Domoljub V Ljubljani 25. novembra 1942-XX1 ^ 55mšle\. 48 Kaj je novega? r KO ftujes svoj značaj Hoteii moraš! Kdor hoče v svojem življenju kaj velikega 'doseči, mora imeli voljo, močno voljo. Močna volja Je najboljše sredstvo za dosego velikih uspehov X življenju. Ce vidiš kje podobo velikega moža, kaj M mu najbolj primernega zapisal pod njegovo sliko?, — »Hotel je!< Svetega Tomaža Akvinskega je vprašala nje-i gova sestra: »Kaj moram storiti, da se zveličam?« Njen sveti in veliki brat, ki je čast in slava katoliške Cerkve še dandanes, ji je kratko odgovoril: »Hoteti moraš I« Vsi veliki možje, kar jih je človeštvo kdaj Imelo, so bili vsi možje velike in močne volje« Z voljo pa je tako, kakor s telesnimi mišicami« Kdor hoče trajno imeti močne in krepke mišica, Jih mora vedno vaditi. Kdor se telesno poleni, mu kmalu splahnejo tudi mišice in z njimi telesna moč. Prav tako je z voljo. Neprestano jo moral uriti, sicer se je loti sušica in slabost Voljo, ki je zaradi pomanjkanja vaje že oslabela, jo treba spet zdraviti. Že staroveški grški modrijan je svoje učence po načrtu vadil, kako naj goje svojo voljo. Tako so morali večkrat molče prenašati telesne nezgoda in včasih so dobili za nalogo, da so morali dolge tedne kar molčati. Kako velike zasluge bi si dandanes za vse pridobil tisti mož, ki bi dandanes hotel ustanoviti kako tako Solo za vzgojo človeške voljel Svojo voljo poskušamo lahko na tri načinet Močne volje je treba, da se kaki reči, ki jo Imamo radi, odpovem o. Nič manj premagovanja nas ne velja, če hočemo kako slvar, ki nam ni ljuba in prijetna, do konca izvesti. V tem so učimo biti vztrajni. In končno: Prav nič prijetno ni, lotiti se kake neprijetne naloge. Solanjo naše voljo pa no more pri vseh ljudeh biti enako, saj smo si ljudje lako različni. So ljudje, ki bi se vsak dan radi lotili kake težk« stvari. Ti se morajo vaditi v zmernosti in odpovedi. Saj poznate svotopisemskega Samsona, ki j« bil tako močan, da ga jo ves tedanji svet občudo-val. Ta orjak pa so ni znal ustavljati zapeljivi Dalili. DrugI ljudje so spet mirni, tihi in sanjavl, Take boS lahko pripravil, da se bodo kakemu dejanju odpovedali, mnogo težje pa jih boS pripravil, da bi se česa velikega in težkega lotili. Te je treba s te strani šolati in jim voljo utrjevati. So pa tudi ljudje, ki so polni veselja in ki jih' boS takoj pridobil za vsako Se tako težko nalogo. Ko pa so se je lotili, se svojega dela kmalu naveličajo. Te je treba vaditi, da vztrajajo. Nad šolo, kjer se Sola človeška volja, bi bil« treba napisati: Odpovej sel Vztrajaj I Loti sel Volni dogodki preteklega tedna Italijanske motorizirane kolone ob Donu. Italijanske in nemške čete so se izkrcale v Tunisu V odgovor na ameriško-angleiko kršitev svobodnega irancoskega ozemlja so so italijanske in nemške čete izkrcale v Tunisu, kjer branijo neodvisnost teh zemlji. Naj slede vojna poročila o vojnih dogodkih na afriških tleh. Italijansko vojno poročilo od 16. t. m. št. 905 poroča: V soglasju s francoskimi civilnimi in vojaškimi oblastmi so se ilalijansko-nemške čete izkrcale v Tunisu — Premiki naših čet na Korziki in v južni Franciji se dopolnjujejo. — Italijanski bombniki so napadli letališča v Severni Afriki. Sest sovražnih letal je bilo sestreljenih v zraku. — Osne sile so se včeraj srdito borile s sovtažnimi enotami v Cirenajki. — Preteklo noč so angleška letala znova bombardirala Genovo. Vojno poročilo št. 906 od 17. novembra poroča: Včeraj so bili v Cirenajki srditi boji med Der-no in Bengazijeui. Pri napadu naših lovcev na neko po sovražniku zasedeno letališče v francoski Severni Afriki je bilo nekaj letal na tleb zažganih. — Ob alžirskih obalah je skupina italijanskih tor-pednih lelal napadala močuo zavarovano sovražno spremljavo ter potopila dva srednje velika parni-ka. — Naša podmornica poti poveljstvom poročnika bojne ladje Forni Karla si je izpilila vdor v sidrišče pristanišča v Boni ter je s topovi hudo poškodovala veliko sovražno trgovsko ladjo. Vojno poročilo št. 907 od 18. t. m. poroča: V spopadih med motoriziranimi oddelki zahodno od Derne je bilo uničenih nekaj sovražnih oklepnih vozil. — Nemški lovci se se nad alžirskimi obalami zapletli v boj sovražna letala, ki so jib 5 sestrelili. Vojno poročilo št. 908 od 19. novembra poio-ča: Premiki ilalijan-ko-nemških čet v Cirenajki se redno razvijajo. — Učinkoviti so bili nastopi proti delovanju angleškega letalstva. — Ob libijski obali 60 nemški bombniki ponovno zadeli eno lahko križarko in en rušilec. — V francoski Severni Afriki eo osne skupine napadale sovražne sile na pohodu ter letališča. — Sovražna letala so to noč izvedla napad na Torino. Zadržanje prebivalstva je bilo mirno in disciptinarano. Vojno poročilo št. 909 od 20. novembra pravi: Na bojišču v Cirenajki je bilo v ogledniških spopadih uničenih nekaj oklepnih sovražnih vozil. — Na področju Agedabije so bile ujete posadke sovražnih lelal, sestreljenih od našega protiletalskega topništva. — Naši bombniki so večkrat napadli angleško-ameriške ladje v pristaniščih francoske Severne Afrike. Velike angleško-ameriške pomorske izgube v Afriki Dne 16. t. in. je italijansko vrhovno poveljstvo izdalo tolo posebno vojno poročilo. Italijanska in nemška letalska ter pomorska sila jc v tesnem sodelovanju v boju ob obalah severne francoske Afrike, ki je trajal več dni, dosegla že velike uspehe. 14 prevoznih ladij s skupno 102.000 tonami je bilo zatrdno potopljenih. 1 petrotejska ladja ka- ?' kih 10.000 ton je bila torpedirana in je ostala v plamenih, 7 drugih prevoznih ladij s skupno 71.000 tonami pa je bilo hudo poškodovanih, da je treba računati z njihovo izgubo. Nasprotnik je torej izgubil skupno za 183.000 ton trgovskega brodovja, vrh tega pa je bilo 35 drugih parnikov s skupno 234.000 tonami hudo poškodovanih. Od vojnih enot a so bile potopljene tri križarke in 4 rušilcl ter stražne ladjice, zadete in poškodovane pa so bile 1 bojna ladja In 3 letalonosilke, od teh ena letalonosilka prav hudo; poleg tega je bilo še poškodovanih 14 krl-žark in velikih rušilcev. 7 rušilcev in strainlh ladij, skupno 89 vojnih ali trgovskih enot jc torej bilo ali uničenih ali poškodovanih v neusmiljenih napadih, v katerih so med 7. in 13. novembrom nastopile italijanske ln nemške letalske in pomorske sile v zahodnem Sredozemlju. Bitka se nadaljuje. Hudi boji na Kavkazu in v Stalingradu Nemško vojno poročilo ob 16. t. m. poroča o hudih in uspešnih bojih na Kavkazu ter novih uspehih v Slalingradu. Dne 17. t. m. pravi nemško vojno poročilo, da so nemške čete pri Tuapseju in ob gori Elbrus spet zavzele več novih sovražnih postojank. — Dne 18. t. m. pravi nemško vojno poročilo, da je severovzhodno od Tuapseja sovraž- na skupina hotela izpasti iz obroča, da pa je bila potolčena. Pri Alagirju pa so romunske čete Ifuse vrgle nazaj v goiovje. — Nemško vojno poročilo od 19. novembra poroča o velikih uspehih na Kavkazu in ob Donu, kjer so romunske čete zavrnilo več sovražnih napadov. Pri Volhovu, kjer sovražnik skuša napadati, je bil po štiridnevnih krvavih bojih vržen nazaj. — Dne 20. novembra poroča nemško vojno poročilo, da so nemške čete v zahodnem delu Kavkaza vrgle sovražnika nazaj ter da so prav tako spodleteli sovražni poskusi pri Alagirju. V, Stalingradu so nemške napadalne čete zavzele nekaj novih hišnih skupin Sovražni protinapadi so se ponesrečili. Na donskem bojišču so se nemške in romunske čete držale proli močnim sovražnim napadom. Velike ameriške pomorske izgube v Tihem morju Japonska vojna poročila poročajo o uspehih velike tretje bilke ob Salomonskih olokih. Prva je bila kmalu v začetku vojne, druga v začetku avgusta. Takrat je Amerika izgubila pri otoku Guadalcanar mnogo svojega brodovja. Od 12. do 14. novembra pa je zadivjRla tretja bitka, o kateri poroča japonsko vojno poročilo, da so Amerikanci izgubili v njej 8 križark, 4 do 5 rušilcev in 1 prevozno ladjo. Letalstvo pa je vrh tega še sestrelilo 63 letal. Od 7. avgusta je v teh vodah Amerika izgubila 5-1 vojnih ladij, med njimi eno oklepnico, 5 letalonosilk, 22 križark, 15 rušilcev, 9 podmornic ter že mnogo drugih vojnih ladij. Jajx>n*ke izgube so mnogo manjše. Najlepša hnjiga letošnjega leta bo »Slovencev koledar« Konec svobodne Liberije Po nedavni zasedbi afriške republike Liberije so Zedinjene države izsilile od vlade liberijske republike, da je priznala ameriški dolar na področju republike kot zakonito plačilno sredstvo. Ta ukrep kaže, da zasedba Liberije od strani Združenih držav ne bo samo začasna, seveda pod pogojem, če ne bodo sile Osi tudi Amerikancem pomešale račune. Bolgarski izvoz v lanskem letu Zveza bolgarskih kmetijskih zadrug je dosegla v lanskem letu nad 10 milijard prometa. Izvozila je 6 milijonov kg sadja, sočivja in mezge v vrednosti 100 milijonov levov, nadalje za 150 milijonov levov jajc, za 20 milijonov levov perutnine in še mnogo drugih kmetijskih pridelkov. Na krovu italijanske vojne lndje, ki straži Sredozemsko morje. Strašne žrtve komunistične pobesnelosti Komunistično divjanje na Trebelnem Na Trebelnem so komunisti imeli že pred božičem sestanki v Cužnji vasi. Takrat si še uiso upali na dan s pravim imenom, govoričili pa so o razlastitvi premoženja, o skupnih kuhinjah in o svojem »osvobodilnem« programu. Da bi ta »program« lažje izvedli, so vas večkrat obkolili in prisilili vse vaščane, da so |>oslušali njihove propagandne govore. Glavni propagator je bil Nace Majcen iz Mokronoga, zvesto pa so mu pomagali tudi drugi — po večini sami mestni škrici in delom ržneži. Ljudje so jih kmalu sjioznali, bili pa so tako ustrahovani, da si niso upali nili črhniti. 2e pred božičem je padla prva domača žrtev Maks Klemenčič, ki mu je kmalu sledil posestnik Barbo. Ta dva sla prva v procesiji smrtnih žrtev. Komunisti so pridobili tri posestnike, ki so jim dajali zatočišča. Vse je bilo še zelo tajno. Sele 11. aprila, ko so zažgali Vidmarjevo hišo (ob tej priliki je bilo poleg Vidmarja in njegove žene ubitih še 10 komunistov), so se ljudje zavedli, da imajo komuniste v občini in celo med svojimi sosedi. Odslej so nastopali komunisti kar javno. Pridobili so razne domače deloniržneže in nemoralno tipe za svoje pomočnike, napovedali splošno mobilizacijo vseh fantov in jo tudi izvedli. Neradi so fantje odhajali v nevarno negotovost, pa so jih z lažnim orožjem in grožnjo smrti vlačili izpod domačega krova v hosto. Pri tem nasilnem delu sla so najbolj izkazala tolovaja Trlep France in Tomič Jože. Le s podkupovanjem in s skrajno pretkano zvijačo se je nekaterim fantom posrečilo, da so smeli ostati doma. Po izvršeni mobilizaciji so začeli s svojimi zverinskimi metodami. Vsa pota in ceste so zaprli za promet prepovedali pod smrtno kaznijo vsako gibanje prebivalstva, pretili s smrtjo vsem, ki niso bili zanje, objavljali sezname oseb, katere bo treba pobili, na javnih plakatih razglašali smrlno obsodbe in iinena oseb. katere so drugod že pobili in dan za dnem vlačili na morišče v gozdu Lukovnik ali grad Klovcvi številne žrtve. 250 grobov je od Lukovnika do Klevevža, pa tudi drugod najdete grobišča, ker so marsikatero žrtev likvidirali kar med potjo. Ime Lukovnik je narod prekrstil v slovenski grob. Le petje pijanih partizanov in njihovih priležnic po gostilnah jo jo tu pa tam motilo. Ljubdje so bla-grovali one, ki so umirali naravne smrti. Razbojnik Zeleznik je dva moža kar sam ustrelil, ko ju je srečal. Itazumljivo je, da so tudi ropali. Izropali so pošto, grad llmeljnik, Cretež, zidanico na Priči, pripravljali so so na ropanje domače hranilnice in na razdelitev župnijskega posestva. Od naropa-nega blaga so dali večinoma manj potrebnim, največji reveži pa niso dobili ničesar. Ker je bilo zabranjeno vsako gibanje prebivalstva, jo zmanjkalo soii, vžigalic, tobaka itd. Domačo trgovine so izpraznili partizani, ki so plačevali z boni. Tudi živino so plačevali z boni. Ce se jo bon glasil za večjo vsolo. kot je bila žival vredna, je moral kmet dodati še denar. Bone so prodajali tudi za gotovino. Vendar so ljudje go^ 8|iodarsko škodo kar lahko prenašali, ker so si z njo večali upanje, da jih ne bodo pomorili. Novic ljudje niso zvedeli prav nič, razen groznih in neresničnih, ki so jih partizani razširjali ustno in po svojem tisku, s katerim so vasi kar preplavljali. Ko so drugod partizane že pregnali, jih je bilo dne 4. septembra na Trebelnem še vedno veliko. Imeli so namreč namen Trebelno prečistiti- Za Miklavža izide »SLOVENCEV KOLEDAR« Naročite ga takoj po ugodnostni ceni 20 lir! Takoj prvi večer je padla žrtev, za naslednje pa ni bilo več časa, ker je prišel na Trebelno močan oddelek vojske in legije naših fantov, ki sta komuniste pregnala. Tako je bilo na Trebelnem. Ljudstvo se Je kar oddahnilo, ko so dobili fantje orožje, da branijo svoje domove in družine. šentviški mučenci Hren Franc s?.. mizar in poverjenik katoliškega časopisja. tajnikObrtne zadruge za višnicgorski okraj, le umrl za svoie katoliško prepričanje. Hren Franc ml., dijak 7. aimn. razr., ubit od komunistov samo zato. ker ie pomagal v katoliških društvih. Hren Stane "le bil Se otrok, ki le prodajal kniige »Slovenčeve knjižnice t • partizani tudi njemu niso prizanesli. Kastelic Tone. dijak - osmošolec, le reševal fante, da bi jih komunisti ne bili ugrabili. Ponoči ga le uiela partizanska patrulja in ga ubila. Partizanski »raj« okoli Št. Jerneja Lepo je bilo v St. Jerneju v mirnih časih. Marsikdo je v poletnih mesecih rad prihitel k nam, si ogledal znamenitosti v Pleterjah In gradovih šel na oddih na Gorjance in se poln najlepših vtisov vrnil domov e sklepom, da zopet ob prv priliki obišče le kraje. Lelos pa se je ze spomladi spremenila šentjemejska dolina <. rimi pekel, ie več so trpele in še trpe vasi pod Gorjanci. Ropali, strahova!!, sadistično mučili iu morili so ljudi ko- Urbanlil Marija, tajnica Prevoda, zelo vestno in pošteno dekle, zato je morala umreti strašne smrti. munisti pod vodstvom komandanta IV. partizanskega bataljona Pirkoviča Franceta in komandirja čet« Valeta Maksa. Po nekaj mesecih sta si vzgojila šal celo vrsto fantov, ki so bili v slepi pokorščini pri« pravljeni izvršiti vsak zločin, pa čeprav bi bil š« tako grozen. Nekateri učenci bi ju kmalu že prekašali v svojem zločinskem divjanju. Vso oblast je Imel v rokah in tudi danes s« ne zgodi nič brez njegove volje domačin akademik Pirkovič Franc iz Št. Jerneja. Važno besedo ima pri vsem tudi njegov brat Rudolf. Med partizani je tudi njuna sestra Lini. Francetovo partizansko ime je Cort. Beseda je ru6ka, pomeni pa hudič. Da si je izbral to ime, Je moral imeti za to razlog. Brez dvoma pa je hotel e tem pokazati svoje divja sovraštvo do Boga In vere in da je njegov cilji zatirati vero, preganjati Cerkev kot so to delali komunisti drugod po svetu. Tako tudi razumemo besede, ki jih je izrekel v Maharovcu: »Ljudje, če boste v cerkev hodili, bo vas vse hudič vzel.« Zato pa je tudi njegovo delo strašno. Koliko ljudi je pO strašanskem sadističnem mučenju (na ognju s pre-tepanjem) obsodil na smrt, kolikim je bil tudi ra< belj sam, se točno no bo moglo nikdar zvedeti, Gotovo Je le, da je to število zelo visoko. Iz naš« fare je odpeljanih in pobitih trideset. Koliko so jih od drugod pripeljali na Gorjance in koliko j« dal pobiti partizanov on in pa njegov naslednik! Ilija Badovinec iz Rosalnic, bo težko ugotoviti. Prav, nič ni pretirana številka, če rečemo, da leži po Gorjancih do 200 trupel. Že od nekdaj eo bile v St. Jerneju znane ne-katere hiše kot komunistične, v sedanjih razmerah' pa so se še bolj Javno pokazale. Med take spadal v prvi vrsti Pirkovičeva hiša. Doma je ležal neozdravljivo bolan inž. Pirkovič Ivo. Okrog njega sai je zbirala družba Sentjernejčanov, pravih komunistov in simpatizerjev. Tu eo bili pravi komunistični tečaji. Duhovno je vodil vse Pirkovič Ivo, vnanjai akcije, kot raznašanje plakatov, agitacijo, risanjd komunističnih znakov, zbiranje fantov itd. so pre« vzeli njegovi bratje učitelj Zamljen, Počkaj in drugI. Važno besedo je Imel tudi Jereletov »hlapec«. Njegovo ime je neznano Pojavil se je v Št. Jernejtf po razpadu države kot hlapec v mlinu pri Jereletu. Pod imenom hlapec ee je laže skriva! kot pravi komunist. Se več drugih Sentjernejčanov je vneto sodelovalo. Med te spadata Majzljeva študenta Dodo in Viktor. Z nabiranjem fanlov je imel posebno srečo trgovec Maks Vale. To je bila najbogatejša hiša v Št. Jerneju, pa to seveda ni bila ovira. A* ne b! bil Maks vseskozi vodilna oseba pri komunistih. Da si le brez vere, pa lahko greš mednje, Ce fanta ni mogel drugače pridobiti, ga je pa podkupil. Ko Je prišel k njemu kupoval, mu je kan enostavno podaril, samo »da bo dobro stal zanj, kadar bo treba«. Drugod so partizani že »imeli velike uspehe«, ko so se tudi pri nas odločili, da nastopijo z akcijami. Dolga zima jim nI šla v račun. Najbolj junaški so odšli v gozd 10. marca Bilo jih je 10, vodila sta jih Pirkovič France in Vale Maks. Upati so, da se bodo po dveh mesecih vrnili kot gospodarji gradov, bogatih kmetij ali pa bodo dobili kako »Osvobodilni Fronti« so se pridružili tudi najtemnejši ljudje, da bi mogli sprostiti svoje zločinske nagone. Salonski komunisti so lahko ponosni na lepo druščino. visoko službo, kot 60 jim voditelji obljubili. Sli so največji postopači, delouiržneži. Ponoči so se vračali na svoje domove, pobirali po vaseh plahte in obleko. Pobrali so marsikje denar iu morali so jim ljudje dajati živila. Povsod so seveda zapretili s smrtno kaznijo, če bi kaj povedali, da so imeli ponoči nezaželeni obisk. Ponoči 60 imeli sestanke po vaseh in 6ilili tante, naj gredo z njimi. Da bi jih čim več preslepili, se niso izdajali v začetku kot komunisti, govorili so le o osvoboditvi, kako bodo pregnali okupatorja in bomo sami gospodarji. Vsak stik z ljudmi so dobro porabili za agitacijo. Hvalili so 6e z uspehi drugod, ker jih doma niso mogli pokazati. Marsikoga so ree preslepili, da je šel za njimi. Še več so jih pridobili z grožnjami. Nabralo se je tako več kot sto šentjernejskib partizanov. Ko 60 bili še organizirani različni vaški odbori in upostavljene straže, je bila organizacija dovršena. Prišli so na dan s pravo barvo in povedali 60 na sestankih po vaseii, zakaj se borijo. Začelo pa se je preganjanje ljudi. Zdaj je zmanjkal edin, zdaj drugi, lirozili so poštenim ljudem s smrtjo. Kmetje so jim morali staviti vse na razpolago. Bog varuj, da bi kdo kaj odrekel, tak je bil takoj sumljiv. Nobene nevolje ni smel nihče pokazati. Pošteni ljudje 60 imeli silen stran pred njimi. Možje in fantje so 6e ponoči skrivali po kozolcih, po njivah in grmovju. Da bi zabranili dovoz in izvoz, so parlizani trikrat nagnali kmete, da so morali prekopati in z drevjem pregraditi cesto med Mokrim poljem in Ratežem. Vsakemu se je to zdelo neumno, a gorje nru, kdor bi ee ustavil, da ne bi botel iti na delol V Št. Jernej k službi božji niso pustili ljudi. Prav tako so ovirali na vso moč pobožnost prvih petkov. Najhuje pa je bilo, da so neprestano vodili dobre ljudi na zasliševanje, jih pretepali, mučili z ognjem in pobijali. Najhuje je bilo na koncu junija in v začetku julija, ko so pobrali po fari najboljše fanle, jih obdolžili, da so člani bele garde. Vzeli 60 prav tedaj tudi g. kaplana Vinkota Kaste-lica. Kaplana in tri fante: Luzarja Jožeta, Krhina Antona in GuSlina Janeza 60 ustrelili v gozdu med Vodenicami in Ržižčem. Takrat so se ljudem odprle oči, da so spoznali cilje osvobodilne fronte. Druge žrtve v naši fari so še: Prhne Jernej, Kupljenik Viktor, Zagorc Ana in Zagorc Jožefa, Zaje Franc, Šolski upravitelj v Čadrežah, občinski tajnik šetina Alojz, Zagorc Janez, Zagorc Marija in Vida, Makovec Anton, Nečinier Franc in Nečimer Alojzij (tu bivala kot begunca), Lisec mati in dve bčeri (begunke), Cvelbar Janez, Plantan, trije bratje Kromar, Znidaršič Alojzij, Kovačič Janez, Pav-lenč Ivan, Frankovič Vinko, Gorišek Jožef, Kle-mejičič Martin. Tolpa je morala živeti Za živila 60 poskrbeli, da so morali ljudje plačevati davek v živilih. Po osem mernikov pšenice so morali dati nekateri kmetje. Seveda je bilo to vse premalo. Zato so morali ropati. Delno so izropali mnogo kmetov, popolnoma vse pa so pobrali Videtu na Zvabovem, g. županu Jordanu na Brezovici, Gregoriču, Fran-čiču, Bratkoviču, Prhnetu, Langerju na Prežeku, Škofu, Pavlinu, Zagorcu, šimcu in Blatnikom. Za eno skušnjo smo bogatejši. Slišali in brali amo, kako so divjali komuiusti drugod po svetu, zdaj smo sc na lastne oči prepričali, kako razdejanje prinaša brezbožni komunizem. Ozdravljeni bomo te bolezni za vselej in nikdar se zanj ne ho nihče ogreval, kdor ima kaj pameti. Kot drugod po pokrajini, tako so tudi tu partizani v razpadu. Prav te dni se jih je mnogo prijavilo in ee še prijavljajo. Bili smo zapeljani, tako izjavljajo in krivdo zvračajo eden na drugega. Vsak naj spraša svojo vest, koliko je kriv, da eo se mogli ti zločini vršiti med nami. Bilo Je mnogo sodelovanja pri vseh teh zločinih od strani vaških zaupnikov. Moreš imeti mirno vest glede vsega, kar se je godilo? Žrtvi komunizma v Kompoljah Partizanske republike v dobrepoljski dolini že dolgo časa ni več, vendar se odkrivajo 5e vedno strahote partizanske strahovlade in zloČin6tev. Vaška straža na Vidmu hodi dan za dnem v gozdove in išče grobove številnih žrtev, da jih potem izroče T blagoslovljeno zemljo na farnem pokopališču. V partizanskem taborišču nad Kompoljami, katerega so kmečki fantje pred dnevi popolnoma uničili, sta bila ustreljena kompoljeka trgovca Mustar Štefan in Babič Franc. Bila sta vzgledna moža-poStenjaka, med ljudstvom priljubljena. Ubili so ju t zato, da so se lahko polastili njunega premoženja, I ki ga lahko uporabljajo za nagrade morilcem nad J Vate o sla v Oblak Poleg Stanislava Škrabca ic skoraj istočasno deloval pri nas jezikoslovec Vatroslav Oblak. Bil je od Skrabca za dvajset let mlajši, sai se je rodil šele 18(i4. a je tudi izredno mlad umrl, že leta 1890, star koma j 32 let; torej že takrat ko je komaj začel svoje znamenito znanstveno delo in bi bili od njega dobili še mnogo del, pu mu je vse načrte preprečila kruta smrt. Oblak je bil po rodu Cclian. V svojem rojstnem mestu je študirul gimnazijo, pa ie ni tanikni dokončal, marveč v Zagrebu, kjer ie napravil zrelostni izpit leta 188«. Nato ie odšel na Dunaj študirat na tamkajšnje vseučilišče slovenščino in primerjalno jezikoslovje evropskih jezikov. Njegov učitelj za slovanske jezike ie bil veliki jezikoslovec J a g i č. Pri njem ie že po petih letih končni vse študije in 1891 napravil ludi doktorat. Nato pa ic odšel v Solun študirat jezik v okolico tega mesta, kjer ie zibelka znamenitih kniig in jezika, v katerem sla pisala sv. Ciril in Metod. Od tod sc ic napotil Oblak na dalmatinske otoke, dn bi študiral tamkajšnje narečje. I.lea 1893. pa ie začel že s pro-fesuro na slavistiki v Gruden; sprva ie bil seveda samo začasno nastavljen. Prav takrat, ko hi bil nastavljen za stalno in za pravega profesorja pa ga ie 1890 dohitela smrt in mu lako vzela veliko čust vseučliškcga profesorja za slovenščino. Oblak ie bil za jezikoslovje izredno nadarjen, saj vemo. da se ie že v peti gimnaziji vnel za staroccrkvcnoslovanski jezik svetih apostolov in za obravnavanje slovenskih narečij, ki so bila do takrnl še zelo slabo raziskana. Zo kot petošolec je bil tudi v ustnih in pismenih stikih z znamenitimi slovenskimi in slovanskimi jezikoslovci. Tako si ie dopisoval s p. Stanislavom Škrabceni. s poljskim jezikoslovcem J. Buudoinom de Courtenaviciii in drugimi. Na Dunaju pa ie. kot rečeno, ustno izredno mnogo občeval s svojim učiteljem Jagičem, izdajateljem znamenitega arhiva. Tudi pisati je že v gimnaziji začel nniraz-ličnciše jezikoslovne spise, a takrat še ni nobenega objavil. Pač pa ie vstopil v javnost kmalu, ko ic zapustil Celje in se preselil v Zagreb. Posebno pa se je njegovo delo dvignilo in pomnožilo v času bivania na dimniškem vseučilišču. Od tam se ie oglasil s svojimi jezikoslovnimi prispevki v Letopisu Matice slovenske, v Ljubljanskem Zvonu in v znamenitem časopisu za slovanske slvuri, pisanem v nemškem ieziku in nazvanem Arhiv zn slovansko iezikoslovic. Posvetil sc je predvsem raziskavaniti slovenskega jezika v živi besedi ali naših narečij, pn tudi iezika v nnših starejših pisateljih iz 10. in 17. stoletja. Iz teh Studii ie dognal, da se ie slovenski iezik razvil v narečja v dobi od 10. do 14. stoletja. Da bi naša narečja še bolje spo- znal. ie začel potovati po naši zemlji in le obiskal: Belo Krajino, Koroško, Prekmurje. Vipavsko in Medinurje. Najznamenitnejša Oblakova razprava ie obravnavala slovensko sklanio imen. Poleg te velike razprave pa jc napisal tudi številne krajše članke o velelniku, o polpreteklem času, o pol-glasniku itd. Poleg jezikoslovja se ie Oblak pečal tudi z leposlovjem, ne sicer da bi bil sam pesnil, marveč kot književni kritik, ki ie ocenjeval dela iz slovenske književne zgodovine. Tako ie posebno globoko zaiel oceno o veliki naši književni zgodovini tislc dobe: o Glaserievi zgodovini slovenskega slovstva iz leta 1894. Iz časov, ko ic študiral v Solunu in okolici. ie napisal svoje znamenite Macedonske študije: Tamkaj je zavrgel Kopitarjevo in Miklošičevo misel, da bi bil iezik sv. Cirila in Metoda doma v Panoniii in na Moravskem, marveč ic dokazal — in to danes splošno velja — da sla sv. brata pisalu v jeziku, ki sta ga poznala iz okolice svojega rojstnega kraja — Soluna. F.nako je napisni Oblak več Studii o bolgarskem ieziku. o hrvaščini — čakavščini na dalmatinskih otokih itd. Oblak ie po Skrabcu prvi pisal urejeno o vprašanjih slovenske slovnice in slovenskega ieziku. in sicer po temeljitem študiju slovenskih narečii v našem živem govoru in obenem iz našega pismenega ali knjižnega iezika starejših dob, vse lo pa oh temeljitem primerjan iu z drugimi slovanskimi ieziki. Se danes velia mnogo dognati i. ki izvirajo od Oblaka, ker iih ni napisal kol njegovi predniki — razen Skrabca — kar na slepo, marveč po temeljitem razmišljanju in študiran ju. Ce bi ga ne bila tnko mladega pobrala smrt. bi nam bil napisal prav lepa poglavja iz zgodovine slovenskega iezika. Pa tudi to. kar imamo izpod njegovega peresa, mu dela veliko čast. kaže niegovo zrelost in ga uvršča med naše najpomembnejše raziskovalce slovenskega iezika. Čudna ura Marije Stuart Nekdanja angleška kraljica Marija Stuart je naročila pri nekem urarju »uro mrtvaške glave«, ki naj bi govorila o minljivosti časa in človeškega življenja. Ura je bila velika kakor mrtvaška lobanja. Izdelana je bila iz pozlačenega srebrn. Na čelu lobanje si videl prispodobe smrt, ko«o in steklo, na katerem si lahko razbral ure. Kolesje uro je bil posnetek možganov in zaprto v srebrno hišico. Delovalo je ob enem kot muzikalno uglašena igra zvonov, med tem ko je številčnica predstavljala nebo. Na zadnjem delu glave jc bil upodobljen čas — uničevalec vsega. lastnimi domačini. Tudi ta umor kakor drugi Številni v tej okolici so fanle primorali, da so zgrabili za orožje in da so z vso odločnostjo pregnali morilske komunistične tolpe iz dobrepolj6ke doline. Truplo župnika žužka so našli Iz St. Vida nad Cerknico pišejo: Sporočamo, da smo danes izkopali truplo g. župnika Karla Žužka. Bilo je pokopano kake četrt ure hoda od Sv. Vida v dolini sredi steze. Našel ga je slučajno posestnik Bolha od Sv. Vida, ki je Sel v tieto dolino po drva. Z volmi je šel preko groba in se mu je čudno zazdelo, zakaj ee je volu naenkrat malo udrlo. Na zunaj ni bilo mogoče nič posebnega opaziti in ko si natančneje ogleda, se mu zazdi, da bi mogel morda biti kak grob. Drugič eo Sle z njim žene in začele kopati. Hitro so našle zakopano aktovko, ki jo bila gospodova. Tukaj so torej pokopani gospod župnik. Dane« etno šli po litanijah e stražo v tisti gozd in izkopali truplo gospoda župnika. Poleg groba 60 pa tudi slučajno še dobili gospodovo kolo. Na kolesu ee je spoznalo, da je bil gospod ustreljen, ko se je odpeljal e kolesom dne 14. julija od Sv. Vida proti Begunjam. Omahnil je z vso sdo na levo stran, ker je tu kolo močno zvito. Nekateri domači partizani so ee še isti dan hvalili: »Nisem mislil, da se hudič tako prevrne!« ali: »Padel je kot klada.« Ubili so ga gotovo domači partizani. Po legi trupla je bilo mogoče spoznati, da so nalo gospoda vlekli za noge v dolino, ker je imel suknjič ves spodvihan. Gotovo pa je, da gospoda niso ubili do smrti, ker so ga tako s kamenjem zadelali v grob. Grob je plitev, ker niso imeli časa, da bi izkopali globljo jamo. Da ee ne bi na kakšen način izvlekel iz groba, so mu na noge položili tri velike težke kamne in -Se med noge zabili težak kamen, tako da t. noganvi ni mogel gibati. Gotovo se je v grobu prebudil Iz nezavesti, zakaj roke je jmel vee zvile — kakor da se je silno trudil, da hi se Izmotal iz objema zemlje. Iz ust so mu pobrali tudi vse zlate zobe. RlGOD^UJETFGAriAPOLEOriGVliGfcVOrAKA: Grešnika 6ta dajala nekaj časa celo anlifonijo besedi, ki so 6e nazadnje razblinile v pomilovalno molčanje. »Svoji teti pa bi bila vendarle povedala,« je zarentačila. »Oospa,« sem ji 6egel v besedo, »saj sta tudi hotela; jaz sem kriv, da 6e še ni zgodilo. Jaz sem prav prosil oba, da naj vendar uvažujeta, da 6pite, in rajši preložita predstavljanje moje osebe na jutri.« Stara gospa me je gledala neprikrito neverno, na kar ni6em mogel dati drugega odgovora kot da sem se ji globoko, in upam dostojno priklonil. »Francoski ujetniki so izvrstni na kraju, kamor spadajo,« je rekla, »samo ne vidim, da bi bil njihov prostor v moji obednici.« »Gospa,« sem odvrnil, »upam, da smem govoriti, ne da bi vas žalil. Vendar 6i ne morem razen trdnjave v lem mestu misliti nobenega kraja, odkjer bi rajši odšel.« Ob teh besedah se mi je zazdelo, da se ji je prikradel rahel nasmehljaj na slrogi obraz, ki pa je na mah zopet izginil. »No,« ali vas 6mem vprašali, kako vam je ime«? je vprašala. »Cirof de St. Ives,< prosim, 6em dejal. »Gospod grof,« je odvrnila, »bojim 6e, da Izkazujete preveč časti preprostim ljudem.« »Milo6tiva, govorimo resno za trenutek ali dva. Kaj naj storim? Kam naj grem? In kako 6e morete jeziti na ta dva velikodušna mlada človeka, ki sta imela sočutje do nesrečnega? Vaš vdani sluga nikakor ni strašen pustolovec, da bi morali priti s tako pištolo in« — moral 6em 6e nasmejati — »z nočno sveliljko nad njega. On je samo mlad, na vseh straneh preganjan plcmenitaš, ki je v največji stiski in ki nima druge želje kakor da bi ušel svojim zasledovalcem. Poznam vaš značaj, ki se vam kar bere z obraza,« srce mi je utripalo, ko sem govoril te smele besede, »še danes so nesrečni angleški ujetniki na Francoskem, še danes Bliskajo roko tistim, ki jih skrivajo, ki jim lahko pomagajo, jo denejo na 6Voje ustnice, kakor 6e jaz -.« »Pustite to, pustile to,« je vzkliknila stara gospa in se izognila izkazovanju mojega spoštovanja. »Brzdajte 6e vendar malo v pričo ljudi! Je človek že doživel kaj takegal Draga moja, kaj naj počnemo z njim?« »Spravite ga hitro 6 pola, go6pa,« sem odgovoril. »Spravite tega nesramnega človeka hitro proč in če mogoče, pomagajte mu malo, da gre 6vojo pot, po kateri ima iti.« »Kakšna pašteta pa je to?« je vprašala rezko. »Odkod pride ta pašteta sem, Flora?« Toda moja nesrečna, 6koraj bi rekel, zamrla sokrivka ni prišla do besede. Je to moje vino?« je nadaljevala. »Ali bi bil kdo tako prijazen in naločil kazarec mojega vina?« Podvizal 6em 6e, da ji U6treiem. Prav čudno me je gledala čez rob kozarca. »Upam samo, da vam je dišalo, gcepod,« je rekla. •To je celo prav izborno vino.« •Mislim, da |e: moj oče ga je naredil. Bilo je malo ljudi, ki bi se tako spoznali na te vrete vina kot se je moj oče. Bog mu daj dobro!« Z vznemirljivo odločnostjo je vzela stol in sedla. »Imate pa kak poseben cilj, kamor se želite podali?« Sedel sem kol ona in odvrnil: »Ej nisem ni-kakoršen klatež, za kar me nemara imate. Imam dobre prijatelje, samo da bi mogel do njih. Denarja za pot imam dovolj, in obenem 9 temi besedami sem vzel iz žepa šop bankovc.v. »Angleški bankovci? Ej. lile pa ne gredo več na Škotskem! Nemara Vam jih je dal kak angleški norec. Koliko pa jih je?« »Prisežem vam pri živem Bogu, da mi še ni Prišlo na mi6el, da bi jih preštel,« 6em vzkliknil. ■Ampak to se hitro lahko slori!« In naštel sem deset bankovcev po deset funlov in pet po prav toliko gvinej. •Slo pet in petdeset funlov in pet šilingov!« je viknila slara gospa, »in tak znesek nosite pri sebt, ko ga še prešteli niste? Ce niste tat, mi morate že dovoliti, da rečem, da ste videti strašansko podobni tatu.« »Pa vendar, gospa, je ta denar po V6ej pravici moj.« Vzela je en bankovec in ga držala »visoko«. »Ali je mogoče, da pridemo tej reči do dna?« je vprašala. Nikakor ni, kolikor morem videti. Vendar imate bister um, da ste pravo uganili. Nek Anglež mi je poslal ta denar; prihaja pa od mojega starega strica, grofa de Keronala de St. Ives, ki mi ga je poslal po svojem angleškem pravnem zastopniku. •Ne morem drugega kot da verujem vaši besedi,« je odvrnila. »Jaz pa, gospa, tudi nič drugega,« 6em rekel. »No,« je nadaljevala, »tako bo morebiti šlo. Menjala vam bom enega teh bankovcev po pet gvinej, odštevši menjalno pristojbino, in vam zanj dala srebro in škotske bankovce, da morete priti do meje. Na drugi strani meje pa morate že 6ami skrbeti za6e, gospod grof.« Odvrnil sem ji, da dvomim, al: bo v mojem položaju ta znesek zadostoval za tako daljno pot. »Saj mi še pustili niste, da bi govorila do konca,« je rekla slara gospa nevoljno. Nato pa je s poudarkom pristavila: »Ce ni6te preveč visoki, da bi potovali z nekoliko gonjači živine, 6em našla pravo, kakor menim. In ljubi Bog naj odpusti meni, stari izdajalski ženski! Pravkar je prišlo nekaj teh ljudi k ovčarju malo višje gori; takoj ko se zjutraj petelin oglasi, krenejo na pot na Angleško — mislim, da je najbolje, če 6e |im pridružite.« »Dal Bog, da bi se ta beseda pokazala neresnilna...« •Za božjo voljo, samo ne imeite me za mehkužnega!« sem vzkliknil. »Star Napoleonov vojak bi pač moral biti vzvišen nad lako domnevanje! Ampak, milostiva, kakšen namen pa ima to? Na kakšen način naj mi družba teh imenitnih gospodov pomaga dalje?« »Dragi moj mladenič,« je odvrnila, »vi niti ne poznate položaja, v katerem ste, zaradi tega morate že prepustiti svo e zadeve drugim ljudem. Zadostovati vam mora, da bom jaz vze.a vso reč v roke - v svojo največjo sramoto — t" po tem se morate pač ravnati, Rona d,« je "klicala .pojdi hitro k ovčarjem, vrz. jih iz P« elje pa |im zabičaj, da ne smejo prej na pot, preden ne bo.,o govorili z menoj!« ..... Ronalda je le preveč mikalo, da bi izginil t* bližine svoje tele, in je odšel iz sobe m hiše z nemo vnemo ki 'je bila bolj podobna strahu ko pokornosti. Tedaj se je obrnila stara gospa k nečakinji. Rada bi samo vedela, kaj naj počnemo % njim?« je vzkliknila. »Z Ronaldom sva ga hotela skriti v kurniku, je rekla Flora rdeča do ušes. »Jaz pa pravim,« je odvrnila teta,« da ne spada v tak kraj. Kurnik! Seveda! Ker je zdai nai g06t, ne bo spal prav v nobenem kurniku. Rekla bi, da je tvoja soba najpripravnejša, če ga je volji da jo prevzame. Ti pa. Flora, boš spala pri menil« Nisem mogel drugače, moral sem občudovati razumnosti in taklnost stare gospe. Tej seve, da tudi nisem ugovarjal. Se zavedel se nisem prav in ze sem bil 6am 6 6vojo dolgočasno nočno svetiljko. Doslej mi je šlo na begu vse po sreči, toda moja ljubavna zadeva? Govoril sem bil s Floro na samem, ravnal sem zelo pndrzno, toda ona me nI neprijazno sprejela. Iznenada pa se je pojavila ta strašna postava v nočni avli na glav! in s pištolo v roki ter me ločila od moje drage kot veter, Id jo je pripihai. Ostalo mi je samo to, d,i porabim imenitno posteljo, upam drugo jutro na boljšo priložnost Prepričan sem, da dobrodušna lurija vso noj i; —w - .vuiguua i ujc, mir grnila pred menoj tisto vražjo 6pačeno cbleko in mi velela, da naj zvežetn v nekako culo obleko, ki sem jo dotlej nosil, ki pa je bila docela neprimerna za pot. Ves nevoljen sem oblekel obleko^ ki jo je naredil kakšen vaški krojač, bila je mehka kot žakljevina in mi pri6tojala kot mrtvaški prt^ ko pa sem navsezadnje stopil iz sobe, je stat* gospa že imela dober zajtrk pripravljen za mene. Sedela je ob koncu mize, mi natočila čaja in me pri jedi zabavala zelo razumno, to do prav malo dražestno. Čeprav ni bila lepa, je bila vseeno prav delavna v moj prid. Stopila je bila že do izbranih stražniku; na Škotskem da so že izdali tiralico za menoj in zavoljo tega je bilo potrebno, da pridem čimpreje tem bolje in 6krivaj čez mejo. »Opisala sem vas prav dobro,« je rekla, »in upam, da ne boste na laž po6(avili mojih besedi. Rekla 6em jim, da nimate drugega greha nad seboj kot to, da bi va6 radi prijeli zavoljo dolgov^ če je to prava beseda.« _. »Dal Bog, da bi se ta beseda pokazala no« resnična, gospa,« 6em ji rekel; »zveni nekolika divjaško in srednjeveško in lahko vznemirja ubo». gega inozemca.« »Moja beseda je vzeta iz škotskega sodnega 6ama ne bom imela miru, dokler ne pridete z naš« zemlje in niso krožniki pomiti, dokler dekleta ne vstanejo. Hvala Bogu, da smo take dobili, ki znajo imenitno spali!« Začelo se je že svilati po drevju na vrtu in je spravil v sramoto 6večo, ki 6ent zajtrkoval pri njeni svetlobi. Stara gospa je ostala pri mizi in meni ni preostajalo nič drugega, kakor da sem storil isto. Ves ta čas pa sem si napenjal možgane, kako da bi mogel izpregovoriti nekoliko besedi 6 Floro samo ali ji vsaj napisati kratko piscmce. Medlem ko sem jedel, so odprli okno, bržkone da bi očistili po sobi V6e 6ledi moje navzočnosti, koi pa se je zdaj prikazal Ronald na Irali pred hišo* se je moja slroga varuhinja nagnila 6kozi okno in ga vprašala: »Ronald, ali ni bil ravno Sim, ki je šel tamle ob zidu?« Kakor bi trenil, 6em porabil ugodno priliko; tik za njo je bilo na mizi pero, črnilo in papir. Napisal 6em: »Ljubim tel«; Preden pa sem mogel dodati še eno besedo in preden 6e je od teh besedi črnilo posušilo, 60 bila zlata očala zopet obrnjena na mene. »Cas je,« je rekla; ko pa je opazila, da pišem, je zarentačila: »Ali morate napisati nekaj?« j« poizvedovala. »Samo dve vretice, tri, gospa, sem ji odgovoril in zamahnil z roko. »Vrstice ali vrstico?« je vprašala. »Veste, vaš jezik ima izraze, ki jih še prav ne razumem.« »Vam bom pomagala, gospod grof, da vanj povem, kaj mislim,« je nadaljevala. »Jaz namre« smatram, da želite, da vas imamo za poštenjaka.« • Morete dvomiti o tem, g06pa?« rNadallevanle Drlhodnlir) Ob izviru Ljubljanice E?f Sedanji vrhniški župan Nace Ilren. Trg Vrlinika je eden najstarejših v Ljubljanski pokrajini. Nastal je na razvalinah rimskega Nauportusa. Kakor oroča zgodovina, jo Nauportus v 5. stoletju po Kr. razdejan od Atilovih Hunov. Nekdaj je veljala Vrhnika kot važno trgovsko prevozno središče. Tu so izkladali iz čolnov na Ljubljanici blago in gn dalje vozili proti Trie6teju in tudi prav proti Furlaniji in Mantovi. Idrijski tudnik je do tu pošiljal živo srebro, nakar •o ga nalagali na čolne vozili dalje po Ljubljanici. Važno vlogo je trg dobil okrog leta 1720 ( graditvijo velike ceste od Dunaja do Tricsta. Takrat je bilo na Vrhniki dosti voznikov in izposojevalccv konj. -Spremembo v to stanje je Iirinesla graditev železnice z Dunaja v Trst eta 1857, ki se je sicer trga ognilu, vendar se Je od takrat dalje dvigala industrija, v prvi Vrsti opekarne, ki ves čas dajejo zaslužka prebivalstvu. Kot ustanovitelja industrije na j omenimo Karla Kotnika (t 1910) in Kotnika Franca (1828—1890), ki je bil tudi velik dobrotnik CM D. Med preteklost naj dumo pivovarno, tovarno harmonijev in po prvi vojni ustanovljeno kon-zervno tovarno. Zelo je razvita lesna industrija Jn trgovina, saj ima okolica dosti iglastega go-*da. Med lesnimi trgovci so poznani tudi izven kraja: Hren, Kunstel, Krasovec in Tomšič. Kmetje imajo pa tudi sami svojo zadrugo in iago. Svojo lokalno železnico je dobil trg I. 1899 pod žunanovanjera Gabrijelu Jelovška (1858— 1927). Ta je tudi gradil veliko šolo v trgu in vodovod. Nadaljnji razmah je dobila Vrhnika pod županovanjem dr. Janka Murolta, ki je poskrbel vsem okoliškim vasem v občini osnovne šole. Njegov naslednik Stanko Hočevar je podaljšal železnico v trg in oskrbel zboljšanje ubožnice. Po zaslugi sedanjega župana Ignacija Hrena, ki v teh časih vzorno skrbi za velike potrebe krajn, je dobila Vrhnika nov krasen »odobni Prosvetni dom. Vrhnika ima tri hranilnice, mlekarsko zn-Hrugo, Konzumno zadrugo. Kraju so d^ili velik sloves s svojimi imeni in deli pisatelj Ivan Cankar, slikarji Simon Ogrin, Matej Sternen, Petkovšek Jožef, umetnostni zgodovinar odvetnik Marijan Marolt, stolni kanonik in govornik Mihael Opeka in medaljer Stane Dremclj. Veliko mladine iz vrhniške župnije je šlo po prvi svetovni vojni v duliovski slan, kar je zasluga sotrudnik Jeranove »Zgodnje Danice«, sodclo-val je svoje dni tudi pri drugih katoliških nabožnih in mladinskih listih. Radosluvove pesmi so uglasbili skladatelji msgr. Stanko Premrl, p. llugolin Sattner, p. Angelik Hribar, Ignacij* Hladnik, kanonik Fr. Ferjunčič, prof. Dekleva, Forster in Pogačnik. Skoraj ne mine nedelja' da bi v slovenski cerkvi ne peli tudi kakšno Radoslavove. V polp reteklein času so naša prosvetna društva kaj radu sprejemala v svoje programe Radoslavove kuplcte. Slika kaže Ru-dosluva, ko mu je bilo petdeset let. Prosvetni dom na frhnikt vzornega dekana Janeza Keteja, sedaj župnika pri Devici Mariji v Polju. Trg sam ima okrog 2300 prebivalcev, vsa občina pa okoli 6000 duš. Župnija se prvič omenja leta 1408, kot vikuriat ljubljanske šempetr-ske župnije pa že 1. 1296. Prijuzna romurska cerkev sv. Trojice nad Vrhniko stoji tam žo nad 300 let. Na koncu naj omenimo še sledeče: Na Vrhniki so je rodil tudi ljudski cerkveni pesnik Radoslav. Leta 1878 je izdal kot trgovski pomočnik zbirko pesmic »Mali šopek bogoljubnih cvetličic«, leta 1903 zbirko izbranih svojih Marijinih slavospevov pod naslovom »Smarnice«, leta 1913 pa »Kuplcte in pesmi«. Bil je stalni Po svojem književnem delovanju Rndosla-va ne moremo prištevati med »naše velike može«, kakor pojmuje ta izraz učeni svet. Bil pa je Radoslav med tisoči in tisoči skromnih slovenskih mož, ki so bili in so našemu narodu svetel zgled nesebičnega dela zu narod in Cerkev. Naj bodo te skromne vrstice posvečene spominu maloznanega vrhniškega Marijinega pevca Radoslava Silvestra za rojstni in godovni dan 3. decembru ob 101. obletnici Rudosluvovega rojstva. 6« Župnijska cerkev sv. Pavla na desni, cerkev sv. Trojke na levi. Pesnile Radoslav Kug.,""' .joinhrt* »Babica!« je ponovil čez trenutek. Nalo pa je zamrmral: »Medo... gospodična...« Oh! Da bi ga bili slišali vdova Iruleghi in Giampaolijeva hčerka, kako bi se bila prva skrbno sklonila nadenj, da bi mu z niilovanjeni in poljubi olajšala bolečine in kako bi druga pritekla, da bi ga velikodušno negovala! A bili sla daleč, zelo daleč, njegovi ljubljenki; kako naj bi ga mogli slišali? Samo Medo je bil blizu njega in bi mogel skozi podnice slišati svoje ime, ki je bilo izgovorjeno nad njim. Toda ropotanje premikajočega se voza je gotovo pregluševalo lahne vzdihe, da niso mogli prili do Meda, ki zato ni mogel slišali glasu ranjenega gospodarja. Medo je prav v trenutku, ko je deček zaječal, v zaboju začel bolestno brundati, kar je kakor božanje prišlo Andrejčku na ušesa, da je v lahnem nasmehu odprl usta. Toda ta nasmeh je bil le kratek; pregnal ga je izraz trpljenja. Andrejček je zares hudo trpel, kajli hkrati z življenjem se mu je vrnila ludi zavest bolečine. Hip nalo je sptl omedlel. Proti večeru, ko se je ciganska družina ustavila, da bi ob cesti zunaj manjšega naselja prenočila, je stari cigan, kakor hitro 6e jc voz ustavil, odprl vrata, da bi zvedel, kaj je z njegovo žrtvijo. Mali Francoz je ležal v hudi mrzlici in bledel. Celih urni in štirideset ur je ležal med življenjem in smrtjo. Sele tretji dan, ko so bili v Cordovi, je mrzlica popuslila in je najhujša nevarnost minila. Janko pa nI bil v laki nevarnosti, ker je bil, čeprav težko ranjen, krepkcjšoga telesnega ustroja in si Je zato hitreje opomogel. 6e!c zdaj so mogli bili ciganka in njeni sinovi, ki so neslrpno pričakovali tega trenutka, veseli in brez strahu. Vesel hi bil nedvomno tudi stari cigan, ko bi bil zraven; a odšel Je v mesto. Najsrečnejši od vseh pa je bil brez dvoma Medo. Ves čas, odkar je bil ujet, je zleknjen ležal na tleh in ni hotel Jesti, tako da je vidno hiral. -Dal se ie božali... Samogoltnež, ki je vedno tako požrešno hotel vse spraviti v svoj želodec, ni bolel več jesti. Vedel Je, da je njegov gospodar zaprt v istem vozu, v katerem se vozi ludi on, čutil je, da mu ne more pomagati, kakor ne more pomagali samemu sebi; «ato je obupno dajal duška svoji osamelosti fl pre-taloetnim brundanjem. , , „ Toda kmalu je bil spet srečen. Prav ta dan, ko je A ml rej čk a pustila mrzlica, sla Sikst in Joae izvlekla Meda iz zaboja ter ga odgnala k gospodarjevemu ležišču. Medved ni vedel, kaj naj slon, da bi primerno pokazal svoje veselje ob Bvidenju z PrepeOHi (iriA* ftotilnlk dragim gospodarjem. Bruni, bruni, bruni... je renčal, ko je čutil, da mu njegova roka božajoče drsi po gostem kožuhu. Pustil se je božali in je neprisiljeno brundal s svojim bi um, brum, bruni, v znak zadovoljstva in neomajne zvestobe. Sikst in .lože sta izkoristila to priliko ter dala živali nekaj krme, ki je zjutraj ni bolel. Medo se je obotavljaj« oziral zdaj v gospodarja, zdaj na posodo, ki je stala pred njim. Andrejčkov inig pa. ki ga je spremljala beseda: »Jej!< ga je na mah prisilil k odločitvi: skleda je bila v hipu izpraznjena. Bil je že skrajni čas: še en dan posla in ubožček bi bil nedvomno od gladil^poginil; saj ga ni bilo več drugega ko kost in koža. Dobra žival je bila zares srečna: našla je spet gospodarja iu si mogla istočasno brez pomislekov ublažili divjo lakolo. Toda nepričakovano izncnadeiijo ga je zmotilo pri kosilu. Negibno je oslal na mestu, ne da bi bil odvrnil pogled od svojega gospodarja, ki ga je smehljaje se gledal: zdelo se mu je namreč, da mu je neka druga roka segla v kožuh ter ga pobožala. Ukrenil je glavo in osupnil. Na drugem ležišču Je zagledal, povitega v obveze, rokovnjača. o katerem je bil prepričan, da ga je spravil s svela, poleni ko je pretepal njegovega gospodarja. Kaj, lopov lorej še živi? Ni dvoma o tem. Potemtakem mu bo treba v drugo zmlinčiti kosli. »Br-r-r-r-r-r-uml« Besno brundanje, ki mu je privrelo iz goltanca, je bilo zares strahotno. Poslavil se je pokonci in se začel pripravljali na nov boj. Zdajci pa je s^ab glas zašepelal, prizadevajoč si, da bi ga bilo slišali: »Medol ... Medol.. .< Kai neki? Mar mu hoče zabranili, da bi zdrobil morilca? »Počeni, Medo!« Ubogal jc, čeprav nerad. »Zdaj je najin prijatelj; moraš ga imeti rad in mu ne smeš sloriti nič žalega.« Kakor da bi bolel polrditi te, medvedu lako nenavadne besede, so Jankove roke poiskale Andrejčkove in se pred očmi osuplega Meda sklenile z njimi v prijateljskem stisku. Dobra žival si je pri leni nedvomno mislila, da jc njen gospodar, oslabljen po trpljenju, izgubil pamet, loda iz spoštovanja do njegove voljese je podvrgla in dovolila razbojniku, da jo je božal. Se bolj pa bi bil medved osupnil, ko bi bil mogel razumeti besede, ki sta jih onadva med seboj govorila. Resnično, dozdevni zlikovec se je obrnil proli svoji žrtvi in ji rekel: »Vidim, da si mi res odpustil, kakor sem te bil prosil že prej, nego so tvojega medveda prignali semkaj. Hvala ti. Pomisli: toliko da nisem ubil tebe, dobrega odposlanca našega kralja, samo zalo, da bi svojemu očetu pomagal, da bi te lzro-nall Tega si ne bom svoj živ dan odpustil. Vsekakor pa mi bo ta pouk v korist: nikoli več ne bom storil ničesar žalega človeku, ki no bo kaj takega storil meni. Prisegam. Se več: če bom znal odreči pokorščino ludi očelu. To pa bo bržkone nepotrebno, kajli Ia pouk bo nedvomno dober ludi zanj.« ..... . .„ Njeoova brala, ki sla bila prisolna, sla ludi prisegla? ob toplem odobravanju malere, ki je rekla»Kakoafl^Cnabibila, ko bi tudi moj mož mogel g°V°^aknnjen A Imel druge posle. Ob vrnitvi Iz mesta je bil sprva iznenaden, ker m našel nI-kogar v bližini voza. Ko je na o opazil da n, več medveda v zaboju, je nekaj zaslutil in stopil v voz. Tam le bil z drugimi vred vesel, a samo iz sanio-Bubja. Zares. miJlil je samo eno:.kako je pač komediant prišel v posest prstana njegovega kralja? Ko bi mu bdi dopustili, bi ga bil pri pr.b nadlegoval «™em Izpraševanjem. Na srečo M«lg & budno bedela. Ko je opazila k^ hoče s or l, ie odoravila skozi vrata njega in oslala dva, ces £ ne smejo utrujati bolnikov ter Jima znova na- k°PnTVako je"1 Andrejček preživel prvi dan okrevanja brez prevelikega utrujanja in je v trenutkih, ko se je čutil boljšega, mislil bodisi na svoji dve ljubljenki, ki sla oslali v Franciji, ali pa se ukvarjal z Medom; vmea je spregovoril tudi kako besedo z bolničarko ali pa drugimi, ki so prihajali k njemu. Njegovo okrevanje je bi,o hitro. Dva dni j,o-zneje je že mogel vstati; napravil je že nekaj korakov zunaj- voza, v spremslvu Jankota in medveda, ki se je tudi že začel krepiti. Sikst in Jože pa sla še tisto jutro odšla iz Cor-dove in jo z očetovim naročilom mahnila preko Andaluzijske visoke planote, da bi svojemu plemenu naznanila einrl ciganskega kralja in ga sklicala dva tedm pozneje v Seviljo na zborovanje, na katerem naj bi izvolili njegovega naslednika. Slari cigan je bil namreč prejšnji dan le dosegel svoj namen in zares izprašal Andrejčka. Tako je zvedel, kar 6e je bilo pred devetimi meseci prigodilo v votlini v Pirenejih, pa kakšno naročilo je bilo naloženo dečku zanj in za njegove brate. Pomislite: ne samo, da je izropal odposlanca svojega kralja, temveč ga je skorajda tudi ubili Ta misel mu je 6ilno vzburila srce, ga silila misliti in prebudila njegovo vest. Od tega trenutka dalje je sklenil, da se odreče svojemu roparskemu življenju in se spet, kakor so mu svetovali sinovi in žena, poprime kotlarslva. Od tedaj je do smrti živel bolj pošleno. Andrejčkove nezgode torej niso bile brez koristi. Ko se je stari klatež poučil o vsem, kar ja njega zadevalo, ni izgubljal časa. Treba je bilo takoj ukreniti vse, kar so zahtevale okoliščine. Zalo je odposlal oba sinova, da sta sklicala na zborovanje andaluzijske cigane in se odločil, da sa nastani v Cordovi, kjer bi počakal, dokler se na bi tudi sam napotil proti Sevilji. Med tem časom so sc Andrejčku telesne moči vidno vračale. Bil je tega zelo vesel, kajti komaj je čakal ure odhoda. Zdaj ko je izvršil svojo nalogo, ni imel na Španskem ničesar več opraviti. Se več, prevzelo ga je domotožje, ki sta mu ga nedavna nezgoda in prisilni počitek še poglobila. Mudilo se mu je, da se vrne proti Hasparrenu in La Bastide-Clairenceu, da bo spel videl babico ia »gosjiodično«. Zalo se je odločno upiral prigovarjanju tistih, ki jim je bil zdaj podložen in ki so ga skušali pregovorili, naj hi oslal pri družini, ki ga je eprejela pod 6treho. Čakal je 6aino dneva, da bi bil dovoli trden in bi mogel kreniti na pot, ne da bi napravil kako nepremišljenost. Ob povralku Siksta in Jožeta, ki sta se vrnila v času. ko bi se bili morali cigani odpraviti proti Sevilji, je sklenil, da ludi sam odrine. 'loda ni potoval sam. Poslovil se je kar mogoče prisrčno od starega ci«aua, kateremu je bil odpustil njegov zločin, eo bolj prijateljsko pa od njegovih sinov. Izrazil jo naposled svojo zahvalo in hvaležnost starki, ki ga ie s svojim negovanjem in požrtvovalnostjo iztrgala smrti, ter krenil na pot. A ni potoval sam ali zgolj v Medovem spremstvu. Skesani Janko ga je navzlic vsemu njegovemu prizadevanju, da bi ga odvrnil od tega, hotel nn vsak nnčin spremiti. Sklenil je, da se loči od njega šele na meji pokrajine: tako mu je velel oče. ki še vedno slabotnega Andrejčka ni bolel prepustiti zgolj lastnim silam, zato mu je dal vodnika, ki je bil docela izkušen m povsem sposoben, da bi ga branil in varoval. (Nadaljevanje prihodnjič.) 3 je novega Novi grobovi Uršna sela. Ko je padala pšenica, je tudi Marija Zamida kot zrel klas padla v naročje zemlje. Hodila je po poti zavedne katoliške žene. Na oltar materinstva je položila svoje, na čednostih tako bogato življenje. Pokojna Mici je bila v domači župniji v Mirni peči soustanoviteljica in prva načelnica bivšega Orliškega krožka ter dolgoletna cerkvena pevka. Ko se je primožila na Uršna sela k Zamidovim, kjer so od nekdaj bili najboljši cerkveni pevci, se je mlada gospodinja kmalu vživela v nove razmere. — Ne cvetja, ne vencev, le skromno krizantemo polagamo na Tvojo gomilo. V srcih naših bo spomin na Tebe vedno živel. Počivaj v miru! • Brezovica pri Ljubljani. Žalostna usoda Je zadela družino Pezdir iz Brezovice 27. Preteklo soboto se je nevarno ponesrečila pri sekanju dreves gospa Frančiška Pezdir, mati g. kaplana Franca Pezdirja. Po kratkem in mučnem trpljenju, ki ga je zelo potrpežljivo prenašala, tako da ji je dejal zdravnik, da je prava mučenica, se je preselila iz doline solz in gorja v večno in srečno domovino. Objokujejo jo skrušeni oče iu osem otrok, ker so z njo izgubili predobro mamo in skrbno gospodinjo. Vsem domačim izrekamo prisrčno sožaljel Iz Novega mesta. Še Je čas ta teden, da se naročile na »Slovencev koledar« v tukajšnji Slo-venčevi podružnici. Naročniki »Domoljuba«, »Slovenca«, »Slov. doma«, »Bogoljuba« in »Slovenčeve knjižnice« dobe koledar za ugodno ceno 20 lir. Naročniki iz bližnje in daljnje novomeške okolice tudi lahko naroče v naši podružnici. Pohitite, dokler je še čas — ne bo Vam žali Vrhnika. »Slovenčev koledar« za leto 1943 naročite na Podlipski cesti 9. Tam ga bo vsak potem tudi dobil, ko bo izšel. Ribnica. Za vse informacije in naročila na »Slovenca«, »Slovenski dom«, »Domoljub«, »Bogoljub«, »Slovenčevo knjižnico« in »Slovenčev koledar« se blagovolite obračati na mlekarno v Ribnici. To velja tudi za okolico Ribnice. • d Najnovejše oA« je določen za nakup 60 gr zrnatega sira (ali sira s trdo skorjo), odrezek »B« pa za nakup 150 gr sira z mehko skorjo. — Prav bi bilo. da bi dobivale dotične količine sira tudi podeželske družine. d 75 letnik je postni znani gospodarski strokovnjak Franc Pretnar, ravnatelj LMH v pokoju. Kdo je izdajalec? To je »Osvobodilna Fronta«, ki je pahnila slovenski narod v najstrašnejšo nesrečo. Pošiljanje paketov internirancem Potom pristojnih mestnih vojaških povelj., stev so bili ustanovljeni vojaški uradi v sledečih krajih: Ljubljana, Logatec, Grosuplje, Novo mesto, Kočevje in Črnomelj zaradi pošiljanja paketov civilnim intcrniraucem, ki smejo vsebovati izključno oblačila. Paketi morajo biti tako opremljeni, da so ne pokvari vsebina niti v času, ko se paket nahaja v uradu, niti med vožnjo. Zato se ne liodo sprejemali paketi, katerih ovoj ni dovolj močan in trpežen. Pakete mora pošiljatelj opremiti s sledeči-, mi navedbami: osebni podatki in bivališče pošiljatelja; osebni podatki naslovljenca in koncentrat cijsko taborišče, v katerem se naslovljenec nahaja; hrtitto teža paketa in seznam vsebine. Iste navedbe morajo biti ponovljene tudi v notranjosti paketa. Za vsak predan in sprejet paket bo pošiljatelj prejel potrdilo. Puketi se morajo predajati uradu odprti in se zaprejo v navzočnosti pošiljatelja. Naslovljeni smejo biti samo na civilne osebe, internirane po vojaških oblastvih in ki se nahajajo v koncentracijskih taboriščih na Rabu, Monigo (Treviso), Padova in Gonars (Udine). Gori navedeni uradi bodo počenši s 1. decembrom t. 1. sprejemali tudi mesečne pakete z živili v teži do 5 kg, namenjene civilnim internirancem. ki so se doslej pošiljali preko Ita« lijanskega Rdečega križa v Ljubljani. Okros sosedov s Najmlajši častni doktor v Nemčiji. Na podlagi njegovih zaslug za nemško industrijo je bil višji desetnik Hartvvig Glahn iz Wolga-sta, ki se nahaja na fronti, imenovan za častnega doktorja-inženirja. Odlikovanec je star šele 22 let in je gotovo najmlajši častni doktor v Nemčiji. s Po dvesto do tristo Izvodov knjig bo dola zagrebška »Založba Evropa« vojaškim oblastem na razpolago za vojaštvo na bojišču od vsako knjige, ki jo bo izdala. s Trije hrvatski zdravniki so odšli te dni v Nemčijo, kjer bodo proučevali delovanje ta-mošnjili proti jezičnih ustanov. s Velik nastop hrvatskih podeželskih pevskih zborov je bil ono nedeljo v Veliki goricL s Veliko važnost na dobro ureditev varnostne službe po mestih in v podeželju polaga sedanja srbska vlada- Zato varnostno 6lužl>o vedno bolj spopolnjuje in posodoblja. Sprejema vanjo višje in nižje častnike bivše jugoslovanske vojske. s Ko so očistili jajce od partizanov. Dno 9. novembra je prispel v Sarajevo oddelek nemške in hrvatske vojske, ki sta prejšnje dni očistila mesto Jajce in njegovo okolico partizanske nadloge. Vojaki so bili navdušeno sprejeti. s Otroka svoje sestre rešil, pri trm se je pa sam ponesrečil. Na posestvu svoje sestre v l.eskovcu občina Crešnjevec, bivajoči Leopofld Bczge zasluži vso pohvalo. Na dvorišču sta se podili dve teliei, ko se je domača triletna hčerka neopaženo približala. Ena telica je postala vsa divja in je hotela "napasti otroka. Bezge, ki je to videl, je hitro skočil k otroku in ga rešil, pri tem po je telica njega udarila s tako silo, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. s Nova zagrebška fara. Zagrebški nadškof dr. Stepinac, ki se na vso moč trudi za du- Izšlo je najzanimivejše delo na našem knjižnem trgu, to Je težko pričakovano delo Miklavža Kureta »Veselja dom« * zbirka iger, čarovnij, ugank, sestavljenk, računskih problemov itd., ki obsega 700 strani. Tekst pojasnjuje čez 700 risb. Posebej opozarjamo na sestavek o letalstvu. Model jadralnega letala v naravni velikosti lahko vsakdo naroči pri upravi »Slovenca«, Kopitarjeva ulica 6. ali pa na ZA MIKLAVŽA! Miklošičevi cesti 5, če obenem plača 5 lir. ZA MIKLAVŽA! Naročite »Slovenčevo knjižnico«, le do božiča imate še časi — Vsaka knjiga le 6 lir. hovno obnovo vernikov svojo nadškofije, predvsem pa vernikov Zagreba, je sklenit ustanoviti v Zagrebu novo župnijo. Nova župnija v Zagrebu se bo imenovala župnija Matere Božje Lurške in bo imela svoj sedež pri istoimenskem svetišču v Zvonimirovi ulici. Župnijo bodo slovesno ustanovili 6. decembra. s Uničena partizanska skupina v okolici Kalnika. Hrvatsko časopisje poroča, da je polkovnik Francetič s svojo skupino uničil večjo partizansko skupino v okolici Kalnika. s 100.000 knjig in zvezkov je dosedaj dobila za svojo spopolnitev od državnih oblasti in zasebnikov Narodno knjižnica v Belgradu. s Zlato poroko sta praznovala v Celovcu upokojeni železničar Janez Prešeren in njegova zvesta družica, ki ima prav tako že nad 80 let. Prešeren je bil že večkrat odlikovan, prav tako je njegova žena odlikovana z materinskim križcem. V svetovni vojni so bili n« fronti njeni sinovi, zdaj pa se borijo njeni vnuki. s Nova oblačilna knrta v Nemčiji. Te dni so začeli tudi v Nemčiji razdeljevati oblačilno ikarto za novo dobo, ki sega od t. januar ja 1943 do 30. junija 1944, torej bo imela veljavnost 18 mesecev, dočim je sedanja karta veljala od t. avgusta 1941 do 31. decembra 1942. torej za 16 mesecev. To je sedaj že četrta karta v vojni. Nova karta predvideva važno novost: za nakup moških o blek ter moških in ženskih plaščev bo potrebno sedaj dati ne samo karto, temveč tudi posebno dovolilnico na nakup. ?.nto pa bo zmanjšano število točk, ki jih bo 'reba oddali. Tako n. pr. je bilo za moške zimske plašče potrebnih 30, za žen«ke 20 točk, odslej pa bo potrebnih samo 20 točk. s Za zdrave zob". Novo zobno postajo so ustanovili na Bledu. V ta namen so preuredili stranske prostore Grand hotela. Obenem so uredili motorizirani zobozdravniški oddelek, da se bodo zdravili tudi tisti dopustni policisti, ki »o uslužbeni v bolj oddaljenih gorenjskih krajih. Cenjenim bralcem našega lista! Za Neodvisno Državo Hrvatsko: Vljndno sporočamo, da se za vsa naročila glede »Slovenca«, »Sloven. doma«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Slovenčevega koledarju« in »Slovenčeve knjižnice« blagovolite obračati na tvrdko »Press I m -p o r t«, Katančičeva 3, Zagreb. Od 1. decembra dalje bo cena »Slovenca« v nadrobni prodaji 4 Kune, ztt naročnike pa mesečno 85 Kun, s pottedcljskim »Slov. domom« vred pa 90 Kun. Cena »Slov. doma« v nadrobni prodaji 3 Kune, za naročnike meseč. 55 Kun. Cena »Domoljuba« v nadrobni prodaji 4 Kune, za naročnike celolet. 110 Kun. Cena Bogoljuba« posamezna številka 4 Kune, celoletna naročnina 45 Kun. »Slovenčev koledar« za lelo 1943 za naročnike »Slovenca«, »Slov. Doma«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Obiska« ter »Slovenčeve knjižnice« 100 Kun, za nenaroč-nike imenovanih listov pn 140 Kun. Cena posameznim broširanim knjigam »Slovenčeve knjižnice« 50 Kun, v polplatno vezanim knjigam 75 Kun, na boljšem papirju v celo platno včlanim knjigam 125 Kun. Naročnina vsega letnika »Slovenčeve knjižnice« (t. j. 36 knjig) 1.100 Kun za broširane knjige, 2.300 Kun za v polplatno vezane kojigo, 3.500 Kun za na boljšem papirju v celo platno vezane knjige. Za Srbijo veljajo iste cene samo v dinarjih. KRATKE 12.000 bal bombaža je zgorelo v skladiščih tekstilnega podjetja Mataraso v brazilskem mestu Sao 1'uolo. Lastnik največjih francoskih orožarn Eugen Schneider je nenadno umrl v Parizu. V Lausanni je umrl 86 letni Ernest Chuard, švicarski državni predsednik. Za komisarja Združenja gledaliških igralcev v Rimu je bil imenovan slavni italijanski tenorist. Benjamin Gigli. Svoje delovanje v Odesi je povečal te dni ondotni Italijanski kulturni zavod. Posebno vrsto celulozne volne, v kateri so vlakna votla v obliki cevke, so iznašli v Nem-čiji. 115 letni brivec Dos Santos opravlja še vedno svojo obrt v nekem severnem portugalskem mestecu. 2,207.000 državnih nastavljencev imajo Združene ameriške države. V 300 m globoko jamo pod zemljo so spravili narodni muzej iz egiptovskega Kaira. V Severni Afriki je bil ubit angleški bri-gadni general Vogel. Veliko razstavo italijanskega obrtništva so odprli 18. novembra t. 1. v bolgarski Sofiji. 10.000 žrtev je zahtevala te dni velika mor-sku poplava v indijski pokrajini Bengala. Mnogo mrtvih in ranjenih je zahtevala železniška nesreča 14. novembra v Applefortu v angleški škofiji Berks; ekspresni vlak je trčil v tovornega. Bolgarski kruh vsebuje sedaj 45% krušne, 35% koruzne in 20% ječmenove moke. Za 30% so zvišali vse potniške cene na bolgarskih železnicah. Okrog 38 milijonov hI vina hn pridelala letos Itulija. Madžarska divjačina Ostra žima leta 1939-40 je napravila med divjačino na Madžarskem nemalo škodo, število jerebic je v mnogih madžarskih pokrajinah nazadovalo kar za 80'/o, zato je odstrel še vedno prepovedan. Fazani so lansko zimo prestali bolje, vendar se je tudi njih število skrčilo. Pač pa so se zelo razmnožili zajci, srne, jeleni in divji prašiči. Madžarska izvaža precej divjačine, posebno v nevtralne države. Konjem plombirajo zobovje V nemški vojski so začeli na pobudo strokovnjakov z nego zobovja pri vojaških konjih. S pomočjo novega orodja je nega zobovja vojaških konj zelo olajšana, saj lahko konjem vrtajo zobovje s pomočjo majhnega elektromotorja. Trdijo, da se zdaj tudi najbolj občutljivi konji radevolje podvržejo zdravljenju zobovja. Pes ga je aretiral Budimpešlnnski 21 letni izvošček Jnnoš Mol-nnr se je napil in je napravil v kinmutografu velik škandal. Ko ga je stražnik pozval. naj pokaže legitimacijo, je potegnil Molnar noz in navalil na stražnika. Stražnik ie imel s seboj dresirnnega volčjnka. ki se jc Bliskovito vrgel na Molnarja in ga podrl nn tla. Samo na ta način so mogli nnsilnikn ukleniti in spraviti na varno v zapor. Rudarje obsevajo Delo rudarjev je težko naporno in gotovo nezavidljivo. Rudar je prisiljen delati v osrčju zemlje, knmor ne prodre noben sončni žarek-Rudarjevo telo pogreša tistega /rep.lak.ga daje sonce. Zavoljo tega je potreben pose I ne pažnjo, če hočemo, da bo svoje delo lahko opravljal dolga leta in vseskozi učinkovito. Zato Tv Nemčiji na predlog nekegavs.eučih kega profesorja sklenili uve.t za rudarje posebna umetna obsevan a rudarjev. Prvo takšno na nravo so uvedli v nekem rudniku v Poruhrjii fn"cer na stroške zavoda za .socialno zavarovan e rudarjev. Pokazalo se je, da je novos^ v rc (1 n apo s e Ii n e pozornosti, kajti z obsevan cm se dovaja rudarjevemu telesu vitamin D, ki je Komunizem je po svojem bistvu brezbožen in proti svaki veri. Če Osvobodilna Fronta in njeni prijatelji govore drugače je to hinavska laž ali zaslepljenost. PRAVNI NASVETI Podaljšava odmero zgradarine za davčno ™ i9f3- Objavljena je odredba, ki predpisuje, da se bo davek od zgradb za davčno leto 1943 pobiral v enaki izmeri, kakor je bil odmerjen za leto 1942. Za tiste zgradbe, katerih letni dohodek se je po stanju na dan 1. decembra 1942 iz kateregakoli razloga znižal ali zvišal za najmanj 25% nasproti zadnji veljavni odmeri, se davek odmeri iznova. Zadevne prošnje in prijave se morajo vložiti od t. do 30. decembra Kako se uporabljajo nove oblačilne nakaznice? Po razglašenih predpisih smejo naslovniki uporabljati po eno tretjino odrezkov z rimskimi številkami in po eno tretjino odrezkov z arabskimi številkami v vsakem naslednjih treh razdobjih: I. od 1. novembra 1942 do 31. marca 1943 ; 2. od t. aprila 1943 do 31. avgusta 1943 ; 3. od t. septembra 1943 do 31. decembra 1943. Izjemoma je tudi v prvem teh razdobij dovoljena nabava predmeta, za eigar nakup je treba po nakaznici odrezati več kot 40 ali 42 odrezkov z arabskimi številkami, ako doslej še ni bilo nobenega nakupa z uporabo arabskih številk. Cene slanine, ki se ima oddati ob zakolu prašičev. Kakor smo že pisali se bo morala ob klanju prašičev oddati določena količina slanine Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu. Za oddano slanino je določena cena 13.50 lir za kilogram, blago brez kože. Zavlačevanje izselitve. D. L. I. Najemniku ste sodno odpovedali, ker stanovanje rabite za svojo omoženo hčer. On pa je vložil ugovore, ki so očividno vloženi samo zaradi zavlačevanja. Vprašate, kako bi brez dolgega prav« danja mogli čimprej doseči najemnikovo izselitev, ko tudi on ve, da stanovanje res rabite. — Pravtlanja ne morete preprečiti, če je najemnik vložil ugovore zoper vašo sodno odpoved. Morda se 1» stvar na prvi sodnii stopnji končala z eno razpravo, lahko jih bo pa tndi več. Kdor bo nn prvi sodni stopnji izgubil, bo lahko vložil priziv, nato pa še revizijo na vrhovno sodišče, v kolikor bi prizivno sodišče prvostopno sodbo spremenilo; če bi jo na jw-trdilo, pa tedaj, nko bi sporni predmet ocenilo z zneskom nad 5000 din. V vsakem primeru se pravda lahko zavleče za več mesecev, čemur ni mogoče odfiomoči. ako najemnik uporabi vsa dopustna pravdna sredstva. Dednn pTavica nezakonskega otroka. V. T. š. Napram materi in materinim sorodnikom imajo nezakonski otroci enake pravice in tudi pravico do dedovanja, kakor zakonski. Nimajo pa zakouite dedae pravice po svojem nezakonskem očetu, kakor tudi ne po očetovih sorodnikih. Gnojenje za hišo. H. P. Pritožujetc se, ker sosed gnoji travnik za vašo hišo. tnko da prihaja smrad vanjo in vprašate, ali bi se dalo temu od|wimoči. Po našem mnenju boste te/ko preprečili sosedu gnojenje travniku, ker bi bilo težko dokazati, (Ia tako gnojenje, odnosno nastali smrad bistveno krati ujviraho vaše hiše. Saj vendar gnoj menda ne ile/i dolgo časa nn travniku, vsaj ne v takem stanju, ki povzroča smrad. Zato bo bolje, da se zaradi tega ne razburjate. Drugače bi seveda bilo. ako bi sosed nalašč navn/il gnoi pod okno vaše hiše. Odklonitev gradbenega dovoljenja. Z. O. b. Če bi nameravana zgrndba ovinda izvedbo regulacijskega načrta, vam je občina upravičeno odklonila izdajo gradbenega dovoljenja in bi najbrže tndi s pritožbo ne uspeli. Spremenite svoj načrt tako, da bo v skladu z regulacijskim nnčrtom. ' __^mm^m za trdnost organizma nujno potreben. Z obsevanjem bodo pri rudar ih dosegli večjo odpor nos™ s tem pa tudi njegovo večjo storitev pri delu. 2* |[| ZA FANTE OD FARE IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA TOMAŽA «iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiuiuiiuiui Olimpijsko leto L. 1928. so razposlali Nizozemci velike letake, ki so vabili k olimpijskim igram v Amslerdamu. To je bil za študeute športa vsekakor velik dogodek. Menda ni športnika, ki ga ne bi mikalo potovati v daljno mesto in prisostvovati prireditvi, pri. kateri nastopajo najboljši tekmovalci kakih 50 narodov. Olimpijske igre so v resnici mednarodni praznik, pri katerem sodelujejo malone vse države, ki se ponašajo s civilizacijo in kulturo. Tu vidite izbrane atlete, vitke ali krepke, slavne telovadce, neprekosljive plavalce; vsa plemena so zastopana: belokožci, rumenokožci, črnci itd. Tudi Tomaž se je veselil potovanja na Nizozemsko. Tam bo videl Nurinija, kako bo tekmoval z najhitrejšimi tekači sveta, videl bo domačo telovadno vrsto, šveda Borga, ki se bo kosal v plavalnem bazenu z Japonci, Indijce, ki bodo igrali hokej na travi, slavnega španskega vratarja Zamo-ro v golu in še veliko, veliko takega in podobnega. Zgodovina olimpijskih iger je bila Tomažu že dobro znana. Vedel je, da je bil to prvotno pri starih Grkih praznik žetve, ki so ga začeli praznovati v malem mestu Olimpiji približno pred 2500 leti. Takrat se niso kosali samo za rekorde in za razvedrilo gledalcem, pač pa so bile olimpijske igre seslavni del zahvalnih obredov za dobro letino. Pred velikim oltarjem v 01ympiji so žrtvovali najboljše pridelke zemlje, potem pa je krenilo ljudstvo v stadion, kjer je prisostvovalo tekmam inladeničev. Le-ti so proslavljali svoje bogove s tem, kar je na človeku zemeljskega: z njegovo močjo in zmago na tekmah. Kdor je bil v tekih ali v rokoborbi prvi, je prejel oljčno vejico, ki so jo odrezali z zlatim nožem na svetem drevesu. V poznejših časih so poslavljali zmagovalcem na olimpijskih igrah tudi spomenike. Sploh so jih zelo čislali in ves kraj, kjer je la ali oni zmagovalec prebival, je bil hudo ponosen nanj. Olimpiade so prirejali vsaka štiri leta. To je bil čas, ko so morale prenehati vse sovražnosti med plemeni in ko ni smelo bili vojskovanja. Stare olimpijade, ki so jih proslavljali pred 2500 leti, so se razvijale v praznike grške sloge, moči in slave. Tudi iz najoddaljenejših krajev na oni strani morja so prišli odličnilti, da so so lahko udeležili praznika edinosti grškega naroda. Prihajali so peš, na konjih, na vozovih, oni od daleč pa so pripluli na ladjah. Tekom stoletij so sezidali v 01ympiji celo vrsto imenitnih stavb. Tu ie bil tempelj, posvečen bogu Zeusu, stadion, okrašen z umetninami, konjsko dirkališče, zakladnice posameznih plemen, stanovanja za duhovnike, ki so negovali večni ogenj, pa stavbe za odlične goste in za tekmovalce. Grška zgodovina nam na več mestih pripoveduje o pomembnosti olimpijskih iger ki so jih slavili skoraj tisoč let, vse do propada nekdanje grške moči in do zatona njihove cvetoče kulture. Zob časa je porušil imenitne stavbe, reka Kladeos pa, ki teče skozi Olympijo, je naplavila čez ruševine zemlio in kamenje. V preteklem stoletju pa, ko je cvetelo zanimanje za staro grško kulturo, so se podali v 01ym-pijo znanstveniki, ki so začeli z izkopavanjem. 2e desetletja kopljejo na ruševinah in so odkrili doslej že vsJik del zgradb, odnosno njih temeljev in oslankov, o katerih nam poroča zgodovina. L. 1894. je sprožil francoski baron de Cou-berlin misel, da bi začeli narodi sveta spet s proslavami olimpijskih iger. Vsaka štiri leta »aj bi se sestali najboljši tekmovalci in se pomerili za svetovno prvenstvo. Vsi narodi naj bi sodelovali, to naj bi bi postal praznik mednarodnega zbliževanja. Od začetka nI šio lahko, zakaj baron Couber-tin je naletel na mnogotere ovire. Končno pa je le uspel in dve leti pozneje so praznovali v Atenah prve sodobne olimpijske igre. Coubertin, ki Je dodobra proučil kulturni pomen in umetniško obliko nekdanjih prireditev v OlympljI, Je sestavil tudi jiodroben obrednik za proslavo olimpijad po starem vzoru. Sestavil je točen spored svečanega otvarjanja iger, spored tekmovanja, vsebino olimpijske zaprisege in podobno. Udeležiti se jih smejo le tisti tekmovalci, ki niso na slabem glasu in ki niso še nikoli tekmovali za denarne nagrade. Tisočeri golobi, ki jih spuščajo pri olvar-janju olimpijskih iger, spominjajo na misel miru in mednarodnega zbliževanja; ogenj, ki gori na olimpijskem stolpu, je simbol nekdanjega žrtve-nika v templju; maratonski tek, v katerem tekmujejo najzmogljivejši tekači na 42 km, je v počastitev onega neznanega junaka, ki je tekel |>o bilki na Maratonu v Atene, da bi sporočil veselo novico o zmagi. Legenda o tem tekaču pripoveduje, da je vso pot tekel, ko pa je prispel do mestnih vrat, Je zaklical: »Radujte se, zmagali smo!< in se zgrudil mrtev. O tem in podobnem so se razgovarjali študentje, ko so se veselili na potovanje v Amsterdam, k proslavi III. olimpijade po svetovni vojni. rožah je zdravje Rabarbara, raven — 6heum officinale sicer ni naša rastlina, ampak Je prišla iz Azije, a ker se je pri nas že močno udomačila, je prav, da jo omenimo. Rabarbaro sade zaradi okusnih pomladanskih listnih pecljev, ki so znani kot izborna zelenjava. Ponekod pa jo vzgajajo le kot zdravilno zel. V zdravilstvu rabimo listne peclje, ki jih nabiramo spomladi, in korenine, ki jih kopljemo v jeeenL Korenine, stare G—8 let, izkopljeino, olupimo (a ne umijemo), jih razrežemo v koščke in nanizamo na nitke, da se lepo posuše. Posušene korenine lahko zdrobimo, da dobimo rabarbarin prašek. To silno staro in odlično zdravilno rastlino omenja že Dioskurides in se je ohranila kot ena izmed najboljših zdravilnih rož prav do danes. Notranje rabimo rabarbaro kot milo delujoče odvajalno sredstvo (dristilo) brez zlih posledic. Za dristilo jemljemo prašek 1—3 g, ali pa skuhamo čaj iz iste količine. Vendar se moramo Iu zavedali, da bi večkratno uživanje rabarbarinega odvajaluega sredstva imelo baš nasproten učinek, da bi torej nastopilo zaprtje. Zaradi tega se priporoča, da rabimo rabarbaro le z drugimi močnejšimi čistilnimi sredstvi, da se omilijo razne nevšečnosti in bolečine, ki spremljajo vsako odvajanje. Ker ima rabarbara dvojni učinek, da zapira in odvaja, jemljemo proti driski po eno noževo konico praška. Manjše količine po eno do tri desotinke grama dnevno jemljemo trikrat na dan kot okrepčujoče sredstvo za želodec. Z isto količino pospešujemo prebavo, zdravimo čteveeni in želodčni katar, bolezen jeter in vranic. Ta množina ustavlja tudi krvavenje. V odvajalni čaj rabarbarinih korenin damo čim več sladkorja. Namesto praška in ča|a lahko rabimo rabarbarin izvleček ali pa tinkturo. • Rabarbarin sirup: deset delov očiščene, olup-ljene in zrezane korenino močimo 12 ur v 70 delih vode, ki ji dodamo nekoliko kalijevega karbonata. Po tem času vodo odcedimo, prevremo in filtriramo ter JI vkuhamo toliko sladkorja, da je 6irup gosto Mali oglasnik Pristojbina za male oglate te plaCuje naprej. Smrekovo čreslo lepo, edravo suho In )e2lce kupi vsako količino oenjama LavrlC J,, et Vid prt 8Učni. Ljubljana Žimo za modroce vseh kvalitet kupite vedno najceneje direktno pri MIlan JA-GER, mehanična predilnica žime. Kupujem vsako količino predlva po najvišji dnevni ceni. Trgovina: Sv. Petra cesta St. 17; predilnica : Fužin«. Prodam kravo Lončarska steza St. 10 poleg »Ljudskega domač. Vljudno prosimo cenj. bralce, da blagovolijo v krajih, kjer ni zastopnikov, ki bi nabirali naročnike za »Slov. koledar« oziroma za »Slov. knjižnico«, izbrati iz vrst naročnikov našega lista primerno osebo, ki bo naročila na omenjene publikacije zbirala in jih pravočasno nam dostavila. Ker bo tisk koledarja zaključen okrog sv. Miklavža, je treba z zbiranjem naročnikov pohiteti. tekoč. Sirup Je zelo milo odvajalno sredstvo, ki deluje brez bolečin in nevšečnih posledic. Proli želodčnim katarjem, zlatenci in zaprtju jemljemo dnevno [>o eno žličko sledečega zdravilai 15 g praška rabarbarove korenine, ki ga še prese-jemo, 15 g žgane magnezije, 00 g dvojnoogljikovega kislega natrona in HO g mlečnega sladkorja dobro zmešamo in shranimo v zaprti steklenici s širokim vratom. Tinkturo napravimo, če močimo rabarbaTino korenino v dobrem vinskem ali navadnem žganju. Zdravila vzamemo proti zaprtju po en kozarček dnevno. Seveda se smejo zdraviti s tinkturo samo odrasle osebe. Tinktura z janeževo vodo je dobro zdravilo proti kolcanju, proli odvi&ni želodčni kislini, zgagi in netočnosti. Iz 6tebel rabarbaro skuhamo konipot ali pri. pravimo dobro vino, ki draži in vzj)odbuja pre. bavila k večji delavnosti. V večji količini pa učin« kuje tudi vino iz stebel kot odvajalno sredstvo. Li6te rabarbare kuhajo ponekod kot dobro špi. načo, vendar to ni priporočljivo, ker vsebujejo U mnogo oksalne kisline, ki učinkujejo na naše telo, posebno še v večjih množinah, kot strup. Ljudje, ki bolehajo na želodcu, naj pijejo mrzlo vodo stebel rabarbare. V ta namen skuhamo stebla rabarbar, odlijeino vodo, ki ji dodamo sok ene limone in sladkorja. Rabarbarino vino iz korenine: kozarec praška korenine, razrezan olupek pomaranče, žlico kaida-mona, dva kozarca sladkorja v prabu itn en liter močnega, dobrega vina. Vse skupaj dobro zmešamo in pustimo vsaj 48 ur na miru. Nato precedimo vse skupaj skozi platneno krpo in vino shraziimo. To vino pijemo po kozarčkih pri zgoraj omenjenih boleznih. MM»MMfWII««»»SIHB