Učne slike iz zgodovine. (Piše Tone Brezovnik.) (Dalje.) 111. Perzijani. 1) Cvr ustanovi veliko perzijsko kraJjestvo. (558 p. Kr.) Perzijani so živeli v Aziji na jugu Medije ob Perzijskem zalivu. Bili so krepek in bojevit narod, nekaj poljedelci, nekaj kočevniki. Svoje dečke so posebno učili jahati, z lokom streljati, pa resnico govoriti. Nobena pregroha se jim ni tako ostudna zdela nego laž. Poleg lažnika so črtili tudi zapravljivca, ki je dolgove delal. nKdor dolgove dela," so rekli, nmora tudi lagati." Začetkom so bili Perzijani podložni Asircem (glavno mesto Ninive), a so se osvobodili. Te svobode pa niso dolgo uživali, kajti podvrgli so si jih Medijanci (glavno mesto Ekbatana). Kakih sto let gospodovali so Medijani nad Perzijani. Na to pa jih je Cir osvobodil. Cir je bil rnogočen in premeten Perzijski glavar ter sorodnik Medijanskega kralja. Bil je zelo domoljuben in častilakomen. Vedno je nameraval svojo tujim vladarjem podložno domovino osvoboditi, ustanoviti novo Perzijsko kraljestvo ter postati sam kralj. Nekdaj pozove toraj Perzijske poglavarje k sebi ter jim reče: MPerzijani, tu mi piše Medijanski kralj (Astijag), da me je imenoval za vašega vojvoda. Zato vam ukažem, pridite jutri vsi s srpi na oni pusti kraj tam za goro!" — Drugi dan pridejo, kakor jim je bilo rečeno, in so od zore do mraka v potu svojega obraza čistili s trnjem jako zaraščeno polje. Na večer jim Cir naroči, naj drugi dan zopet pridejo, ali praznično oblečeni. To pot jih pelje na mehko trato, kjer so se ves dan gostili in veselili. Naposled jih vpraša Cir: BNo, zdaj mi pa povejte, kateri dan Vam je bil bolj všeč, današnji ali včerajšnji?" — „0, to je lehko reči," odgovore vsi, nvčeraj smo morali težko delati, danes pa smo se le veselili." Na to reče Cir: flPrav tako, vrli rojaki! poslušajte mel Sužnji boste, dokler bodo Medijanci vaši gospodarji; ali mnogo takih dni, kakoršen je bil današnji, vam bom pripravil, če mi hočete pomagati ter odpoveste pokorščino Medijancem. Nikar se ne bojte, bogovi so z nami in sreča junaška!" Perzijani ga radi vbogajo, preženo Medijanske namestnike iz dežele ter proglase Cira za svojega kralja. Ko je Medijanski kralj to čul, pozove Cira k sebi. Ta pa mu je dal poročiti, da bo še pred prišel, nego mu bo ljubo. Prišlo je med Medijanci in Cirom do vojske. Cir je zmagal, vjel Medijanskega kralja ter sam postal kralj Perzijanov in Medijanov. 2) Cvr in Krez. Ko je svojo na novo ustanovljeno državo nekoliko uredil, peljal je svojo vojsko dalje proti zahodu. Tu je bila še mogočna država Lidija. Ko njen, zavoljo svojega velikega bogastva znani kralj Krez vidi, da je Cir vjel Medijanskega kralja, s katerim si je bil v sorodu, hotel mu je napovedati vojsko. Predno pa je napovedal vojsko, pošlje poslance k slavnemu prerokovališču v Delfi, vprašat boga Apolona, ali bode zmagal v prihodnji vojski. Vedeži mu tam odgovorč: nČe bo Krez Perzijane z vojsko napadel, razdejal bo veliko kraljestvo." Te besede je se ve Krez sebi na korist razlagal ter kar začel vojsko. Pa ni imel sreče! Cir ga premaga ter celo vjarae. V prvem hipu zmage da Cir Kreza zvezati ter ukaže ga sežgati. Ko je nesrečni kralj stopil na groraado in je plamen že švigal, zakliče trikrat: »Solon! Solon! Solon!" Cir bi rad vedel, kaj je hotel Krez s to besedo povedati. Zato da ogenj zopet pogasiti, kralja razvezati in pred se pripeljati. Zdaj mu Krez začne pripovedovati sledcčo pripovest: 3) Krez in Solon. Bil sem najbogatejši kralj. Bogastvo pa me je naredilo prevzetnega. Nekega dne je prišel k meni v grad Grški modrijan Solon. Želel sem, da bi me ta slavni mož hvalil, dobro ga pogostim ter mu razkažem vse svoje zaklade. Na to ga prašam: BReci mi, katerega človeka imaš za najsrečnejšega od vseb, kar si jih na svojem potovanji videl?" Solon imenuje nekega Tela, kateremu so še vsi otroci in unuki živeli, ko je v slavnem boji za domoviao umrl. Zavzet vprašam ga dalje, kdo da je za Telom najsrečnejši. Zdaj sem si mislil, bo pa že mene imenoval. Solon pa reče: nZa Telom? — Daj, da ti povem o srečnih bratih Kleobiji in Bitonu! Njuna mati bi bila rada šla v tempelj. Ko so pa voli, ki so jo navadno v tempelj vozili, na paši ostali, sta se sina sama vpregla in mater dve milji daleč k terapeljnu peljala. Vse zbrano Ijudstvo je hvalilo pridna mladenča. Do solz ganjena mati stopi z voza, gre v tempelj ter moli: MBogovi, podelite mojima sinoraa to, kar bi bilo za nju najboljše !" — Med tem sta od pota trudna brata v tempeljnu zaspala. Ko jih je mati po darovanji hotela vzbuditi, vidi, da sta mrtva. — BReci mi, Krez", vpraša me na to Solon, Bali si moreš večo srečo misliti, kakor po tako lepo dovršenem dejanji za vselej mirno zaspati?" — BTo je vse res, zavrnem mu jaz nevoljen, ali zakaj pa tudi mene ne šteješ srečnega? saj si vender videl moje bogastvo." Na to reče Solon: „0 Krez, dostikrat je revež srečnejši od največjega bogatina. Pa pomisli tudi to, da se ti pred smrtjo še marsikaj lehko pripeti; zato se nihče pred smrtjo srečnega iraenovati ne more." 0 tej resnici sem se kmalu prepričal. Čvrsti moj sin in naslednik je bil na lovu po nesreči ubit, drugi je bil rautast; zdaj pa sern celo ob svoje kraljestvo prišel. — Ciru pride na misel, da bi tudi njegova sreča znala opotočna biti, prizanese Krezu ter ga kot svetovalca in prijatelja vzame k sebi. 4) Ci/rove nadaljne zmage in smrt. Ko si je Cir še celo Malo-Azijo osvojil, napravil se je nad Babilonsko kraljestvo. Blizo Babilona premaga sovražnikovo vojsko. Babilonski kralj se je moral umakniti v mesto. Ker je bilo mesto dobro vtrjeno, pa tudi z živežem obilno preskrbljeno, zato si ga Cir ni mogel s silo polastiti. Sklenil je tedaj ga z zvijačo vzeti. Perzijani narareč napeljejo po noči reko Evfrat v veliko jezero. Po plitkem vodotočji so prišli Cirovi vojaki v mesto in so napali brezskrbne prebivalce. Tu v »Babilonski sužnosti" bivajočim Judom je povrnil Cir vse sveto orodje in posode, ki jih je Babilonski kralj Nebukadnezar iz Salomonovega tempeljna pobral, ter jim dovolil, da se smejo v svojo domovino vrniti, Ker sta se mu tudi Palestina in Fenicija udali, je imel Cir vso sprednjo Azijo. Pa s tem še nezadovoljen, hotel si je podvreči tudi še uboge, pa krepke Masagete pri Kaspiškem morji. Masagetska kraljica (Tomiris) bi se bila rada ž njim pomirila, a prevzetni zmagalec ni hotel nič o pogodbah vedeti. Zmagaje je drl naprej ter vzel celo kraljičinega sina. Zdaj pa se je vse ljudstvo uprlo zoper njega. Prišlo je do krvave bitke. Dolgo časa je bil boj neodločen, nazadnje pa so Masageti zmagali. Med veliko množico mrtvih Perzijanov, ki so pokrivali bojno polje, je bil tudi Cir. Torairis mu da, kakor se navadno pripoveduje, mrtvemu glavo odsekati, vrže jo v meh s krvijo napolnjen in reče: ,,Tu se zdaj napij, trinog!" Po drugih pisateljih je Cir umrl doma, in njegov grob so kazali v Pasagardi v Pcrziji. 5) KamMs (529-522) in Darij. (521-485) Naslednik Ciru je bil sin Karabiz. Tudi ta ni bil zadovoljen s zdanjo velikostjo Perzijske države, nego skušal si je priboriti še druge. Obrnil se je proti Egiptu ter si ga podvrgel. En del njegove armade, ki jo je poslal nad zelenico (oazo) Sivo, je pa pesek do zadnjega moža podsul. Ko je Egipt nekoliko uredil, niislil se je domov vrniti, a na potu skoči nekokrat tako nerodno na konja, da se je z niečem prav hudo v stegno ranil in kmalu potem umrl. Ko je s Kambizem, ki ni imel otrok, kraljeva rodovina izumrla, zmenili so se Perzijski poglavarji, da pojahajo pri solnčnem vzhodu vkupaj na sprehod in tistega, čegar konj prvi zarezgeta, bodo vsi za kralja oklicali. Konjar Darija, ki bi rad gospoda videl na prestolu, pelje pred ta večer konja pred mesto, koder so poglavarji imeli jabati in ga prav dobro nakrmi. Ko so se drugo jutro poglavarji napotili na imcnitni sprehod, spomni se na istem mestu Darija konj dobre krme in začne rezgetati. Takoj skočijo vsi s konj in se uklonijo novemu gospodarju. Darij je bil jako moder in skrben vladar. Perzija dosegla je pod njegovim vladanjem najvišjo moč na zunaj iii znotraj. Ko je doma vse uredil. skusil je prvi raed Azijatskimi vladarji tudi Evropo podjarmiti. Najpred si je hotel podvreči Skite. Skiti so bivali onkraj Donave ter bili prav surov narod. čez Donavo je dal Darij napraviti most in Maloazijatski Grki so ga morali čuvati. Da bodo pa vedeli, kako dolgo naj most čuvajo, dal jim je jermen s 60 vozli ter jim ukaže vsak dan enega razvozlati. Ko bi za 60 dni ne prišel nazaj, naj most podrejo ter naj se s svojimi vojaki vrnejo domov. — Skiti se z Darijem niso hoteli bojevati, nego uraikali se vedno nazaj; za seboj pa so vse pokončali. Ker je Darijevi vojski zmanjkovalo živeža, vrnil se je po velikih zgubah dotnov. Kmalu potem vstali so proti njerau Maloazijatski Grki. Atenjani so jim pomagali. Toda Darij si jih je zopet podvrgel ter jih ostro kaznoval. Najbolj je Darija jezilo to, da so Atenjani upornikom pomagali. Vprašal je svoje svetovalce: BKdo pa so ti Atenjani?" In ko so mu povedali, da so to stanovalci silno male deželice, vzame razsrjen puščico in jo ustreli proti nebu, rekoč: BBogovi, najte se maščujcm nad Atenjani!" — Da ne bi tega pozabil, moral mu je odslej strežaj vsak dan pri obedu trikrat zaklicati: »Gospod, spomni se Atenjanov!" Toda ne le Atenjane, ampak vse Grke je hotel mogočni Darij kaznovati ter jih spraviti pod svojo oblast. Zato nabere silno veliko vojsko ter jo pod poveljništvom Mardonijevem pošlje nad Grke. Predno pa zasledujemo Darijevo vojsko v Evropo, hitimo naprej in ogledimo si nekoliko deželo in ljudstvo, nad katerim se ima Darijeva jeza razliti! (Dalje pride.)