List slovenskih delavcev v Ameriki. v- 37. ISTer-w- ^TozcQs:, maja 1900. YTTT, Kakor v srednjem veku. Grozovit položaj kaznjencev v Louisiani. Nečloveško ravnanje. Težko tlačansko delo. Pičla i ii s 1 a 1) a hrana. Velika umrljivost. New Orleans, G. maja. Okol-noat, da j ri popravah jezov oli Miss ssippiju ral>ijo že dalj časa veliko število kaznjencem, nam olajšuje gj natančneje ogledati kako ravnajo z onimi uesrečniki. Kaznjenci, večinoma zamorci, stanuj« j i v velikem taboru ne daleč od kraja kjer delajo, ter spe v lesenih 1» raknh. Kdor od državne oblasti dobi pismeno dovoleuje, sn lahko nemotljen ogleda njihova bivaiiSča. L uisiaua daj" svoje kaznjence v najem koutraktorjem, kteri jih ožemsjo kolikor se le da in poleg tf ga turti skrl>e, da nihče ue uide. Kontraktorji morajo tudi kaznjencem dajati živež. P slednjih 20 let je d tičijo pogodbo, ktera poteč« mest ca marca 1901, imela v rokah tvrdka, ter plačevala državi na leta 150,000 najemščine. Po nj« govern predstojniku in po-vdjuiku imenujejo tabor „Camp Hurst''. Kapitan Hurst je star sivobradat mož z malimi Črnimi očmi, kteri sam opravlja večji del stražne službe. Po dnevi in po noči jo oborožen z velikimi revolverji. Skoraj neprenehoma sedi na griču sredi tabora odkoder za-more v«e pregledati. Tabor obdaja močan n^sip in globok jarek. Na nasipu korakajo straže sem ter tja. Kaznenci morajo delati od solnčnega izhoda do solnčnega zahoda. Opoludnp imajo jeduo uro počitek. P ri delu ob jezovih stoj« pazniki, kteri kaznjence neprenehoma priganjajo s kletvicami in ako to ..H izda, tudi z brcami, pestmi in bičem. Ves način ravnanja je brezmejna surovost; znak srednjega veka, na koncu 19. stoletja! K'«ntraktorji nimajo druzega pred očmi, uego ljudi kolikor mogoče izrabljati. Za poboljšauje, oziroma vzgojo kaznjencev se ue zgodi prav nič. Niti k snagi jih ue priganjajo. Snaž nost pri kontraktorjih ne igra ni-ka«e vloge. Za hrano imajo kaznjencev večinoma kruh in molases, (slabe vrst«1 sirup), kar dobe zjutraj. Na dolgi nrzi v taboru leži narezan kruh na kupu in poleg tega stoje krožniki iz plofičeviue z molasejem. Kakor Čreda gladne živine planejo kaznjenci k mizi, da vsak ugrabi svojo delež. Pri mizi stojf; oboroženi pazniki, kteri čuvajo, da ne vzam jeden več nego drugi- K jedi ljudj posedejo na tla, pomakajo kruh v molaa^s in ko istega povžijejo, vržejo krožnike zopet na mizo. Nikomur ne pride na um krožnik«1 umiti. Opoludne dajo kaznjencem včasih tudi fižol, riž, krompir, špeh ali posušene ribe. Zvečer po jedi ženejo kaznjence v lesene barake, kjer so ob stenah trda ležišča. Pred vratmi barak« stoje po uoči čuvaji, kteri imajo povelje VBBcegh ustreliti, kdor bi prišel vun pred soločuim izhodom. Ha rake so 50 čevljev dolge, 18 Čevljev široke in nimajo nobenega okna. Vsak jetnik nima v ba raki nič več nego 40 kubičnih čevljev zraka za dihanje, da se človek zdrav ohrani pa je potreba nja- ! manj 250 kubičnih čevljev zraka Nepukoršfcino ali izvanredno veliko lenobo, kazuujejo s pretepanjem. Vjetnita slečejo, polož > na tla uj mu z deb iim jermenom na-štejejo 25 ali več udarcev. Nekteri dan izvršujejo to kazen nad večjim številom kaznjencev. Kdor poskuša uiti, dobi na vsako nogo železen obroč, na kfcrega je pritrjena veriga s težko krogljo. Včasih mora kak nesrečen vjetnik nositi seboj krogljo leta in leta. Da je umrljivost med jetniki velika, se ni treba čuditi. Pred nekterimi tedni, ko je bilo še precej mraz, je v ,,Camp Hurst'4 v de petih dnevih umrlo 14 mož vsled pljučnice. V dveh meseci!i se je od 170 kaznjencev preselilo 31 mož v boljše življenje^ Dostikrat raz sajajo nalezljive bolezni, zdravnika pa nimajo v taboru. Ljudje ne dobe niti knjig, niti časopisov ali pisalnega orodja. Ob nedeljah pa jim pu-te kvartati in jim dajo tudi svalčice. Pri odpustu dobi kaznjenec novo obleko m S5 v g »tovini in s tem naj prične novo življenje in poštam boljši meščan, nego je bil dosedaj Večina odpuščenih se v^ kratkem času vrne z pet nazaj, kajti ta nači? kazno\anja ni pripraven poboljšati hudodelca in ga odvračati od ?am Bjbi in človeško družbo škodu ječega početja. - Uboštvo v velkih mestih. (-•lani ,,Tenement House Commission*' so ogledali dne 3. maja število stanovalnih hiš v doleujem iztočnem delu N \v Y rka. Pri vsakem koraku se je kazalo gospodom ub >štvo ■ d sreče izobčenih, skoraj V vsaki hiši so videli moške, ženske in < t roke upalega obraza, kot pr.če p manjkanja m bede, ktera se je vgnejzdila v njihova siromašna stan' vanja od koder se ni hotela več umakniti. Komisarji s > t' raj našli d volj niaterijala za svoje štud:je. Ogledali so os Mn stanovalnih hiš in tudi na hiše v ozadju obračali svojo pozornost. Prvi vtis, kterega so dobili komisarji v raznih hičah, je bil ta, da so za nepovoljne od-nošaje v mnogih slučajih odgovor ne i;rad!>one in zdravstvene oblast', ker dotične zakone kar nič, ali pa le nepopolnoma izvršujejo. Takoj začetkom svojega ogledovanja se je komisija prepričala o očevidnih prestopkih gradbenih zakonov. Prav blizu University naselbine delajo Bedaj velikansko stanovalno hišo. V prvem nadstropju nove gradbe rabijo lesena bruna in ne železna kakor zakon določuje. V hiši št. 144 Forsyth cesti je vladala na mostovžih in stopnicah prava egiptovska tema, akoravno je sijalo soluce naravnost nad hišo in zakon določuje, da morajo biti mostovži od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer razsvitljeni. Nič boljše ni s stanovanji, kt«ra obstoje večinoma iz treh slabo prezračenih sob, kamor nikdar ne posije ogrevajoče solnce, in za ktere morajo gostači plačevati vsak mesec Slo bogatim hišnim posestnikom. Bonne, načelnik požarne brambe in član komisije je kazal svojim tovarišem, da požarne lestve ne zadostuj^o gradbenim zakonom. Dohodki pivninskega davka. Albany, N. Y-, 5 maja. D • 3. maja je došlo dohodkov od piv ninskegadavka iz nastopnih Coun-tijev: Albany $235.990; Chemung $61 805, Erie 8855 070 . JeffeTson $37 210; Kings «2,242.685; Monroe 1274 000; New York .$5,139 290; Oueida -SI 19.350 ; Queens S269 705 ; Richmond $108.960; Onondaga $224.345; Oswego $42.695; R us-selar $150.270. Skupaj $9,804.410 V 14 imenovauih Countijih so dohodki višji za $141.740. Kakor v Moskvi. Pri cesarski slavnosti pohodili mnogo ljudi. Bero 1 i n, 5. maja. L° malo je manjkalo, da se i iso včeraj ponovili prizorili, kakoršni so se vršili pri kronjanju cara v Moskvi. Mnogo tisoč glav broječa množica seje drenjala k večerni godbi „pod lipami". Ko je ista minola, so skušali ljudje kolikor mogoče hitro priti iz drenja. V stranskih ulicah se je množica zagozdila, od zadaj je vedno rastoči pritisk postajal neznosen in mnogo ljudi je padlo na tia, ktere je ljudstvo pohodilo. Ženske in otroci so kričali in m< ški skušali obupno spraviti svojce na varen kraj. Ko je policija konečno pomirila razburjeno ljudstvo, našli so osemdeset osob hudo p-škodova-nib, sto druži h pa je bilo manj hudo poškodovanih. Pravo čudo je, da ni nihče ostal mrtev na prostoru. Vsak prihajajoči vlak pripelje še vedno več obiskovalcev, kteri Be hočejo udeležiti slavnosti na čast polnoletnosti prestolonaslednika Frederika Viljema. Le malokdaj popreje je bilo mesto tako okiučauo kakor s daj. O kupčiji je le malo govora, vse gre na zabave, akoravno iste niso v naravnostmi zvezi h pravim namenom slavnostij. Ali ob kratk^ro rečeno v Beroliuu se ljudstvo zabava rado in tudi brez obeh cesarjev. Franc Jožef je imenoval prestolonaslednika Frederik Viljema načel, nikom avstrijskih huzarjev, in podeli'drugim princom veliki križ reda sv.Št-faua; razdelil je redov v vred nosti 150.000 gold. Doma pa ubo-g- mu kmetu poslednjo kravo prodajo, aku ne more plačati davkov. London, 5. maja. Vkljuburadnemu zanikanju iz Berolina, Dunaja in Rima v Italiji občutijo, da deželi ni ugodno služiti še nadalje kot privržek nemške politike, in da bi bila zveza s Francosko in Rusijo pod sedajnimi okolščinami veliko ugodnejša. Sedaj na navzočnost italijanskega princa v Berolinu je dala povod več poslancem poslati Ve-nosti, ministru vnanjih zadev interpelacijo glede ped i tike trozveze. Venosta bode na to interpelacijo odgovoril zbornici j^ri prvi priliki. M inister misli, da se da trozveza vzdržati s prijateljskim sodelovanjem Francoske. B e ro 1 i n, 6. maja. V dvorni kapeli je danes prestolonaslednik Frederik Viljem povodom polnoletnosti prisegel k zastavi. Prestolonaslednik, kteri je bil v uniformi prvega polka garde, je položil levo roko na oltarju ležečo zastavo, vzdignil desliico k prisegi ter govoril za general Plnsseuom ,,da hoče biti zvest in pokoren kralju vslelej in vseh rečeh do smrtiPo cere-tnouiji je poljubil cesar svojega sina in tudi cesarica ga je 6bjela, med tem ko so zunaj na vrtu grom- li topovi. Slavnosti so se udeležili: avstrijski cesar Frauc Jožef, princi kraljeve hiše, poslanci, državni in vojni dostojanstveniki. Navzoč je bil tudi saksonski kralj in večdru-zih knezov. Cesar Franc Jožef se vrne danes večer zopet na Dunaj. Tatvina dragocenih kamenov. Chicago, 5. maja. Bržkone so isti tatje, kteri so slednji čas izvrševali jednake tatviue, so ukradli iz h še trg 'vca z demanti št. 3754 na Wabash Ave. demantov, biserov in raznovrstnih dragocenih kamenov Kakor tudi precejšno množino starega zlata v Bkupni vrednosti 815.-000. Tatvina je bila izvršena že v noči minole sobote, in od tistega časa policija neutrudljivo toda za-' man išče zločince. Iz delavskih krogov. štrajk srečno končan. Štrajk v Oxford Copper Works v Bayou ne, N. J., se je 4, maja po-poludne, ravno ko so mislili, da bode med štrajkuj očimi kotlarji in šerifov i mi briči prišlo do prelivanja krvi, se je srečno končal na korist štrajkarjev. Odbor štrajkarjev se je pogajal s predsednikom tovarne in slednji je dovolil delavcem zvišanje plače za 10 odstotkov. Na dvorišču tovarne zbrani štrajkarji so to vest z velikim veseljem sprejeli in odobravali posredovanje svojega odbora. Štraj-ka se je udeležilo približno 750 mož. Med tetn črisom ko se je odbor štrajkarjev pogajal s predsednikom tovarne, sta šerif in državni pravdnik moledovala go-vernerja Voorheesa, da bi poslal milico nad štrajkarje. Toda go-verner ni hotel o tem nič čuti, češ, da postopanje delavcev sedaj še ne opravičuje nasilnih uredb. To je bil najbrže tudi glavni uzrok, daje posestnik tovarne tako hitro odnehal. Ta dogodek je zopet enkrat dokazal, da kapitalisti nič ne zmorejo proti krepkimi pestmi delavcev, ako nimajo na razpolago državne sile. štrajkarski izgredi. Namesto onih 250 kotlarjev, kteri štrajkajo za večjo plačo in krajši delavni čas je Standard Oil Co. za svoje delalnice pri Constable Hooku v slednjih par dnevih najela skabe. Ko so isti danes zjutraj korakali na delo, srečali ho pred delalnico kakih 100 štrajkarjev. Takoj se je pričel boj, pri kterem je teklo precej krvi, kajti mnog-) je bilo razbitih glav iu krvavih nosov. Udrihali so se z gor-jačami, metali s kamenjem in tudi streljali, toda krog je niso zadele. Najhujše tepeu je bil kotlarski mojster George Bouney, kterega so s kamenjem pobili na tla in morali poslati po zdravnika, da mu je obvezal rane. Skabi so bili v večini in tudi ostali zmagovalci. Po pretepu fo se podali na delo. Dva štrajkarja so zaprli. Vsled ponovljenih pretepov straži tovarno zopet močan oddelek policajev in deputijev. Glavni delovodja delalnic pri Constable Hooku je rekel, da ima povelje, se pod nikakim p< gojem pogajati z štrajkarji, kajti Standard 011 Co. jim ne bode plačala večje plače, ako bi morali tudi vso milico države New Jersey pozvati pod orožje. Zopet streljanje. V noči od sobote na nedeljo se je pred tovarno Standard Oil Co. pri Constable Hooku, N. J., zopet vnel boj med štrajkarji in skabi, Jeden pretepačev, 191etui Patrik Finnerty iz Bayonne je bil ranjen na rami in v bolnišnici mu je zdravnik vzel kroglo iz rane. Kot njegovega napadalca so zaprli 261etnega Mihaela Joatroba. Drugi dau je bilo v bližini tovarne vse mirno. Priborili deset odstotkov. D i 11 s b o r o, Iud.,5. maja. Pred nekterimi dnevi je šlo na štrajk kakih 500 delavcev tukajšnih železnic, da bi prisilili višjo plačo. Štrajkarji so se daues izrazili, da so pripravljeni iti prihodnji ponedeljek zopet na delo, ako jim pri-bsljSajo plačo za deset odstotkov. Izgredi v Chicagi. Chicago, 4. maja. Komaj mine dau, da se ne bi vršili pretepi med štrajkarji, skabi, vohuni, policaji in izdajalci. Včeraj večer je sedelo v vozu poulične železnice na Archer Ave. pet štrajkarjev in,sedem skabov. Pričeli «o ae prepi- rati in naposled pretepati. Rabili so tudi revolverje in štrajkarja Dennis Hannifina je zadela kroglja v dolenji del telesa in ga smrtno ranila. John Connors, tudi štraj-kar je bil z nožem ranjen v levo roko. Jeden skabov je bil ranjen na glavi. Tudi dva policaja, ktera sta se umešala v boj sta dobila svoj del. Skabi so delali pri skladišču premoga tvrdke E. L. Hedstrum & Co. na Ashland Ave. Policaja sta jih Bpremila na voz poulične želez nice in na drugem vogalu so vsto pili štrajkarji. Malo minut pozneje je nastal pretep. Tri ženske, ktere so sedele v vozu so brzo izstopile. Komaj so bile zunaj, pričelo se je streljanje. Tudi motormen in sprevodnik sta pobegnila. Voz je bil tako napolnjen z dimom smodnika, da je bilo od zunaj komaj spoznati postave bojevalcev. Ranjene s odvedli v bolnišnico, izgrednikom se je pa posrečilo uiti. Posestniki premogokopov pozivajo ljudi na delo. Chicago, 111., 3. maja. Šestdeset posestnikov premogokopov, kteri zastopajo vsak premogarski okraj v državi Illinois, je včeraj sklenilo zahtevati od unijskih uradnikov, da pozovejo svoje ljudi, kteri so v Spring Valley na štrajku, takoj zopet na delo in drže pogodbe, ktero st) določili pri shodih v In-dianapolisu in Spriugfieldu. Ko dobe odgovor, priredili bodo drugo sejo. Iz poziva posestnikov se da natančno spoznati, da bodo proglasili ,,lockout" čez vse premog- -kope, ako bi se delavci še nadalje upirali. Premogarji zapuščajo kraj. W i 1 k e s b a r r e, Pa., 3. maj i. Veliko število premogarjev je danes s Bvojimi drnž.nami zapustilo mestece Maltby. Nekteri so se preselili v premogarske okraje na zapadu, drugi pa so odrinili v železne rudnike n i severo zapadu. V slednjih tednih je zgubilo mestece mnogo prebivalcev. Veliko hiš stoji praznih. To izseljevanje je prouzročil štrajk v premogokopih Temple Iron Co., vsled kterega je 1000 mož ostavilo delo. Ker je malo upanja, da bi se štrajk poravnal, odhaja večina premogarjev v druge kraje. Standard Oil Co. zvišuje plače. Dne 3. maja je Standard Oil Co. 5000 delavcem, kteri delajo v nji-jovib tovarnah v Williamsburgu, Greeupointu in Long Island City, zvišala plače od 5 do 15 odstotkov. Delavci v sednih tovarnah bodo deležni omenjenega zvišanja. V mi-nolih petih letih je Standard Oil Co. svojim delavcem znižala plačo deloma do 40 odstotkov. Sedajno zvišanje je toraj le malenkost, ktero da družba zopet nazaj od poprej utrgane plače. Topljeno železo razlila na ljudi. C h i c a g o, 5. maja, Električen voz z dvanajstimi tonami stopljenega železa je prišel včeraj večer v South Chicago Mill tvrdke Illinois Steel Co. izvau kontrole operatorja Železo Be je razlilo na ljudi in dva delavca Jožef Quicka in Frank Saluabinskija tako hudoožgalo. da ni misliti, da bi okrevala. Tudi Jožef Budhik in Adam Zaniar sta hudo opečena, toda upajo ju ohraniti pri življenju. Več druzih delavcev je manj hudo poškodovanih. Zastava Zjed. držav nad Pago Pago. Pago Pago, otok Tutuila, pri Samca otočju, 17. aprila. Danes so nad tukajšnjo luko razobesili amerikansko zastavo. S tem čiuom so Bvetu naznanili, da stopi v veljavo med Nemčijo, Angiijo in Ameriko Bklenjena pogodba glede Samoe. Predno so razvili zasta v blagoslovili so jo domači duhovni. Požari. Dne 4. maja zjutraj je izbruhnil požar v Standard Varnish Works v Elm Parku, S. I., iu nekaj časa je bilo videti kakor bi vsa tovarna postala žrtev plamena. Goreč^fir-než in oljo je teklo iz poslopij v vodo Newark zaliva iu je razsvetljevalo okolico več milj na okrog. Ogenj so zapazili o polunoči. Predno ju izbruhnil plamen, pripetila se je strašna razstrelba, da se je tresla zemlja miljo v okrožju. Najbrže so ae v velikem rezervarju za firuež nabrali plini in prouzro-čili razstrelbo. Ogenj se je širil z vehko hitrostjo. Gasilci iz Port Richmonda, Mariners Harbora, Tomki. sville in druzih krajev ob severnem obrežju otoka so hiteli gasiti. Tudi iz Bayone so došle gasilne iadije z brizgalnicami, toda »praviti niso za mogle nič, ker so same pričale goreti in morale brizgati drug na drugo, da niso zgorele. Vkljub temu se je posrečilo ogenj p gasiti in zabraniti, da ee ni razširil na pristan in ladije ob obrežju. Predno pa je bila odstranjena vsa nevarnost, razletelo je v zrak sedem velikih rezervarjev firneža z velikanskim gromom. Poslopje Staten Island Quartett kluba se je tudi vnelo, toda ogenj so kmalu pogasili. Skoda bode znašala več nego 6100.000. Veliko število ljudi je vsled požara zgubilo delo. Spokane, Wash , 5. maja. Brzojav naznanja iz Kastro, B. C., daje požar vpepelil Sandou. V par urah je postalo 1200 ljudi brez streh, večina teh je komaj golo življenje rešilo; vse mesto jevpepelj no. S posebnim vlakom so.begune prepeljali iz nesrečnega mesta v 28 milj oddaljeno mesto Kastro. Škodo cenijo od pol do milijon dolarjev. Večina poslopij je lesenih in bili skupno za 825.000 zavarovauih. Crestline, O., 5. maja. Danes je pogorel tukaj železniški hotel. Kolodvora Pennsylvania in Big Four R. R. sta se vnela, toda ogenj so pogasili. Peters burg, Ind., 5. maja. 1'ožar je danes skoraj vsa poslopja na Maine St. vpepelil; samo tri prodajal nice so ostale. Škodo cenijo 880.000^in je deloma pokrita s zavarovalnino. G 1 a s c o \v, Ky., 5. maja. V trgovskem delu mesta je danes pogorelo sedem večjih poslopij. Škodo cenijo S150.000. W a u s a u, Wis., 4. maja. Gozdni požari še vedno razsajajo v bližini tukajšnjega meBta. Farmerji iz okolice so vso svojo imovino Bkupaj zložili, in so vedno priprayljeui na beg, ako se ogenj poprime njih hiš. Vas Hatley s pilami in lesnimi zalogami je v velikej nevarnosti. Seveda... misliš vsako pivo je 'obro — Večinoma fj je tudi .... i Toda ... ako si kdaj pokosil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LASE LINDEN, - • • KI08. PRODAJA SE POVSODI V SODCEKIH IN STEKLENICAH. - p m - ,... - - ..... Entered m second class matter at the N*w York, N. Y. Post office October 2. 1893. „GLAS NARODA". Liat slovenskih delavcev v Ameriki. Isdaj&telj in orodni*: Published by F. SAK8ER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ta pol leta..............$ 1.60, Za Evropo za vse leto ... gld. 7.—, „ „ „ pol leta----- 3.60, , „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo podiljamo list skupno dve fitevilki „vjlttB Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isned every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrBtic »e plača SO centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Det.ar naj se blagovoli poslati po Monty Order. Pi i spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi )vnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ■aslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Iz našib novil kolonij. Otis odpotuje domov. M a n i 1 a, 4. maja. Pravožni par-nik Zjed. držav „Meade" mora biti jutri pripravljen za odhod. Mislijo, da se bode general Otis Da tem pai-niku podal v domovino. V vstafikem arhivu, kterega j« iztaknil general Funstonov oddelek, so našli pisma, iz kterih j* razvidno, da je več odličnih ino semskih tvrdk v Manili oskrboval > Filipince s streljivom. Dalje imsjo amerikanske oblasti v rokah vojni načrt Filipincev, kterega je pisal Aguinaldo v Tagalogu 9. januvariju 1899, in kterega je Buencamino pre-vel vftpaski jezik.Koreepondence ta-kozvaue antiimperialistične stranke v Zjed. državah pa niso našli. Otis je že na morju. Manila, 5. maja. Ko je general Otis odstopil urad vojnegt governerjd in višje poveljništvo na Filipinah svojemu nasledniku g»~. neralu McArthuru, pedal se je na prevožno ladijo „Meade". Spremljal ga je McArthurov štab, pešpolk it. 20 in bataljon 14. polka. Vo-jaške godbe so igrale ,,Auld Lang Syne'4, ia ko je ladija vozila mim > trdnjave Santiago, Btreijali bo njeni topovi kakor tudi oni vojnih ladij običajni salut odhajajočemu poveljniku. Slednja uredba general Otisa na Filipinah je bila, da je odpri filipinske pristane za obrežno trgovino in generala Bella imenoval vojnim governerjem na južnem Luzon u. Polkovnik Hardinova ekspedi-cija je izkrcala nedavno na otoku Marinduque dve stotniji 29. peč-polka. Vojaki so že osvojili štiri mesta brez upora, ker so se oboroženi vstaši umaknili v gore. Ekepe-dicija je pustila na otoku malo posadko in se pomaknila dalje na Matasbato. Ker je pretrgan kabel, kteri veže Manilo z južnimi otoki, Ae niso dospele podrobnosti o nedavnih bojih. Aguinaldo se zopet oglasil. Manila, 7. maja. Brzojavi generala Younga poročajo, da b* je Aguinaldo na severnem Luzon u sjedinil z vstaškim generalom Tin in da imata oba vodja v gorovji' veliko Število oboroženih vstašev. General Young bi rad vstade laz-kropil predno se začne deželno vreme, zato je prosil pomoči. Sot* nija 47. pedpolka je razkropila od-dtlsk Filipincev med Legaspi in Riago v pokrajini • Albay. Dva Amerikanca sta bila usmrtena in pet ranjenih, med slednjimi tudi dva Častnika. Filipinci so imeli velike zgube. Oddelek yetašev je napadel Amerikance v Catarmanu na severnem Saonaru blizu Catubiga in dragi v Jari na otoku Levte, toda oba napada so srečno odbili in 230 Filipincev usmrtili; na ameri-kanski strani sta bila samo dva moža ranjena. Generala Pantelon Garci, za Aguinaldom najvišjega častnika vstašev bo včeraj vjeli v mestu Jaen, tri milje severoiztočno od San Ieidora v pokrajini Ecija. Vojna, med krči in Anglijo, Roberts se pomika dalje. London 5. maja. Akoravno so vojua poročila še vedno redka, donašajo vendar nekaj določnega, namreč vest, da se je lord Roberta pričel pomikati proti Pretoriji in dospel do prve postaje Brandfort, ktero je dobil v roke brez boja. Tu pričakujejo, da bode general Hunter prekoračil Baal reko pri Wind-fortonu in a tem Boerce primoral se umakniti iz Fourteen Streams. General Hamilton se pomika že tri dni proti Jacobarustu in je najbrž^-dospel že do Vet reke. Roberta v Brandfortu. L o n d o n, 4. maja. Danes dopo-ludne je vojni oddelek objavil sledeči brzjjav od lord Robertsa iz Brandjorta: ,,Danes snu osvojili Brandfort brez velikega upora in kakor upam tudi brez velike zgube. Pole Carewa divizija se je pomikala naruvnost proti Brandfortu in in boerska armada se je umaknila proti severo iztoku." Odkar je bil vjet Cronje in njegova armada in oproščeno oblegano mesto Ladysmith, je to najvažnejše poročilo iz bojišča. Osvojena pozicija je takorekoč ključ k ceBtam, ktere peljejo k prelazom ob Drakensbergu. Boerska armada se je najbrže v Wiuburg umaknila. Glavni stan lor » Robertsa je sedaj v Brandfortu. Južno od Kroon-stada se Boerci bržkone ne bodo posebno trdovratno postavljali v bran in morda tudi v Kroonstadu ne, ako ae Robertsu posreči preje Winburg osvojiti. Glavna armada Boercev bi bila potem ločena od manjših oddelkov v bližini Thaba N'Chu in Hontneku. V tem slučaju bi bili Bleduji primorani se umakniti proti iztoku in bi tudi po tej smeri vsled njihove gibčnosti zamogli v varnosti doseči Betlehem in Harrismith črte. --- _ w i n b u r g u. maja. Danes Proti London, 5. maja. L»anes je uaznanil vojni urad, da se je lord Roberta zopet prec jj daleč pomaknil proti Pretoriji. Roberta brzo-javlja iz glavnega stana v Brandfortu sledeče: Jan Hamilton se je pomaknil danes v Nealwelkot. Med potom je zadel na sovražnika. Angleži so ee hrabro držali, posebno Broadwoodova konjiča." ,,Nealwelkot" ni na zemljevidu, morda bi Be moralo glasiti ,,Near Vet Kop", v kterem slučaju bi bil Hamilton v aiedi med Houtuekom in Winburgom in sicer blizu boer-ske komande, ktera je ubežala iz Wepenera in sedaj zaseda Thaba Patchoa. Med Thaba N'Chu, Lady-brand in Winburgom je dežela hribovita in kakor ustvarjena za taktiko Boercev, toraj se je nadejati tam Angležem še hudih bojev. Zvedenci mislijo, da se bodo Boerci še hudo ustavljali prodirajočim Angležem. Ako se bode Roberts pomikal dalje proti Kroonstadu ali Bethlehemu, še ni znano. V slednjem mestu je konec železnične zveze z Natalom. V bližini je Van Reenen prelaz, in ako bi Angleži istega zasedli, bili bi Boerci najbrže primorani Drakens gorovje zapustiti in Angležem odpreti pot v Transvaal. Predno bodo zamogli rabiti železnico med Brandfor-tom in Windburgom popravit' bodo morali Angleži most čez reko Vet. Od Vet reke do Pretorijo j 3 še 195 milj. Dospeli v Winburg. London, 7. maja. Kakor se iz Bloemfonteina poroča je general Jan Hamilton osvojil Winburg. Vkljub pomikanju proti severu, se ob Thaba N'Chu še vedno bojujejo. Kakor videti je general Brabant pri Thaba Patchoa blizu Thaba N'Chu zadel ob hud upor in general Rundle mu je moral s 17 brigado in dvema baterijema hiteti na pomoč. Angležem se je potem tudi posrečilo pregnati Boerce raz gričev. Kaj se je pozneje zgodilo, še ni znano. Iz Warrentona se poroča o hudem boju pri Rovi Damu, v kterem so zgubili Angleži 5 mrtvih in 25 ranjenih. Kakih 2000do 3000 Boercev je pričakovalo napada na gozdatih gričih in boj je trajal od 9. ure zjutraj do 4. ure popoludne. Boerci so se naposled umaknili proti severu. Iz okrajev Windsorton in Klip Dam so Boerci popolnoma zginoli. Sedaj proti Kroonstadu. London, 8. maja. Vojni maršal lord Roberts je sedaj na polu pota med Bloemfonteinom in Kroon-st&dom. V slednjem mestu pričakujejo Angleži, da se bodo Boerci trdovratno poBtavili v bran. Kar se tiče malih bojev pri prekoračenju reke Vet ne smemo pozabiti, da njihovi popisi izhajajo izključno le iz angleških virov. Akoravno so se Boerci po noči umaknili, dosegli so vendar svoj namen, ter zadržali Angleže toliko časa, da jim niso ovirali priti pozneje do glavne armade. Zakaj Roborts ne omenja, od ve-čih poročevalcev poročano osvojitev Winburga je zelo čudno. Istotako ne pove kje je večji del njegove armade, posebno oni pod general Frenchom, o komur že dolgo ni bilo nič čuti. French se najbrže bojuje na iitiku, kjer je baje še veliko število Burgherjev. Da je temu naj brže tako, potrjuje brzojav iz Masetu v BaButolandu, kteri poroča, da je v okolici Thaba N'Chu in Thaba Vatshoa več tisoč Oranjevcev pripravljenih na boj, kteri prodirajoče Angleže še lahko zelo ovirajo. Methuenovo tiho delovanje. Boshof, Orauje država, 0. maja. General Methuen je v petek v okolici Sjartkopjes Fou-teina zadel na boerski tabor. Nastal je boj, kteri pa ni trajal dolgo, kajti Boerci so se kmalu umaknili proti severu. General Methuen se je potem podal nazaj v Boshof. L a u r e n z o M a r y u e z, G. maja. Iz hoerskega vira se poroča, daje mesto Mafeking oslobodeno> in da so Angleži pri Fourteen Streams vjeli generala Lemmerja s 300 Boerci. To poročilo pa dosedaj še ni potrjeno. Fourteen StreamB je Beverno od Kimderleya, nedaleč od Warren-tona,kjerje operiral general Ilunter. Kakor ae je poročalo, je bilo tam 200 do 300 Boercev, ktere so Angleže hudo prstiskali. Ker poročilo o njihovem vjetju prihaja iz boer-skega vira je toliko verojetnejše. je hotela, da je le redkokteri zopet vun prišel. Razstrelba se je pripetila ob 11. uri in bila tako huda, da je bil vsakdo hudo prestrašen, kteri je še živ prišel iz premogoko-pa. Pri vhodu v premogokop so bile žene z otroci, bratje in sestre, VBi so jokali in tarnali za ponesrečenimi reditelji in sorodniki; to je bil grozen prizer, in še tako trdnemu človeku so solze silile v oči. Meni se je posrečilo, da sem se zdrav rešil iz premogokopa, enako moj rojak, drugih Slovencev pa sedaj ni bilo tukaj. Kmalu po razetrelbi, ko se je dim polegel, bo pričeli ponesrečene nositi iz rova, skoraj vsak je bil mrtev. Tukaj sta dva rova štev. 1 in štev. 4, razstrelba je nastala v rovu štev. 4, a razstrel-boniso prouzročili podzemski plini, pač pa navadni smodnik seje vnel; rova sta eden tik druzega in oba suha, ter se razstrelba iz enega zanetila v druzega. Ko smo prišli v rove na rešilno delo, našli smo kar cele kupe mrtvih ; nekteri so bili tako grozno ožgani, da jih ni bilo poznati iu jih celo lastne žene in otroci niso zamogli spoznati. Z delom je šlo tukaj prav dobro po leti in po zimi, zaslužilo se je tudi še precej. Upam, da bodemo z delom kmalu pričeli, in to kakor hitro dobijo vse mrtve iz rova, koliko je mrtvih, še ni natanko znano, Bedaj cenijo vseh mrtvih na 300. V obče vprašujejo kdo je kriv tako velike in grozne ueareče, jaz pravim, da nobeden drugi, nego požrešni kapitalist', ker denar samo nakupe nakladajo, uboge delavce pa pustč delati v vednej nevarnosti. Drugič kaj več poročam. John Jereb. Dopisi. Scottdale. Pa., 7. maja. Naznanim, da je dne 15. febr. t. 1. tukaj umrl naš rojak Jožef Turk, doma iz Smuke (Langenthon) pri Kočevju, okraj Zužemberg. Pokojnik je bil samo tri tedne bolan, in previden s sv. zakramenti za umirajoče vzdihnol svojo dušo ; star je bil 30 let. K večnemu poč tku so ga spremili tukaj in v bližnji okolici stanujoči Slovenci kakor tudi člani nemškega podpornega društva (Deutsche Uterstuzungsbund Distrikt 157, Scottdale, Pa.), ali žalibog, da ni bil pokojnik še popolnoma v društvo Bprejet in ne dobi še podpore žalujoča vdova; krajevna podružnica je storila, kar je storiti zamogla. John M. Thorne, predsednik Distrikt 157 D. U. B. Scottdale, Pa. Scofield, Utah, 4 maja. Cenjeni mi „Glas Narada", sporočiti ti imam žalostno vest o groz-uej nesreči, ktera Be je tukaj pripetila dne 1. maja. Na delo nas je šlo omenjeni dan nad 300 premogarjev in to ob 7. uri zjutraj, seveda vsi zdravi in dobre volje, toda osoda Tovarne v Jolietu ostanejo zaprte. Henry Seligman in Fred. Strauss, čiana bančne tvrdke J. W. Selig-man&Co. Bta se odpove .ala ravnateljstvu American Steel & Wire Co. ker seje John W. Gates upiral odstopiti od vodstva tovarn. Kot nadaljuo pojasnilo pišeta gospoda Seligman in Strauss v daljnem pismu na ravnateljstvo: Pri seji meseca aprila.dobila sva verojetno zagotovilo, da bode gospod GateB dne 1. maja predložil svojo resigna-cijo kot predsednik ravnateljstva. Gospod GateB pa je še ostal, da bode družbo še nadalje nadzoroval in pod takimi okoliščinami nama ni mogoče še nadalje ostati v ravnateljstvu. Zborovanje ravnateljev je bilo bržkoue zelo burno. Ko so Selig-mana vprašali, ako je Gates odstopil, odgqvoril razburjeno: ,,On ne, ampak jaz bodem odstopil in tudi takoj objavil moje mnenje." Na Wall St.; v New Yorku je to poročilo zelo presenetilo, ker so j rav odločno pričakovali, da bode Ga-t"s odstopil. Gates je zaprl družbi-ne tovarne iu delničarje hudo škodoval, da je nastala med njimi velika razburjenost, kteroso mislili z Gatesovim odstopom pomiriti. Gates pa še ostane, in kakor Be iz Jolieta poroča, ostanejo tudi tovarne zaprte. Štrajk postaja resen. G r e a t F a 1 I s, Mont., 6. maja. Položaj tukajšnega štrajba postaja vedno bolj reaen. Boston in Montana koncentratorja bo zaprli danes zvečer, istotako Belt, Saudconlee in Stockett premogokope in zato je 2500 mož zgubilo delo. Vse stvari, posebno jajca, surovo maslo, kuretnina in sladkor, se hudo draži ker jih pošiljajo po ekspresu iz Helene in Butte. Družba je nastanila v velikih skladiščih štiri kuharje, kteri naj bi kuhali za pričakovane skabe, toda štrajkarji so jih pregovorili in skabi si bodo morali sami kuhati. Skabe pričakujejo daneB po noči ali jutri do-poludne. Straže štrajkarjev bodo naznanile njih prihod in potem se je nadejati resnih izgredov. Sporazumeli so se. . Great Fall«, Mont., 7. maja. Strajk pri Great Northern železnici, je s porazumljenjem poravnan, kar se je zgodilo s sprejemom predloga železnične družbe. Slednja je dala ljudjem na razpolago voliti med starimi in novimi pravili in petem preračunati, po kterem Be jim nudi večja plača. V Boston in Montana topilnicah kakor tudi v Belt pre-mogokopih so takoj pičeli zopet delati. 0 tiskarski razstavi. Tiskarska razstava v Grand Central Palace v New Yorku kaže obiskovalcu velikansk razvitek iznajdb zanimive tehnike, posebno iznajdbe slednjih let. Tiskalni, stavni, rezalni in litografični stroji so med razstavo o polni delavnosti. Istočasno stavijo tudi z rokami, da nam bolj« pr^di-čijo razloček med Bedajnostjo in miuolostjo. Posebno zanimiva je razstava raznih predmetov glede tiskarske obrti pred sto leti, ktere je posodil Smithsonian zavod narodnega muzeja Zjed. držav v WaBh-iugtonu. Posebno zanimivo je opa zovati stara tiskarska dela vseb narodov. Obisk tiskarske razstave je obilen in vsak obiskovalec se o nji le pohvalno izrazi. Umor ali samomor. Dne 5. maja proti 6. uri zvečer so našli lSletn^ga Henry Maaea mrtvega v prostoru za premog v kleti štirinadstropne stanovalne hiše št. 182 na 13 St. Jersey City. Deček je stanoval pri svojih Btari-ših št 220 na Cole St. in delal v New Yorku. N*k deček je našel truplo; roki sti bili skupaj zvezani, na desnem sencu je imel rano in na vratu so bili videti sledovi vrvi. Zdravniki in policija mislijo, da si je deček sam segel po življenju, akorav no vse ckolščine kažejo nasprotno, razun da so našli v bližini prevrnjen stol. Mogoče je pa tudi, da se je deček obesil na tanki vrvi, ktera se je utrgala in mladi samo-rilec padel v prostor za premog in tam umrl. Požari in povodenj. Marquette, Mich., 4. maja. V Civitz pogrešajo farmerja Mala-fona, njegovo sopr..go indite. B.>je se, da so poBtali žrtv* pri poslednjih požarih. B a s t r o y, Tex., 4. maja. Colorado River je zopet prestopil obrežje. Železniški most pod Austinom je v nevarnosti. Nesreče na morju. S t. J o h n, N. F., 4. maja. Par-nik ,,Montpellier Great" od Elder pamiške družbe, Be je potopil včeraj pri Duck Islandu nekaj milj od Ray roga. Nesreča se je pripetila v gosti megli. Moštvo se je rešilo, toUu moralo prenočiti v rešilnih čolnih, ker j« š- 1 ■ < b svitu zamoglo na obrežje. Lad j.a hi je ob podmor ski skali razbila ke kvišku!" je zaupil vodja roparjev in šest revolverjev je molelo proti potnikom. Neoboroženi so ubogali in morali izročiti gotove novce, ure in druge vrednostne stvari za $600. Kunečno so ople-njenim potnikom veleli pi skakr-ti raz brzo voznči vlak. Zaman so prosili, morali ao p^ skakati in tvegati ude in življenje. Vendar so Be še obotavljali, streli in udarci z revolverji so jih prisilili doli poskakati. Vsem se je skok posrečil, vendar sta bila dva p itnika ranjena po strelih iz revolverjev, toda le lahko. Le s težavo so dospeli do bližnje postaje Rose in šerifa obvestili o napadu, kteri se je z moštvom takoj pot^al na zasledovanje roparjev. Roparji so vlak oetavili pri postaji Muiitaui in pobegli v goščavo. Dvanajst let trajajočo bolezen v želodcu je ozdravilo Trinerjevo ..amerikansko krepilno zdravilo grenko —vino.— Mr. J.«. Trinei. 437W. iS St.. Chicago IU. I >ragi g«»spud ! Moja dolžnost je. se V.ini zahvalili, ker s:-- nit-" dravili i V. iiin TrincrJ jevini amerikmtskuii krepilnim zdravilom, renko \iiio. Dolgo časa sem bil liolan na želodcu, toda karkoli sem [x»skusil, nisem bil vstanu o/(lr.i\;ti boie/ni. Mnogo let sem jemal razna tako/vana zdravila. Konečno sem se ravnal po nasvetu rojaka, kteri mi je priporočal Vaše anurikansko krepilno /tiravilo, grenke vise- K-.ipii - -m [>ol ducata, steklenic in jemal vino po nnvirlu. Sedaj sem (»»pil-noma /ilrav in prebavanje mojega želodca je popolnoma v redu. Jemanje Vašega zdravila me je p»p»ln na in trajno ozdravilo. Zato pri p.:-...'-.im Vaš • Trinerjevo amerikansko krepilno zdravila, grenko vino vsakemu, kilor ima enako 1»ilezen na želo lcu ali ledicah. VaŠ udani Ji iS. KOV A K. Proprietor of Bakery 70 Milfotd St., Cleveland', Ohio. Trinerjevo amerikansko krepilno zdravilo (Triners Anierii .111 KIi\ir of Hitter Wine) je narejen« • i/ najboljšega vina in z d r a-v i I n i h želiš č. Varuj ~e pred nrprehav-ljivostjo. Zdravilo s.- prodaja p«, vsfh lekarnah in posebno pri izdelovalcu JOS. 437 \V. iS Street, TRINER, Chicago Illinois. Palace Meat Met, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St.- Calumet- Mich. M^d pristotn po pri meni dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od (»centov naprej. Polenovka (.štokš) po 15 cent. funt. Za velikonočne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso. Naša posebnost so 25T kranjske klobase, Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Ako pošiljate novce v staro domovino obruite se veduo Da FR SAK8ER & CO. 109 Greenwich Str., New York. Kretanje parnikov. V New Vork dospeli: ,,Ne\v Vork", 5. maja i/ Southamptona 1 S29 potniki. jjKtrutia'', 5. maja i/ Liverpoola 1 9S7 jhji-niki. ,,Rotterdam", 5. maja i/ Rotterdama / 417 potniki. ,,La Champagne*', 0. maja iz Havre s 1006 potniki. ,,Spartan Prince", b. maja i/. Livorne s 1050 potniki. „Southw-ark", S. maja i/ Antwerpena z S44 potniki. ,,Ethiopia", 8. maja i/ Uiasgowa z 292 pot-aiki, 1 > o s p e t i imajo: ,,Main" i/ Bremena. ,,Ems" iz Genove. ,,Oceanic" i- Liverpoola. ,,Lahn" iz Bremena. ,,Graf Waldersee" iz Hamburga. ,,Columbia" iz Hamburga. ,,St. 1'aul" iz Southamptona. ,,L*Aquitaine" iz Havre. ,,Campania" i/ Liverpoola. Odpljul i so: ,,Kaiser Wilhelin der G ros se" 8. mrja v Bremen. ,,New Vork", 9. maja v Southampton. „Friesland", 9. maja v Antwerpen. O d p l j u li bodo: „Friedrich der G ros se", 10. maja v Bremen. ,, Kaiser Friedrich", 10. maja v Hamburg. „La Champagne", 10. maja v Havre. „Ems", 12. maja v Genovo. „Patricia", 12. maja v Hamburg. ,,Rotterdam", 12. maja v Rotterdam. ,,Lahn", 15. maja v Bremen. ,,Oceanic", 16. maja v Liverpool. ,,St. Paul", 16. maja v Southampton. „South\vark", 16. maja v Antwerpen. ,,Main", 17. maja v Bremen. ,,Columbia", 17. maja v Hamburg. ,,La Gascogne", 17. maja v Havre. > s f Parnrtki listki so dobiti po izvimili cenah pri FR. SAKSER &r CQ„ 109 Greenwich St., New York. ■ ... ■ ;'iH.; •ri .• John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John LovSin, Box 291. Ely, Minnesota. B< Dopisi naj so blagovolijo pošiljati na I. tajnika_I van Govžeta, >x 105, Ely, Minnesota. Pristopili: K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn., Anton Arko, „ „ „ „ „ „ Georg Majprle, „ » »» >» „ Frank Iudihar, „ „ » i. ^ „ Frank Smolz. K društvu presv. Srca Jezus štev. 2, Ely, Minn., Andrej Prijatelj, „ ,, » i, „ t, Anton Hudoliu, »i ti ii »» »> »t n Anton Košmerl, ,, „ „ „ „ „ „ Frank Arko, „ „ „ „ ,, „ John Žužek. K društvu sv. Barbara, štev. 5, Soudan, Minn., Anton Černogelj. Odstopil od t"ga društva Gregor Težak ; društvo šteje 20 udov. Prestopil od društva štev. 1, Ely, Minn , k društvu štev. 14., Crocket, Cal., Georg Bižal. Društvo šteje 15 udov. Odstopila sta: Tomaž Plos in Frank Ukajanc od društva štev 2. Društvo šteje 249 udov. Odstopil od društva štev. G, Lorain, O . Majk Simonič. Z ločen a od društva štev. 2, Ely, Minn., Anton Gelač in John Centa. Suspendiran društva štev. 2, Ely, Minn., Josip Virant. Društvo šteje 144 udov. I d od jug islov. kat. Jednot« prestane biti od dn^ 1. maja Janez Kunatelj ud društva bv Cirila in Metode št^v. 1, Ely, Minn., ker je iijeg. va bolezen neozdravljiva in isto potrdila zdravnika: dr. Kari G. Schipman in dr. Wander. Jednota mu izplača 8o00 kakor to pravila predpisujejo. ELY, Minn., 14. aprila 1900. Ivan G o v ž o, I. tajnik. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA' Evropejske in druge vesti. I' a r i z, 7. maja. Pri včerajšuih občinskih volitvah je bilo izvoljenih petnajst s »cijaliftov, deset radi-kalcev, osem konservativcev in ravno toliko uacijonalistov, jeden radikalen republikanec in jeden radikalen socijalist. Včeraj večer se je pripetila velika nesreča na zapadni železnici med postajama Sevres in Chaville. Osem in trideset osobjebilo poškodovanih, med temi tri emrtno.Ko je ektpreeni vlak napolnjen z vojaki iu mornarji, dospel na omenjeni kraj, skočil je iz tira, kjer je voda podkopala železničui nasip. Deset minut kasneje je pridrvil za ponesrečenim vlakom drugi vlak, in zadel s tako silo v prvega, da je bilo več vozov razbitih. Antwerp« n, 7. maja. ,,Theatre du Cirque" je danes ogenj vpepelil. K sreči ni tirjal požar nobene človeške žrtve. Drobnosti. dolfove železnice — Brzojavnim potom naročeno streljanje s topiči je naznanjalo to vest srečnim Šeotvidčanom, katere je za časa Blaža Potočnika preveval odločno narodni duh, ki jih je pa, žali Bog, večinoma docela ostavil. * * * Okradeni frančiškani. V frančiškanskem samostanu v Kostanjevici pri Gorici je služboval pred več leti neki Povše iz krškega okraja za cerkovnika. Popustil je službo, ker je moral k vojakom. Sedaj pa se vrnil na Kostanjevico, toda skrivaj. Vtihotapil Be je v cerkev, od koder je šel v zakristijo in tam ukradel 300 gld. denarja potem jo pa odkuril v mesto. Na potu bo ga srečali ljudje, ki bo ga Bpoznali, iu s tem je bilo policiji omogočeno, zaslediti pre-drzuega tatu. Dobili so pri njem še 215 gld. * * * Značilno. Hrvatski poslanec dr. Laginja je ustanovil na prošnjo laških Vodnjauov v tem mestecu posojilnico.Vodnjan je skoro izključno laški kraj, a vendar se prebivalstvo ni obrnilo do kacega Laha, nego do Hrvata. To je gotovo jako značilno. Na občnem zboru dne 9.aprila je dr. Laginja povdarjal, da v gospodarskih vprašanjih ne pozna narodnostne razlike, in daje hrvatska stranka pripravljena zavzeti se tudi za gospodarski napredek laškega ljudstva. * * * Beslialeu napad renegatov. Na velikonočno nedeljo zvečer je stari in bolehen g. Jakob Furlan v družbi s svojim sinom spremil prijatelja do Kontovelja pri Trstu. Ko sta se poslovila p<"deg krčme kapovilena Kontovelju, hotel se je g. Jakob Furlan vrniti. Ali na enkrat je pri-drvila iz omenjene krčme tolpa iz-dajic, ki je s krikom obkolila očeta in sina. Neki Josip Danev je moža t:iko močno udaril s pestjo po obrazu, da se je zgrudil. Neki Iv. Puntar je pristopil k možu, ki je ležal na tleh z besedami: ,,No, ali vam je sedaj dobro!" Vzdignivši ga na to od tal, postavil je starčka ravno pred onega, ki gaje poprej udaril. Ko bi trenil ga je le-ta zopet udaril po glavi ta ko močno, da se je zopet kakor nezavesten zgrudil na tla. Sedaj je stopil J. Prašelj ter z istimi besedami kakor prvi vzdiguil sta- doma nobene besede, iu ki dobi v i od žene na mesec le po par gld. Žu panja je torej na domu ukazovala in pokoriti se ji je moralo vse. Ona je bila prav za prav župan, ker mož je moral storiti vse po želji žene. Ko je hčer pobila, je rekla, n&j jo pokopljejo za plotom. Upala je. da se odkupi zdenarjem ter mislila, da bod« s kavcijo 10 000 gld. dosegla, da bo smela ostati do obrav nave doma. V ječi pa muli — rožn venec. * * * Življenje za psa- Iz Št. Vida ob Triestingi na Nižje Avstrijskem poročajo : Konj-derec je zagledal pred hišo trgovca Pi> lesitzerja psička brez zuamke. Vjel ga je zzanjko ter ga vrgel na svoj voz. To je videla trgovčeva žena, kije imela psička jako rada, ter se tako razburila, da jo je zadela takoj kap. * * * Umor. Iz Berolina poročajo, da je 24Ietna šivilja Lujiza Berner 24 marca izginila, da pa so jo že 28 marca našli mrtvo in od zverij močno obžrto na bregu Hudičevega jezika v Grunenwaldu. Ko bo jo našli, nisc vedeli, kdo je mrtva ženska, zato sojo pokopali. Policija pa je doguala, da jo je umoril pečar Jenicke, ki je tudi izginil, iz Be rolina. Ko so Jenickeja našli je priznal, da se je delal šivilji čarovnika iu zagovornika hudiča. Obljubil je šivilji, da ji preskrbi pol milijona mark za 600 mark. Šivilja je prodala vse pohištvo ter mu dala 000 mark. Nato sta šla k imenovanemu jezeru sredi gozda, kjer je Jenicke šiviljo zastrupil s Btrihniuom, Jenicke je hotel sočasno zastrupiti tudi nekega slugo, ki Be je zaljubil v neko grotico. Slugi je obljubil Jenicke, da mu 8 hudičevo pomočjo napiše tako ljubezensko pismo, da se bo grofica vanj takoj zaljubila. Jenicke je nameraval šiviljo in slugo zastrupiti skupuj, da bi potem ljudje niislili, da sta se zastrupila sama iz nesrečne ljubezni. Slu čajno pa slug« tisto noč ni imel Časa, da bi š 1 k Hudičevemu jezeru, iu tako Be je rešil Jenicke je uženjen ter ima desetletnega sina. RED STA.R 1,1 NB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New Yorka v Antwerpen voz^naravnost iz pH|LADELPH|E y ANTWERPEN prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ..VATEELANL-', na dva vijaka, (se gradi).......12000 ton. ..^EELAND", na dva vijaka, 12000 ton. ,,KENSINGTON", na dva vijaka. SGOg ton. ..SOUTHWARD", Iia dva vijaka, 8607 ton. „FEIESLAND'\ ......7116 ton. ,.WESTEBNLAND'\ . . . .57361«». ..NCCRDLAND",.....5712 ton. Pri cenah za medkrovje bo vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludue od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo Bredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listKov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK — 43 La Salle St., CHICAGO. — 30 Monte-ornery 8t. SAN FRANCISCO. — Third & Pine St.. ST. LOUIS, ali na njeuc zastopnike. * Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. Stan hofie spremeniti. Tat (kteri je vlomil in ni mog«l odpreti blagajnice) : „Ako no bodo kmalu te vloma in ogujavarue bla-rega možu ter ga postavil zopet pred I gaj nice odpravili, potem moram divjaka, ki ga je že dvakrat udaril. In zlikovec je zamahnil zopet ter je udaril moža v tretjič po glavi, da se je revež zgrudil v tretjič, ječa je in klicaje ua pomoč. V tem so prihiteli orožniki, ki so slišali klicanje na pomoč. Sina je tolpa med tem, ko ju pobijala očeta, zasramovala z vsakovrstnimi priimki. Zapazivša prihod orožnikov, se je to J pa razpršila na vse strani. Jakob Furlan je v obče spoštovan mož. Z 13 let, moj sedanji stan spremeniti iu postanem — blagajnik!" V star« domovino so se vrnili s parnikom ,,Kaiser Wilhelm der Grosse": Nikolaj Spehar iz liutte, Mout., v Adlešice; Frank Kos iz Cambria, Wyo , v Rečico; Anton Tomše v Lož, Frank Kovačič v Mirno p^č, Anton Koren v Žužem-l>erk, Alojzij Augustiučič v Mirno peč, Frančiška Suateršič z dvoje deci v Trebnje, vsi iz Jolieta; John Pateruoet z soprogo v Veliki Vrh, John Anznlc v Studei c, Janez Mi-Sič v Metulje, Janez Sparovic v ViSujo goro, vsi iž Globeville, Colo. ; John Kunatelj iz Ely, Minn.; J. Haliek in New Yorka v Ljub-ljauo. * * » V Krškeoi je umrl, po kratki bolezni, na pljučnici ondotni župnijski upravitel, gospod Ivan K d a v s , v 72. letu svoje starosti. Iianjki je bil izvrsten dušni pastir, velik lovski prijatelj, predsednik posojilnice in kmetske podružnice, jako priljubljen in zelo toleranten alovenaki domoljub, prava bela vrana mej duhovniki. * * » f Ignacij Orožen. Dne 13. aprila je umrl v Mariboru v 82. letu svoje ataroati monaig. Ig. Oroieu, inful. stolni prošt lavantinakega kapitala, slatomaAnik, protonotarij apoat., Preblagi p kojnikje bil v vseh krogi hobčečislan in neumen od-laven pisat* lj. Z^ pred 40 leti je izdal Celjsko kroniko m potem temeljito spisane kro like večine dekanij La-vautinske škofije. Njegove kronike bodo važen vir za si >vensko zgodovino. Blag mu spomini * * * * Bitka na (lolovfu. Dva grofiča in jeden kurjevaški plebejec so se podali 10. apr. popoludue na Golovec pri Ljubljani" na lov za vevericami. Streljanje je privabilo na Golovec še štiri plebejce, kateri so lovce vprašali, če imajo pravico loviti veverice. Ta predrznost pa je razburila pb-menitaško kri in naskočili so predrzi*eže. Začela se je prava bitka. Bili bo se s pestmi in s palicami, da je kar pokalo. Dol^o je trajala bitka in dolgo je bilo neodločeno kdo bode zmagal in kdo bode podlegel. Grofičaeta se borila kakor leva, a končno jn 1h jeden plebejec zasukal grofiča na tla in je bila že UHvarnoBt, da se Ijode bitka koučala j štvo „Hajdrih", mu je zvest pod- j s posebnim porazom gr< ti6ev. y j pirateli ter zveat sotrud jik in pevec t'm monieutu pa, k > se je bilo bati, j društva. Ali še prej, nego je j da podleže grofovska čast potegnil i bilo pevskodruštvo „Hajdrih'\ stal v kterej prodajata vedno vBe sveže je gr, fič samokres m ustrelil. Zadel: je on v slovenskih bojnih vrstah, i ?Hnah; Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.40 100 kron avstr. veljave, pri- POTSEAM, parnik z dvojnim vijakom. BCTTEBEAJff, 12500 turi. STATENEAM, parnik z dvojnim vijakom, Parniki 10500 ton. parnik z dvojnim vijakom, S 300" loti ^ KAASDAM, SPAAENDAM in WERKEHDAM.. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posel ej objavljenih listinah. dejati je še 20centov za poštnino R0TTERDAMA vsak Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse J Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: ker mora biti denarna pošiljatev registrirana Grahek in Sunich, CALUMET,----Michigan, odkar se je ustanovilo pevsko dru- priporočata rojakom svojo grocenjo , . .oni * • ur i Tufli pošiljata denarje v staro J« svoj eg ji sovražnika v mezinec. To j ^^ J9 liad b0 8,u nJpSov Mar" domovino in rojakom preskrbita tin je kandidat na učiteljišču v Kopru. Nečloveški udarci provzro- je odločilo bitko. Na samokrese sovražnik ni bil pripravljen in odkuril jo je po Golovcu nazaj v Kurjo vas. Požar Sredi meseca aprila je gorelo pri posestnici Mariji Tirbič v Dobrovi. Ogenj je prouzročil žkode 1200 K. * * * Sam se je zlasil ubegii kaznjenec Franc Prencelj iz Količevega, ki je bil v noči od 8. 11a 9. aprila po-bpguil iz ječe c. kr. okrožuega sodišča v Novem mestu * ■* * Nesreča pri streljanja. V Žrečah pri Konjicah je streljal na veliko- nočuo soboto s topičem 431et:ii ože-njeni viničar Miha Krančan. Topič se je razletel ter je zadel kos strelca v sence, da je obležal mertev. Po-uesrečenec zapušča ženo s tremi otročiči. * * * Škofovi zavodi. Poročajo ,,S!ov. Narodu". Ti zavodi gradili se bodo glasim 18. aprila duhovniškega sklepa, storjenega v navzočnosti šentvidskega župnika in župana vendar Št. Vidu nad Ljubljano, in sicer na 15 oralov obsez&jočih fa vitez železne krone III. reda itd. rovških njivah na desni strani Ru- čili so ubogemu možu, razun notranjih poškodovanj, več oteklin na obrazu, posebno pa ob sencih, prav blizu očesa. Kje ste sedaj ,,Picoli", „Seccoli" iu ,,Indi-peudenti", ki ste te dni toliko govorili o slovenskih ,,vandalih"? 1 * * Vsa vas pogorela. Velikonočno nedeljo zjutraj je začelo goreti v vasi Gornja vas blizu Cirkovic na Ptujskem polju. Gorelo je veB dau, dasi so došle požarne brambe. Zgorelo je baje osem hiš z gospodarskimi poslopji. Zažgali so menda neprevidni dečki, ki so streljali s pištolami. Pihal je močen veter. * * * Z vilami pobila ličer. Župana Chlapeka žena Ivana v občini Pud-lau pri Oderbergu je pobila svojo hčer Karolino z vilami za gnoj, ker se ni hotela omožiti z nekim bnga-tiuom. Županja je veleugledua žena, a vendar sta jo odvedla dva orožnika peš na oderberško sodišče. Ko jo je ječar preiskal, je našel pri njej na prsih skritih 6000 gld. Županja pa ima več kakor 60.000 gld. v hra uilnici iu veliko posestvo. Tudi potne listke. V obilen obisk se priporočata J. GRAHEK in M. SUNICH, Calumft. Mich. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl Miners Exchange ^ Saloon, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem toči m izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke. dobiti so dobra jedila in pre-u o č i š č e. V obilen obisk Be priporočam (l.jl.) MAT. MAUTZ, lastnik. soboto četrtek in iz NEW YORKA vsako ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. 109 Greenwich St., New York. SPSrSfoV:-?^ -Vi, -s- ... S sT»-ti Oficijelni zastopnik raznih parobrodnih družb. _____ I Po-ilja najceneje in najhitreje denarje "v staro domovino. PR, SAKSER 109 GREENWICH STREET. NEW YORK. :'::::::::: v Edino slovensko podjetje v New Yorku. Prodaja parobrodne in železniške listke po izvirnih cenah. njen mož je begat, a človek, ki nima I ^96 La Salle Ave., Ali si gluh ? Vsak, kdor je gluh ali slabo sliši se sedaj lahko ozdravi i. našo novo iznajdl>o, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v ušesih takoj preneha. Popiši tvojo bolezen, Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se oz dravK sam doma z malimi stroški. Dr. Dalton'aJAural Institute, Vina na orodaj. Dobra rodeča in črna vina po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona a poaodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco Cal. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi gloven-s ki - 1024 South 13. St„ Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomn dobro postreči z dobro pijač o, finim wh i skeye m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo nrejena prenočišča; ako kdo sem pride in ne vč kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postajo v East Helena, Mont (dipe)}oseph pezdirtz, 1024 South 13. St., Omaha, Noht Josip Losar t Helena, I priporoča svoje grocerijsko blago ^ mlrnr t.nHi OBLEKO. OBUVALA lUlUUlI kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: č'».rpk hrani svoje dolarje, to pa najlaglje storite, ako se pri pt- VINO, FŽNE SMODKE in ŽGA- šilja"jn novcev v staro domovino NJE in KUHINJSKO OPRAVO, obrnete na Fr. Sakserja, 109 Green Chicago, ni. Vie prodajam po najnižji ceni. • [wich Str., New York. T ii FrboHs:-. Tombola. (I/ italijanskega.) „Tonina, na vsak način moraš pozabiti ltala, ker iz tega enkrat nift biti ne more!" je rekla stroga mačeha, z osornim glasom, pred njo stoječej mladi deklici kakor bi skušala odurno razdjati njene prve ■»nje ljubezni. ,,Zakaj pa bi ne moglo iz tega nič biti?" je odvrnila trmoglavo, j „Ker nimata centesima, ne ti, ne , on, in poleg tega bode Tonin zgu-' bil d°lo kakor hitro bode dodelana Pontebska železnica/' ,,Dobil bode drugo. Že ima upanje priti na Ogrsko, kjer mu je pri gradenju velike železnice zagotovljen večleten zaslužek. Tako spreten kamnosek si že pomaga! Ako nev domovini, pa kje drugje na širokem svetu." ,,Neumnostl" je posmehljivo odgovorila, ,,in ali mar misliš, da; bi v tujini ne mogel dobiti tudi drugo dekle?" Te besede so revici zaprle sapo, da je obmolčala. Na to živahno in zaupljivo bitje niti mislilo ni; vs?aj se je ltala veselila še srečnih mladostnih let, v kterih dekleta trdno verujejo na ljubezen, zvestobo in blaženost. Smrtna tihota je vladala v mali nizki siromašni sobi, v kteri je še mlada in brhka mačeha Itale, signora Magdalena z navadno pridnostjo izvrševala po pravici občudovano in hvali6ano likanje. Med hudim pričkanjem je vroč* železo popolnoma mrzlo postalo. Nad ročnim orodjem je 6edaj signora Magdalena razlila svojo srd. Hitro, toda spretno je odprla pokrov likaluika, stresla vun pepel in vrgla na posamezne tleče ostanke oglja peščico soli. Prasketaje sej<' vnelo oglje in isto pričelo višnjeve-kasto goreti in kmalu je z nova vroče železo vodila marljiva rok:t po na likalni mizi razprostrtemu perilu. Signora Magdalena je molčali*, kakor bi hotela črtečem u otroku njenega umrlega moža, kterega ji j«-po komaj jednoletnem zakonu zapustil, kot nadležno dedščino, dati dcvolj časa govorjeno dobro premisliti. Tudi ltala je premišljevala, morda ▼ prvič v svojem osmnajstletnem brezskrbnem življenju; kajti njeno dnevno delo, kot delavka v predilnici svile, se ji je zdelo bolj v zabavo, nego trud. Saj je prepevala in se šalila s svojimi tovaršicami skoraj ves dan. Sedaj pa ji je hotel a hudobna mačeha ogreniti veselja nad ljubeznijo in vsem življenjem. Brez njenega Tonina, brez tega pridnega, dobrega, zalega mlad»-niča, kteri jo je srčno ljubil, se ji je zdelo življenje le prazno vklju'> mladosti in lepote. Res, da ni inn -la beliča premoženja, toda kaj s • je v svoji brezskrbni mladosti brigala za to. Drugače je bilo pri signori Magdaleni, ktera je vsled mojstrske ii. nepresegljive spretnosti v likanju zaslužila mnogo lepih novcev.Lahko bi bilo tudi za ltalo nekaj OBtalo, toda signora Magdalena je bila zelo skopa. Od svojega zaslužka ni izdala ni vinarja za pastorko, ampak še zahtevala od uboge deklice njeno u borno tedensko plačo. ltala je bila toraj svoji mačehi izročena na milost in nemilost in milostno solnce se črteni pastorki ni nikdar žarilo. Magdalena je biia proti ubogemu otroku veduo odurna in nikdar mu ni privoščila ljubeznive besede. Da je ltala pod takimi okolšči-nami iskala svojo srečo boljzvnnuj, nego znotraj hiše, je naravno. Pn d svojo mačeho je moralo toliko prestati, da si je vsakdo kdoi jej je d; le dobro besedo, moral pridobili nj-no krotko srce, ktero je od nežne mladosti hrepenelo po ljubezni. K njeni sreči je ltala podarila •▼oje nagnenje pridnemu in pcšte-mmu mladeniči. Toda na ženitv -yanje nista mogla misliti kakor je mačeha prav resnično trdila, in uo-beden njuni imel beličapremož. nja. In od signore Magdalene, ktera je tako neutrudljivo delala z likali.i-ltom, gotovo ni bilo nič dobiti. Nikdar se niso Itali te istinite razmere dozdvale tako obupne. Le blazen človek bi zamogel od Magdalene kaj pričakovati, ktere sko-post je bila znana po V6ej okolici iu ako bi bila edino le skopost. ltala niti slutila ni, da se je v srcu še mlade vdove pričel pojavljati veliko nevarnejši čut. Sama je ljubila že nina svoje pastorke. Tonin, čvrsti in zali Lombardi-nec je nehote vnel Magdalenino srce. Ona, ktera je dosedaj služila le 8kopoeti in denar ljubila le radi denarja, je nepremišljeno podlegla sili ljubezni. In zakaj naj bi tudi še enkrat ne nrslila na možitev? Saj je trideseto leto prekoračila le za malo let. Marsikak lep in postaven mož je v teku časa potrkal pri premožni vdovi. Toda ona ni imela veselja, žrtovati Bvoj težko prisluženidenar, kajti dobro je vedela, da snubači v prvi vrsti preže le na njeno premoŽenje. Taka žena s polno skrinjo denarja, in kt^ra si še poleg tega vsak dan prisluži lepe novce, bi bila mnogim poželjiva. Toda taka norica, da bi delala in se mučila za moža, signora Magdalena ni bila! Ali za pridnega Tonina bi bila dobrovoljnožrtvovala vse svoje premoženje. Kakor pijanost se je polastila oprezne in vedno previdne ženske, ktera je v svoji blazni ljubezni vedno in vedno zopet upala, da se bodo dobremu Toninu vendar enkrat odprle oči, da si bode rajše izvolil bogato mačeho^ kakor siromašno hčer. Toda Tonin nikakor ni postal druzih misli. Ko je zapazil dohri-kanje signore Magdalene, izogibal se je strogo njene hiše in videl Ita lo le še včasih pri njeni botri, staji mamici, ktera ubogemu paru ni mogla druzega dati, nego svoj blagoslov. (Dalje prihodnjič.) Opomin. Kje je? Smešnice. Poplačana solidnos t. Trgovski pomočnik : ,,Kako ceno naj zapišem za obleko gospoda Žive? Petdeset dolarjev?" — Krojaški mojster: ,,Gospod Žive je pošten mež, on vedno takoj plača račun in nič ne odtrga. Zapišite toraj šestdese t dolarjev!" Trije pogoji. Gantar: „Za-kaj pa se ne oženiš Rantar?" — Rantar: „Glej, jaz veliko za h t« -vam od svoje prihodnje žene!" — Gantar: „No, kaj pa?" — Rantar: ,,Moja žena mora biti : bogata, lepa in neumna!" — Gantar: ,,Kako?"— Rantar: „Naravno, ako ne bode bogata in lepa, je ne vzamem, in ako ni neumna, potem ona mene ne vzame!" Čudna logika. Dijak (kteri hoče ob novem letu plačati BVoje račune, šteje novce) : ,,To dobi hišni gospodar, — to čevljar, — to krojač, — to perica . Oho! sedaj pa meni nič ne ostane!" No potem tudi drugi n i č n e d o-be!" Izrekši to, dene novce zopet v listnico. Ker sem imel več fantov na stanovanju, omenim za sedaj le ene ptičke, kteri hočejo brez dela živeti, ljudi slepariti ali goljufati, \ kakor so mene osleparili in odnesli mi in sicer: F K ANK KOLAR, doma rez moje vednosti ml mene in sedaj iščejo kje bodo zopet kterega osleparili. Rojake prosim, ako kteri kaj od teh ptičkov izve, kje da je kteri ali če kj- dela, hodite mi naklonjeni ter mi blagovolite naznaniti. ,,Pazite se jih tudi Vi !" Imam jih še več za priporočiti, ktere Vam bodem kasneje omenil. Priporočam se Vam uljudno Frank Turk, 1097 St. Clair St., Cleveland, O Izvrstne viržinke kakoršnih dosedaj še ni nihče v Ameriki izdeloval, izdeluje sedaj Leonard Puh, 404 W. 17 St. - CHICAGO, ILL. Poskusite jih in prepričali se bedet«, da za tako nizko ceno niste še nikdar kadili boljših smodk. Te viržinke so ravno tako izdelane kakor jih izdelujejo v Ljubljani v tobačni tovarni. Naročila po pošti se nemudoma izvršujejo. ■""■^■'"imjamrps;«1 .fl]r> x t- t" - Francoska parobrodna dražba ipie Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVN'0- 1NNSBRUK (Avstna). ffJT" Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišče štv. 42 North River, ob Mortor Street: La Champagne La Gascogne L' Aquitaine La Touraine La Bretagne La Loraine IfJf- Izvrstno bodo postrežem pot ni ki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agencija za Zjed. držav* in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK. 10. maja 1900. IV. n 1900. 24. n 1900. 31. 1900. 7. juni 1900. 14. >» 1900. MARTIN MUSIC, doma iz Drago-vauje vasi, okraj rnomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanetr na hrani iu mi ostal dolžin S(57 8(i to ga priporoča kot dobrega rojaka Josip Smuk, Bgx2S4, Ely, Minn., St. Lous, Co., Naznanilo. Naznanjam rojakom, da so mi nekatere povestne kjige pošle, ktere so označene v mojem ceniku, zato-raj naj blagovoli vsak preje vprašati kake vrste knjig si želi. Molitvenih knjig imam mnogo v zalogi, posebno opozarjam ua mehko v šagrin usnje vezank, sedanja cena j S 1.95, popreje 82 10. V zalogi imam tadi žepne ure- Močno uro z jednottranskim pokrovom pošljem po S4, na zahtevanje tako, dajo lahko vsak pregleda na Express oUice in plača ako mu ugaja. Ure z Elgin koles >vjem na 7 kamnov pošljem za $6.75, ta cena bode le za nekaj časa ker imam v nakupu mnogo ur. Nadalje imam v zalogi tudi RAZNE URE in verižice. Pri uaročbi je treba imenovati, po kterem Expressu kdo želi poši-1 j ate v in je pridejati 25 ceutov za Express. MATH. P0G0RELC, 5102 Butler Street, Pittsburg, Pa. Otvorjenje« Podpisani priporočam Slovencem v La Salle, 111., in okolici svoj saloon, kterega odprem dne 1. maja t. 1. ^ obilen olusk. Vedno bodem točil izvrstno sveže pivo, fino doma napravljeno vino, dober Whiskey in drug* iikere, ter prodajal dobre smodke. Slovenci, obiščite me pogosto. S spoštovanjem MATH. KOMP, 1003 Main St., La Salle, 111 SAMO v jednem tednu je poslal FRANK SAKSER, 109 Greenwich Str., NewYork, 61.993 K-ali $1 2.491.63 Slovencem iu Hrvatom v staro domovino. Toraj št'-vi l ke govore o velikem zaupa n j u, naglej in ceni postrežbi. Kdor se v tej zadevi drugam obrača, na pravem potu. KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. U William Street. Prodaja in pošilja na vse delo sveta denarne nakamice, menno in dolžna pi?ma. Izposluje in izterjnje zapuščine in dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik IDit?.. GK POHEK FRANC CD DEN, trgovina z urami, srebrnino in zlatenino fe-LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovžu. . "UBLJANA J ____—.— w___- - - .ji- —— __________________- —----- s " "—' v Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato jj zalogo vsakovrstnih švicarskih st o žepnih ur, if verižic, uhanov iu drugih zlatih in srebrnih predme- ig tov po najnižjih cenah. Pri naročilih naj se denar naprej pošlje in eden gold, več za poštnino. J| Ceniki pošiljajo se zastor,j poštnine presto. BlC-IOLLIit r lil ilmjjl.;..]] m •■• -■•■- nT wn i« m ------- ..............•-•-•- ------ - • - -- -■• c.-JP? m. ZE^Zsczres Ljol StocGszi Bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje, traja samo 5 do 6 tlnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti doapnvši v Bremen v naš^j pisarni, kjer si d^-nar najbolje zme-njati zamorete, ter hodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj iim pišite, da naj se saiuo na nas obrnejo; pri nas bod-> dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili. Oglasila iu vprašanja odgovarjajo se v V3eh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCK!, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. Ubogljiv zet- Aron: ,.Mojj hči dobi 30.000 gold, dote; ako bo deš kot moj zet na šabes (soboto)imel zaprto prodajalnico jej bodem da! 40.000 gold, dote.44 — Bodoči zet: ,,Ako mi daš 50.000 gold, potem pa sploh prodajal nice nikdar ne odprem I" V z d i h 1 j e j. ,,Joj, joj I Sedaj mi ta presneti krojač ne prinese moje suknje, ko jo tako zelo potrebujem, da bi jo — zastavil." Novošegno. Mati: „Mina, strgano srajco imaš, ali se ne sramuješ?" — Hči: „Zakaj, mali? Saj čez njo oblečeni svilnato obleko." sedaj nastanjeni zdravnik na So. East Cor. loth & Walnut Str., in N. \V. Central & Park St.. Kansas City, U. S. A. liivsi predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva, in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zara«li svojih zmožnosti j pri taniošnjem ljudstvu. rm. G. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih ljoleznij. Dr. G. Ivaii Pohek se je pokazal izredno nadarjenega^v*zdravljenju žensk in otrok; v tem -e nedosegljiv. - VSI ONI - kateri nenmrejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, ]«>ve to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trosil jmj nejio-trebnem svoj krvavo zasluženi denar. Sitno. Brivec (kteri je brillzak Maierja ) : „ Prav lepo vreme danee, gospod Maier !"• — ,,Hm !4< — Brivec : „Ali že veste, da so pri Mav-žkovih dobili dete?" — „Hm!" — Brivec: „Pri Špeharjevih pa danes prešiča koljejo! ' — Maier: ,,Pravično Bog, človek ne govorite o kla-nju prašiča, ko imate britev v roki Iu Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POIIEKA : VSAKEMU KATEREMU l'KII >E V R()KE. v v Cenjeni zdravnik: — Oslolxxlili ste me iz hude bolezni in l®po se Vam zahvalim. Živeli še dolya leta za ponioc vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. I.AVRIČ. Joliet, 111, Sjx>s!ovani ^osjkkI : —- Osvedočil sem se. da Vaš svet in zd.avila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel d-isti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem tr{>el 20 let. Velika Vam hvala. L. GLAVINIČ, Lead City, S. D. Spoštovani gospod :— Trj>el sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, tla bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala. M. 1! YNDUEA, Omaha, Nebraska. 1 >ragi dr. 1'ohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. T. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. Dragi dr. Tohek : — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči^ovsem zdrava in vesela. ^-Inogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi ]x>tr<>šil SOo za amerikanske zdravnike. — Kadar l>odem kaj potreboval, vem sena koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. I.ESIČ, Mover, Pa. Svedo&m, da poznam dr. O. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, Wamego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in tinaneijelnega stania: ,,L)r. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki: on je storil za mene več nego kdo drugi v moji Imlezni.4' Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas. Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vasa zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš N. Barač, Koslvn, N. D. Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam z zadovuljstvom, da so mi Vaša zdravila pomogla in sem popolnoma zdrava. Štffan PeVkašEK, Erugalily, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne jKizabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: DR. G. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 5<*3 KANSAS CITY, M0. U. S. -rx>- :-- ~ Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom ( lioss Ca-^) 111 so najboljši pokrovi se zlatom pre-tegujnni (Goldfield) in jameim za-i ]e 20 let; kolesovje je Elgin ali Waltham ter velja samo i i » Dame, ktere žele uro kupiti se jim sedaj ponuja lepa priložnost, ^^^^^^^^^^^^^* Ta cena je le za nekaj časa. — . D Na zahtevanje pošljem cenik ? poštnine prosto. Dobra postrežba '(j) £ in jamstvo za blago, je moje geslo. (j) Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem A Jacob Stonich, 89 East Madison Street, Chicago, III. « JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK _____se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro iu trpežno. Najnižja cena trovratnib har-monik je C1S do 8-J5 in naprej. Izvršu em tudi na (i in 8 glasov. Razpošiljam jih b pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Oflice. Glede uataučnejih pojasnil se je pismeno ohrniti ua: John Venzel, 30 King St.. Cleveland, Ohto. x ; o o_o a rf a 3 o u a o \ • o c q * -o 3 o 3 a o a \ ooaoaaaaaoa ^ ^oosaaaaaoo JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od 825 naprej 111 treba dat« 85 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naroči lih'od 850 do 8100 je treba dati polovico na račnn. Glasovi so iz jekla, trpežni za vBe življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno ' . JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala: Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem da harmonike izdelane po John Goloba imajo čiste, pravilne glasove in se zamoreio tuxwa' biti pri vsake} godbi na Ikše, trobente ali pikali. 1"