo tekmovanje napovedano le- za končno prvenstvo, medtem ko bi moralo biti prav obrat- no. Vsakotedenska poročila o uspehih in tudi neuspehih bi mnogo pomagala v medsebojnem tekmovanju. Z dopisništvom med krajevnimi odbori bi se vzbudile razne iniciative, organizirati bi se morali medsebojni obiski, ^en;s, še druge strani tega tefcmov*^ Del gori navedenega dela v ,j mesečnem tekmovanju jE v za. iniciativni odbor za gradnjo družnih domov, ki je bil zaS v iniciativnem odboru za mesečno tekmovanje pri )C-nem odboru S.AU. Naše dvo ^ sečno tekmovanje se je za'c^Ug(ji-ni se pa zaključilo delo na gr liščih n-ših zadružnih dorn?v’[..1z' to si obetam, da bo to moJe ^ motrivanje prineslo takoj P tične rezultate. . ajo Končno bi hotel omeniti ^ koprsko razstavo, ki je Pa ,nirn največja nagrada vsem delf>v . a ljudem našega okrožja, razstava gospodarskih in . ? jjčo možnosti našega okrožja je> trlld, rečemo, največje plačilo za vSf[i ki ga je dalo naše ljudstvo v tekmovanjih do sedaj. . }0 Mimo onih nagrajencev, želi osebno pohvalo, moraI’*!Le\e% novati tudi inženirski od . v odseka J A v Portorožu. k> ^ hitrem tempu izdelal v tem ^ mesečnem tekmovanju mos Rižano v Serminu in to s.s^s(vS' vanjem tamkajšnjega l-iu. niet. Ponosno gledajo danes na;s 0f delavec, ribič in mornar, 5t in umetnik ter vsi oni. ki s° nju kor koli sodelovali v tekmo ^ t ali pri organizaciji razstave uspehi svojega dela drU«n' o«' govarjajo klevetam in laže ših nasprotnikov. ’ » FRANC sto*a _ „ --Jefon 27-847 In 2T-9IV. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 ilr: Cona B: 144. 414, 7M 1440 luBniir- iti rj- 165 330, bi°.n,A9 OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18, tel. 27-847. Cene oglaiov: Za vsak inro viilne v Širini 1 stolpca: trgovski 40, finanCno-pravm 60, osmrtnice 70 lir. | PoStnl tekoči nčun za STO-ZVU: «ZaložnlStvo Primorski di.evnlk*. Trst ll-r'74- za FLRJ: »Primorski dnwnlk» V.nrata- Llubllana 6-90* Izdaja ZALOZNISTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. ’ uPrava- J