Kaj, že konec? Kako to, da je že konec? Ali je bilo to deset minuti z drugimi. Polfafa« pTaffana ▼ f«toria) iSndini ilustrovani list za mesto in —iednik Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v LJuuijam, | a _ .______ TyRačun^ošrne^hr^nMnlce^v IJublJan^fitev1. UV.T93^* I l|Ubl|aiia, 7. SCPtCmb^ 1933 Naročnina za. četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za St. 34 vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki in povsod drugod 2 dolarja LttO w Dnevna kronika JIo&hc ftuffKHnfo U časopisni** veste** Eden ie na koncu... »Kaj se je pa spet pripetilo? — Kako pravite? — Policija? — Kje so vlomili? Nikjer? Zakaj se pa potem zbirajo ljudje? — Zaikaj neki takšna radovednost? — Počakajte, bom po- dita, tesno drug zraven drugega, gledata v solnoni dan, čutita drug drugega utrip in sta srečna in nekoliko žalostna hkratu. Ta dva stojita na začetku. Zanju se danes začne novo življenje. Le pada! In če jo bo straih, se obrnem k njej in ji porečem: ,Mamica! Saj vendar jaz vozim!* Potem se bo zasmejala, nič več je ne bo strah, in letela bova v Indijo. Ali pa na Kitajsko. Pozor, zdaj gremo! Mirko, Ivo, ali me vidita? V Indijo, Ivo! Prinesem ti kaj s seboj. Ne pozabi... ju že nikjer več ni! Kaj mar že letimo? Ali smo že tisoč metrov visoko? Ali bo zdaj kmalu Indija? Ali pa poprej še Pariz? — Ivo! Gospod pilot! — O, fanta, kako mi je slabo! Kje imajo tu... Gospod pilot, ven moram! Na pomooooč! Ne — urks, urks — ne maram postati pilot! Ne maram — urks — v Indijo! Slabo mi je. Ven moram, gospod — urks — gospod — že vprašal in pogledal, kaj je! — In bolniški voz! Kako to, da je bolniški voz?... — Ali je mar kdo padel iz tretjega nadstropja? — Kako ste rekli? Kovač? Dajte, prosim vas, bodite vendar mirni in pametni! Zakaj ne!ti naj bi si bil vzel življenje! — In razen tega: saj je vendar greh! — In ker si je Kovač vzel življenje, zato se zgrinjajo ljudje? Le zakaj so tako radovedni? In zdaj, glej, prihaja policijski zdravnik!« Na cesti stoje ljudje. Zijajo z očmi, zijajo z usti. Eden je bil na kraju, pa je sam napravil konec svojemu zavoženemu življenju. Tole tu je poslednji prizor poslednjega dejanja drame, kjer so radovedneži samo statisti. Oni pa leži na nosilnici, iztegnjen in čudno miren. En mož spredaj, eden zadaj: tako ga neseta, oprezno, po stopnicah dol. Vratca bolniškega voza se zapro, rog zatrobi, ljudje stoje in zijajo. Eden je našel mir; eden je na koncu... • ... in dva sta na začetku Včeraj je prvič položil roko okoli nje, čisto tiho in plaho. In ona ga je pogledala, s srečnim nasmehom, ki je govoril »da«; »da« njemu in temu vedremu, toplemu, lepemu življenju 1 Danes jo spet objema njegova roka, in ona je malo, prav malo samo sklonila glavo k njemu. Danes je poslednji dan njunega dopusta. In poletje se nagiba h koncu. In tako se- gospod pilot? Kaj buljiš vame, Ivo? Da mi je balo slabo? Slabo, praviš? Meni? Meša se ti! Meni pa slabo! In ko odrasem, postanem pilot. In letel bom z mamo v Indijo. Samo slabo, mama, slabo ti ne bo smelo postati...« Dober tovariš j V grob ga nesejo. Dober tovariš je bil vse življenje.' V vojni — Karpati, Galicija, tudi dve soški ofenzivi je prebil — je ležal z drugimi v jarku, ves blaten in truden, in delil z njimi poslednji košček kruha, pomagal ranjence reševati iz žičnih ovir in hodil po hrano, čeprav je sam pekel bljuval ogenj, koder je šel. V miru je onimi redkimi, ki so z njim našli pot nazaj, ustanovil v do-' mači vasi požarno brambo. »Splošna blaginja je več kakor osebna!« je takrat dejal. Kjerkoli je nastal ogenj v vasi ali v okolici: on je zastavil svoje življenje za svoje bližnje. Zahteval ni plačila ne zahvale — in kadar so se mu zahvalili, visoki gospodje v visokih cilindrih, sploh ni razumel, kaj so prav za prav hoteli. Se nadaljuje na 2. strani r>od črto droben prašek sta v orjaški gori. Pa vendar je nad vse važno (vsaj zanju), da se danes začne ono novo. Danes še ne vesta, kakšno bo, kam ju bo vodilo. Toda on ima čvrste lehti in široke, mirne roke. On bo že napravil. In ko sklanja svojo glavo k njemu, se zdi kakor bi hotela reči: »Zaupam til Zmagal boš!« Veliki dogodek »Tole je stransko krmilo in tistole višinsko! In kadar odrasem, postanem pilot! Letel bom v Pariz. Ali pa v Indijo. V Indijo bo boljše, mislim. Tam imajo leve. V Parizu pa samo Eiffelov stolp, ki smo brali o njem. Mamico vzamem s seboj. Kaj- Ženitovanjski sejem v Indiji Za volovsko vprego kupiš — Seno K asi ilirsko gorovje je najsevernejša pokrajina indskega cesarstva, leži pa že v najmogočnejšem in najvišjem gorovju sveta, v Himalaji; zato ga naziv a jo »streho sveta«. Vsako leto enkrat in sicer v prviih dneh junija je iv glavnem mestu Simli veldk sejem, Kgar najprivlačnejša točka je sejem nevest. Vsa pokrajina je v tistih dneh Bvečano ubrana. Ljudje vino iz vseh krajev in koncev, z nižav indske ravnine, iz globeli, sotesk in z visokih easneženih vasi, vsak po svoje oblečen v pestro narodno nošo. Vse, mlado in staro, ženske in moški, lepotci In lepotice, grbci in kruljave ženice — vse je na potu peš ali na oslih, kakor pač običaji vele. »Zaroka« Slavnostni travnik je nekoliko od-maiknjen od mesta, na viasoki planoti, obdani a slokimi pinijami. Na eni Bi rani so v terasah nanizani sedeži za fcenske, ki čakajo hrepeneče svojega le nepoznanega ženina. Strogo zaprt }e prostor krog njih, da jim nikdo ne more blizu. Moški se pa sprehajajo pazljivo motreč pred temi sedeži in Ki ogledujejo »neveste«. Nikar ne mislite, da je tu samo mladina, ki ogleduje in snubi. Mnogo je takuh žead, ki jim bingljajo z nosa kar po tnije Obroči, ki dokazujejo njihove stopnje ivdovstva, a njihova prisotnost priča, ida jim je srce še zmerom mlado in Ijubevam željno. Po navadi se jim posreči, da dobe moža, kajti žene iz Kaišmirskega gorovja veljajo po vsej Indiji za izredno lepe, plemenite in Bkrajno skromne. Za mulo kupiš ženo Ko si je moški med lepoticami izbral zanj najprikupmejšo, in je dekle ■ pogled om potrdilo, da ji je s ženin« všeč, obstane mladenič tik ob ograji pred njo. Takoj nato se mu približajo dekletovi sorodniki, da sklenejo kupčijo, kajti žene je treba v tem cesarstvu kupovati Sicer pa ne barantajo dolgo. Kup je zelo preprost, saj dobiš ženo za par volov ali krav, časih celo za gorsko mulo. Nekateri zahtevajo kot plačilo tildi denar, toda le redko plača kdo v gotovini. Taka nevesta, ki bi očetu vrgla tri, štiri angleške funte, mora biti že izredna lepotica ali pa sicer dobra »partija«. Po sklenjeni kupčiji namignejo sorodniki ne-vesti, ki sime zdaj zapustiti svoj sedež dn se približati svojemu bodočemu soprogu. S tem je že opravljena zaroka. Cerkveni blagoslov Tudi poročne slovesnosti so dokaj preproste. Ženin in nevesta odideta v bližnji tempelj kjer ju že čaka svečenika Ponudi jima čašo olja iz lanenega semenja, čigar vonj morata vdi- havati. Pravrijo, da ima čudežno opojno moč. Nato vzame svečenik, kakršne so pač premoženjske razmere mladega para, srebrn ali zlat kovanec, ki ga pred žiivo pobarvano nabožno sliko vrže na bakreno tehtnico. Temu sledi še blagoslov, po katerem je obema zakoncema dovoljeno, da se prvič poljubita. Vsi prisotni sorodnika se z mlado ženo in »novopečenim« možem in med seboj pobratijo. Kmalu je razmerje med novimi sorodniki tako prisrčno, kakor bi se že dolgo, dolgo poznali. Zvečine se po svečanosti v templju podasta mlada zakonca v Simlo, kjer se kaj kmalu izgubita v množici sorodnikom izpred oči. Kesneje ju srečamo, kako se z roko v roki sprehajata po ulicah in posečata trgovine in ee ustavljata pri stojnicah. V navadi pa niso ženitovanjske svečanosti, tudi svečanega obeda si ne privoščijo. Ko pa leže mrak, si odpelje mladi mož ženko v svoj dom. * Tobak tihotapijo pod zemljo Na belgijsko-franeoski meji v bližini Hailluiina so nedavno odkrili nekaj nenavadnega. Že več let je promet na meji pod najstrožjim nadzorstvom, ker so oblasti £e mnogokrat zasledile prav živahno tihotapljenje tobaka čez mejo. Doslej so se cariniki sicer brez uspeha trudili, da bi odkrili, od kod in kako spravljajo tihotapci blago čez mejo. Domačini tostran in onstran meje bo bili videti, da niso zapleteni v tihotapsko početje, in še tisti peščici sumljivih ljudi, ki so po večkrat zahajali v Hal-luin, niso mogli dokazati ničesar. K-- I j .Mm.. »v lilill M Slepec ob poti Tole je pa poslednja usoda tega dne: slepec ob poti, star, truden in Cisto sam. Le pes je pri njem, uboga sestradana Hval, stiska se k njemu, grejoč same sebe in zapuščemca. Ustvarila sta si skupnost, ta slepec ita njegov pes, malone življenjsko skupnost. Ali pp »e ve<5! Noben člo-■*»k, nikoli in nikjer, ne bo tako zve- sto in z ljubeznijo visel na nesrečnežu kakor ta žival. Bog ve, kje ima ta slepec, ki prezeba ob poti in prodaja igračke, svoj dom; temno luknjo, majhno in tesno, z ležiščem iz cunj in starih vreč. In ko tam leži, čisto sam, lačen in obupan, tedaj tipa nemara njegova tresoča se roka po tej živali, ki je zmerom tu. zmerom pri njem. Carinske oblasti torej niso nikok imele prilike, da bi zalotile tihotapce na delu, dobivale so pa stalno vesti ik Francije, da neznanci vtihotapljajo velike množine tobaka. Izguba na carini je bala milijonska. Niti ene sumljive osebe, ki bi se pečala z nečednimi posli, niso ujeli v poslednjih letih. Neke noči je pa neki prav buden obmejni čuvar slučajno odkril pot, po kateri pretkani tihotapci prenašajo tobak čez mejo. Zasanjani stražnik na obmejnem kamnu Tisti vestni uradnik je z vso natančnostjo obhodil prisojeni mu obmejni pas. Noč je bila lepa, mesečina je lila na zemljo; niti na misli ni bilo čuvarju, da bi se te lepe noči kdorkoli upal neopaženo prikrasti čez mejo. Daleč naokoli ni bilo opaziti ničesar sumljivega in čuvar reda in pravice se je zasanjan naslonil na obmejni kamen. Toda nenadoma se je zdrznil. Zaslišal je sumljiv šum, ki pa ni prihajal ne z desne ne z leve, temveč, če ni sanjal, izpod zemlje. Zdelo se je kakor bobnenje pred potresom. Nekaj nepojmljivega se je moralo goditi pod zemljo. Podzemeljsko bobnenje na meji Obmejni čuvar se je vš&ipnil v Lica. Saj menda ne sanja. V resnici se je prav razločno slišalo podzemeljsko bobnenje, ki ni hotelo ponehati. Čuvarju se je zdelo tako bobnenje sredi noči nerazumljivo, zlasti ker ni bilo na ničemer opaziti, da bi stresal zemljo potres. Poklical je ostale tovariše, ki so z njim vred napeto zasledovali podzemeljsko grmenje. Pomikalo se je ob meji, pri nekem gozdu je zavilo od meje v desno smer proti Meninu in slednjič prenehalo. Zaman so cariniki na poti nazaj prisluškovali; niti najlahnejšega šuma ni bilo več čuti. Po natančnejšem ogledu so cariniki ugotovili, da teče CIKORIJA Naš pravi domači izdelek! tod pod zemljo širok vodovodni rov iz francoskega ozemlja pri Roncqu v HaUuin. Ta rov je bil tako visok, da je mogel odrasel človek pokonci hoditi po njem. Carinika so torej pričeli sumiti, da bo ta rov najbrž pot vseh tihotapcev. Ozkotirna podzemeljska železnica Domneva carinikov je bila pravilna. Preiskave v vodovodnem rovu so dognale, da so tihotapca v tem vodnem rovu položili pravcat tir za majhno železnico. S tem je bilo torej pojasnjeno tisto podzemeljsko bobnenje, ki so ga pred nekaj dnevi zasledovali cariniki. Tihotapstvo je cvelo od sile bohotno. Oblasti na žalost nd-eo mogle ujeti tihotapcev, ker so še o pravem času odnesli pete. Pač je pa živahnega prometa pod zemljo enkrat za vselej konec. * Bccdoi/ htocUcc iepožd sotnokces V policijske zapore v Sevilji so privedli mladega moža, ki je bil osumljen, da je ustrelil svojega brata. Čeprav so potrdili vsi prebivalci v hiši,, da je imel fant še hip pred izvršenim umorom samokres v roki, ni mogla policija kljub natančni preiskavi nikjer najti moril-nega orožja. Naslednji dan je pa jetnik zbolel. Tožil je o strahovitih želodčnih krčih. Rentgenska slika je pokazala, da je osumljenec požrl samokres. Takoj so ga operirali, po ozdravljenju pa pride pred sodišče. * Banka Baruch 15, Rue Lafayette, PARIŠ Odpreinlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnern kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji In Luksenhurgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bru-xelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija: št. 1117-94, Pariš; Luksemhurg: št 5967. Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznica £0 18 UUU i* Mistellbacli, v avgustu. Neka majhna moravska občina, bliau avstrijske meje, je torišče skoraj neverjetne tragediije. Nedavno se je vrnil kmet Jan Salajka, ki je leta 1914 odšel na vojno in 90 ga že v prvih bojih Rusi ujeli. Skoraj nihče ne spozna ostarelega moža, ki mu je zrasla dolga brada. Salajka se je takoj ob povratku v domovino napotiL k svoji rojstni hiši. Na veliko žalost je pa zvedel, da se je njegova žena že Bdavnaj vdrugdč poročila, misleč, da je njen prvi mož padel v vojni. V drugem zakonu je rodila zdajšnjemu možu že petero krepkih in zdravih otrok. Ko je Salajka vse to slišal, se je razjokal in odšel ves potrt iiz domače vasi. Potikal se je po sosednih vaseh in pripovedoval ljudem o svoji strašni nesreči. A na koncu so Salaj-ko osumili sleparstva in ga prijeli. Orožniki so reveža vsevprek zasliševali, pri čemer so ugotovili, da ve Težka pcei&ludčftia V Parizu, avgusta. Marki Epoile je bil sicer galanten gospod, pa si je vendar dovolil stavo, ki je niso one, ki se jih je tikalo, prav nič odobravale. Na račun dam iz družbe, ki jih je zmerom nazival krono stvarstva, je šla ta stava. Marki je namreč trdil, da je nialo-katera dama tako molčečna, da bi iz-držala dve uri, ne da bi govorila. Užaljene dame so mu hotele seveda dokazati nasprotno. Določili so družabni popoldan za čas stave. Dame so sedele v velikem salonu na eni, gospodje na drugi strani. Dame so molčale ko grob, gospodje so se pa tem živahneje pomenkovali. Na gospodih je bilo, da s svojimi pogovori prisilijo dame, da prekinejo molk. Za vsakdanje stvari se dame še zmenile niso. Stikali so torej za takimi stvarmi, ki bi dame dražile. Marsikateri dami je bila peklenska muka držati jezik za zobmi, medtem ko so se gospodje menili seveda le o tujih ženah, zlasti o takih, ki so bile z navzočimi v sovraštvu. Hvalili so lepoto tistih, njih duhovitost, eleganco, samozavestni nastop, dobro vzgojo njihovih otrok... in prisotne dame so si iz obupa, ker so morale molčati, grizle ustnice do krvi. Poldrugo uro so se dame hrabro držale, toda takrat je marki izigral svoj as. Nenadoma so se odprla vrata in v salon je stopila nad vse ele- Salajka za take podrobnosti iz svojega prejšnjega življenja, da niti orožniki niso več dvomili, da je bradati mož v resnici Salajka sam. Povedal je ime svojega birmanskega botra, pokazal je meje svojega nekdanjega posestva, obšel njive ostalih vaščanov, dokler niso končno tudi sorodniki verjeli, da je ubožec res Salajka. Orožniki so moža izpustili. Kljub vsemu se pa Salajlti še do danes ni posrečilo nesporno dokazati, kdo je, ker nima nobene listine. Najtežje je pa nesrečni ženi, loi je že petnajst let poročena z drugim kmetom ter se bo nemara morala zagovarjati pred sodiščem zaradi prečešiva. Salajka je odšel še na Nižje Avstrijsko iskat starih prijateljev, toda težko preizkušenemu možu ne bo lahko dokazati, da je res bivši črno-vojnik Jan Salajka, ki so ga po vojni avstrijske oblasti proglasile za mrtvega. * gantna in čudovito lepa dama. Vsi gospodje so strme občudovali krasno prikazen, ki se je gracijozno in ljubko smehljaje bližala njihovi družbi. Takrat se je marki sklonil k svojemu sosedu in mu pošepnil, toda vendar toliko glasno, da so ga mogle napeto prisluškujoče dame čuti: »To je ljubimka barona Vil-loisak V tistem hipu je kakor elektrizi-rana odskočila neka dama iz družbe in tresoča se od jeze zabrusila markizu v brk: »To je podla laž!« Marki Epoile se je vljudno pri- Prijeten nedeljski oddih Čer *°Pet~T m ?Ve’ h «2vaj'n* ,n°m» 2aveda Co/. 'ePote, netr s*ojc k°nccv Prf°Vana do S/ oh^ni jCo°V; °na nhdo, n ,i9ko svežo ji, tako n ne^o , ELIDA Creme de chaque heure klonil k razburjeni dami ter skesano priznal, da njegova trditev ne drži. Hotel je samo dokazati, da ženske ne znajo molčati. Dama, ki je pokvarila svojim vrstnicam slavo, je bila sama gospa baronica Villoisova. Stava je bila za moške dobljena. Toda nič manj časti ne gre damam, ki so storile to, česar še morda nikoli v življenju niso, da v družbi poldrugo uro niso črhnile besedice. Hiša d Madrid, v avgustu. V nekem španskem okrožnem mestu so mestni očetje prikimali in soglasno rekli: »Da«, ko je neki lepo oblečeni gospod prosil za dovoljenje, da postavi v predmestnem parku zabavišče. Neznani gospod je zlasti opeval svojo najprivlačnejšo atrakcijo, hišo duhov, kjer se človek za nekaj beličev do nezavesti nasmeje, ko se po izginjajočih stopnicah, sobah brez tal, drčečih preprogah in še raznih drugih zabavnih neprili-kah pridrsa od vhoda skozi dve nadstropji ves potan in izčrpan od smeha spet na zeleno travo. Priporočila iz vseh velikih evropskih mest, ki jih je resni gospod pokazal, so bila nad vse laskava, nje- gove zahteve malenkostne. In ker se niti veseličnemu davku ni upiral, so mestni očetje kar obojeročno podpisali dovoljenje. 2e čez tri tedne je bila svečana otvoritev zabavišča, ki bo odslej cela dva meseca meščanom v veselje. Po vsem mestu so govorili samo o hiši strahov; naval je bil ogromen. Osebje v tej čudni hišici je imelo polne roke dela, da je zdaj navdušeno vriskajoče, zdaj prestrašene obiskovalce dovedlo skozi labirint sob, stopnic in loputnic. Prav tisti čas so se na policiji neverjetno množile prijave o izgubi listnic in denarnic, ki jih ni bilo mogoče pojasniti. Policija je bila noč in dan znanim žeparjem za petami. Zdelo se je pa, da so vsi žeparji na dopustu. Toda tatvine so se od dne do dne bolj množile. Končno se je komisarju Rodrigue-zu posvetilo. Dognal je, da so vsi, ki so prijavljali izgubo denarnic, bili tistega dne v hiši strahov. Tukaj, sl je dejal, mora biti ključ do te skrivnosti. S petdesetimi agenti je obiskal pod krinko nedolžnih zabave željnih' meščanov hišo strahov. Sleherni uradnik je imel v prsnem žepu navidezno nabasano listnico. Med ostalo občinstvo so se pomešali tako spretno, da je za vsakim tretjim meščanom bil po en agent. Prerinili so se z množico vred v hišo strahov. Nenadoma se je pa zaslišal oglušujoč brlizg. Množica radovednežev, ki so ves dan oblegali hišo strahov, se j® zdrznila. V istem hipu so prenehali vsi stroji. Obiskovalci so se zbegani vsuli iz hiše, vsak tretji — policijski uradnik —, je pa vlekel po enega nameščenca seboj. Vse aretirance so odvedli na policijsko ravnateljstvo in zaprli onega resnega gospoda 3 sijajnimi priporočili in ves štab njegovih pomagačev. Zabavišče so še tisti večer uradno zapečatili. Preiskovalni sodniki so dognali, da je bilo vse podjetje last mednarod« nih žeparjev, ki so v temnih hodnikih hiše strahov olajšali pretresene obiskovalce za debele in suhe denarnice. * TEJFH TiDH* — Italijanskemu letalcu Pincdu se je r soboto, ko jo hotel leteti ii Newyorka v Bagdad in doseči nor svetovni rekord, vnel bencin, ker se je letalo zadelo v neko ograjo. Preden so mogli priti nesrečnežu na pomoč, je živ zgorel. Pinedo je bil eden najslavnejših letalcev; proslavil se je zlasti 1927, ko je obletel svet. — Po najnovejši nemški statistiki je število nezaposlenih na vsem svetu padlo s 30 milijonov konec marca t. 1. na 20 milijonov konec junija t. 1. Posamezne države kažejo tole nezaposlenostno sliko (številke povedo, koliko ljudi na vsakih 1000 prebivalcev je bilo v dotični državi 30. junija t. 1. brez dela in zaslužka): Združene države Sev. Amerike 108 Nemčija......................104 Avstrija 77 Češkoslovaška . . . , . Kanada Velika Britanija Danska • . 49 Holandska Nova Zelandija . . . . • . 34 Francija . 33 Irska Švedska Avstralija . 27 Belgija Italija ...•«»», . 26 Madžarska .......................21 Finska . . , , Švica Poljska .... betonska . . . Norveška . . , Estonska . . . 13 Jugoslavija . . . 2 Romunija . . . 2 Največ nezaposlenih imata USA in Ncm- čija, dve izmed najbolj industrializiranih držav na svetu; najmanj Jugoslavija in Romunija kot izrazito poljedelski deželi. — Malarija umori več ljudi kakor kuga, kolera in lepra (gobe), je dognala mednarodna komisija Zveze narodov. Tako trpi n. pr. v Hindostanu za malarijo 100 milijonov ljudi; nekatera leta doseže tam umrljivost 50%. V Delhiju je malarija pred kratkim pobrala četrtino prebivalstva. Povprečno umre na vsem svetu za malarijo 17.524.000 ljudi na leto. Za uspešen boj proti malariji bi bilo treba na leto 1,374.735 kg kinina, ves svet ga pa izdela komaj 450.000 kg. — Najmlajša trancoska žena, 12% letna Adrienne Delainare iz Catillona, o kateri so pred kratkim pisali, da je dobila od predsednika repnblike dovoljenje, da se sme poročiti s 171etnim mladeničem, je te dni rodila zdravega 4% kg težkega dečka. — V Bratislavi in Košicah so v dveh brzih vlakih našli skoraj v istem času po en kovčeg z deli razsekanega člove- škega trupla. Iz delov v obeh kovčegih so ugotovili, da gre za enega samega umorjenca, 25 do 30 letno žensko. Ker sta vlaka prišla iz dveh smeri, je preiskava silno otežkočena in niso mogli do zda} dognati niti kraja strašnega zločina niti identitete nesrečne žrtve. Preiskava so vrši na vsem ozemlju med Prago, Brnom, Bratislavo in Kožicami. — Na zagrebški medicinski iakultetijo stopil z novim šolskim letom v veljavo nov učni red. po katerem bo trajal študij zdravniških ved s praktično strokovno izobrazbo vred sedem let ali štirinajst semestrov (do zdaj 11 semestrov). — Zaradi previsoke cene električnega toka je v čačkn v Srbiji 98% vseh naročnikov odpovedalo tok in stopilo v stavko proti elektrarni. Začetek stavke so oznanile tovarniške sirene. Naročniki toka zahtevajo, dA elektor-« zniža niegovO ceno in da jim povrne (roške za netrole] in sveče, s katerimi si morajo med stavko pomagati. —«-----'M.. Birmi • Neznanec Zgodovinska sličica Zapisal Arthur Somerset Rodil sem so v Washingtanu, in moji prvi spomini segajo tja v hude Sase grajamske vojne. Morda mi je najjasnejša slika iz detinstva slovo mojega očeta, ko j© šel v vojno. Čeprav se takrat nisem zavedal pomena dogodkov, mi je ta slika še zmerom iv živem spominu, ker mi j« za slovo podaril velikega, neokretnega psa. »Ta pes se mi je pridružil, ko sem šel z nabora,« je povedal. »Gotovo je komu ušel. Ko me ne bo, bo dober čuvaj zate in za mater.« Potem naju je poljubil. Spomnim ee, da serni jokal. Mati je pa bdla skoraj vesela. Sele potem, ko sem planil v sobo s psom, je klečala pred posteljo in jokala v blazine. :>Kaj bi rad, Jim?« ,je vprašala in me pogledala. >Mati... hotel sem te samo vprašati... aili ne misliš, da bii bilo ,Yan-kee‘ lepo ime za mojega psa?« Potegnila me je k sebi in pritisnila svoje mokro lice na moj obraz. ;>Da, mislim, da bo.« Spomnim se, kolikokrat je mati postavila svoij krožnik pred psa, ki je čakaje ležal zraven nje. Kadar je potem planil pokoncu kakor volk in polizal krožnik, se je materi vselej nabral obraz od skrbi. »Jim,« je rekla potem, »ne vem, kako bova mogla psa obdržati. Tako hitro rase, da že zdaj več požre kakor midva oba skupaj pojčva.« Kes je bil pes zelo zrasel in je bil skoraj tolikšen kakor jaz sam. Silno rad sem ga imel, in kadarkoli je mati napeljala na to, da ga bova morala spraviti proč, sem moledoval in jo prosil, naj ga vsaj še nekaj časa obdrži. Potem je prišel čas, ko je mati zbolela. Nekega dne, ko ni mogla vstati, mi je rekla, naj vzamem petdeset centov iz predala in naj kupim nekaj hrane. Stopil sem k predalu) kjer je hranila denar — bil je prazen. Ves denar je bil skopnel, mati pa bolna! Kako bova zdaj živela? Pogledal sem psa. Upiral je vame svoje velike otožne oči. In takrat sem doprinesel grajanski vojni svojo naj večjo žrtev: sklenil sem prodati svojega psa — najboljšega prijatelja, ki sem ga imel na svetu. Kadar nisem imel hrane zanj, mi je lizal roko. Naj je bilo pozimi še tako mraz, zmerom je spal pred mojo posteljo na golih tleh. Zdaj sem pa čutil, da ne morem drugače, kakor da ga prodam. Napravil sem iz pokrova lepenkaste škatle velik izvesek z napisom: »Naprodaj!« in ga obesil psu okoli vratu. Oči so me pekle in v grlu me je davilo, ko sem privezal psu vrvco okoli ra atu in ga odpeljal z doma. Bilo je pozno popoldne v zimi 1864/65. Na nekem vogalu blizu stare davkarije sem se ustavil, ker je tam šlo mnogo ljudi mimo. Tako je minilo nekaj časa, ne da •bi se bilo kaj zgodilo. Večina ljudi je bila zatopljenih v medsebojne razgovore in me niso niti opazili. Naposled sem postal tako truden, da sem se vsedel zraven Yankeeja na mrzel kamen. Še opazil nisem nekega velikega neznanca, ki je nenadoma stal zraven mene. Sele tedaj sem uzrl njegove velike čevlje, črno suknjo, ki mu je mlahavo visela s sklonjenih ramen, in veliki nelepi obraz z globokimi črnimi očmi in črno brado. Čeprav je imel kakor takrat toliko ljudi cilinder, name ni napravil vtisa, da bi bil Bog zna kako bogat. Dolgo sem bil čakal na kupca. Toda zdaj, ko je stal pred menoj, sem se krčevito oklenil psa okoli vratu in solze so se mi vlile po nosu. »Ali... bi ga... radi... kupiili?« eem vprašal ihte. Visoki mož ni takoj odgovoril. Njegove oči so opazovale velikega žalostnega psa, načečkani napis in moje zakrpane hlače. »Zakaj bi ga rad prodal, dečko?« je prijazno vprašal. Razložil sem mu, kakor sem vedel in znal, da je mati bolna, da smo reveži, ker je oče v vojni... »Tako, tako...« je dejal zamišljeno. In s svojo veliko, koščeno roko je potrepljal psa po glava. »Yankee mu je ime!« sem se opogumil. »Tudi taco vam da, če hočete.« Visoki mož se je sklonil, da je njegova suknja potegnila po tleli, in malone svečano vzel Yankeejevo taco v roko. »Koliko hočeš zanj?« je vprašal. Obotavljal sem se. »Ali mislite... da en dolar... ne bo preveč?« »Ne,« je resno odgovoril. »Mislim, da ne bo preveč. Samo ne vem, kam naj ga spravim. Veš, pri nas v hiši je že tako vse polno ...« »0, prav gotovo vam ne bo v nadlego. Spal bo pred vašo posteljo ali pa kjerkoli drugod.« »Ne, drugo misel imam,« je dejal visoki mož. »Ti boš znal bolje nanj paziti kakor kdorkoli drugi. Denimo, da ga kupim in ga pustim pri tebi, dokler ne napravimo pri nas več prostora?« »O, zakaj ne!« sem skoraj zavriskal. »Kadar ga boste pa hoteli.. .< Segel je s svojo veliko roko v hlačni žep in mi dail bankovec za deset dolarjev. To je bilo takrat dosti denarja, in zato sem napravil velike oči. »Zmotili ste se!« »Ne,« je odgovoril in me dobrohotno pogledal. »Mislim, da je pes vreden dolarja. Toda za prav toliko lahko tudi na mesec požre. V devetih mesecih bo nemara vojne že konec, in takrat se vrne tvoj oče.« Nič več ni rekel, še nasmehnil se ni, in šel. Bil sem preveč osupel, da bi se mu zahvalil, in sem stal kakor okamenel. Potem sem stekel za psom, ki je divje vlekel za vrvco, in nekaj minut nato sem bil doma in pokazal materi denar. Ko je videla, kaj sem napravil, in zagledala izvesek za Yankeejevim vratom, so ji trznile ustnice. »A kdo neki je bil tisti mož, Jim?« je vznemirjena vprašala. »Gotovo ga moramo poznati. Bržčas te je spoznal. Tujci na tak način ne razmetavajo denarja!« »Ne spomnim se, mati, da bi ga bil kedaj videl.« Več dni je zamišljeno tuhtala, kdo bi neki utegnil biti oni visoki neznanec. Nekoliko je bila tudi nejevoljna, da sem vzel denar od človeka, ki ga nisem poznal. Toda jaz sem bil tako zadovoljen, da sem smel obdržati psa, da mi je bilo kaj malo mar, kdo je neznanec. Ko je minilo teden dni in »e ni več prikazal, sem se začel vdajati upanju, da morda nikoli ne bo prišel po psa. Prihodnjo pomlad je bilo vojne konec, in ko sem nekega dne prišel domov, sem zagledal svojega očeta. Veselo me je pozdravil in privzdignil do stropa, nato je pa vzel Yamkeejevo glavo v roke in jo ljubeče pobožal. »Ali si pa tudi dobro pazil na svojega gospodarja, ko mene ni bilo doma?« ga je vprašal. In potem je jela mati pripovedovati, kako sem hotel psa prodati, in ga vprašala, ali nemara on kaj sluti, kdo mi je utegnil dati denar. Toda tudi oče si ni znal stvari razložiti. Tako smo to rodbinsko skrivnost v veselju nad očetovo vrnitvijo in v splošnem zmagoslavju skoraj pozabili. Tedaj je pa nekega dne razžalostila narod strašna novica. Zjutraj 15. aprila 1865 sem ravno prišel v sobo na kavo, ko sem zagledal svojega očeta s časnikom v roki za mizo. Na obrazih obeh roditeljev sem videl, da se je moralo nekaj strašnega pripetiti. »Snoči so streljali na predsednika republike,« je dejal oče. Kmalu nato je šla od ust do ust novica, da je predsednik umrl — ob sedmih zjutraj, v hiši nasproti gledališču, kjer so nanj izvršili atentat. Ko sem se opoldne vrnil domov, je oče ravno zabijal žebelj v zid, da obesi nanj sliko, ki jo je bil malo prej kupil. Pogledal sem obraz in ga tisti mah spoznal. »Saj to je tisti veliki neznanec!« sem vzkliknil. »Neznanec, ki sem mu spravil psa!« »Motiš se, fant!« je odkimal oče. »Ne, ne!« sem uporno vztrajal na svojem. »Ravno on je! Saj ima še brazgotino, ki sem jo takrat opazil zraven ust!« Do smrti ne bom pozabil izraza v očetovih očeh, ko je pogledal mater. Stala je sredi sobe, s kro/jiikoin krompirja v roki. In zdajci so ji spolzele solze po licih. Počasi in oprezno je oče obesil sliko in jo uravnal. Potem je prišel k meni in mi položil roko na ramo. »Jim,« je rekel mirno, »ali veš, kdo je ta mož?« »Njegovega imena vendar ne poznam,« sem odgovoril skoraj nestrpno. »Saj sem rekel, da je tisti neznanec, ki...« Očetova roka se je krčevito zagrebla v mojo ramo. In takrat me je zdajci prešinila slutnja. »Otrok moj,« je rekel oče čudno hripavo, »ta mož je bil — Abraham Lincoln!« * Opomba. Abraham Lincoln je bil 16. predsednik ameriških Združenih držav. Po rodu je bil navaden drvar, pa se je iz lastne moči povzpel do najve&je časti v državi. Osebno je bil silno dober in plemenit človek; njegova največja zasluga je odprava suženjstva v Severni Ameriki. Američani ga oaste kot svojega naj-večjega predsednika. Rodil se je 12. februarja 1809, umrl 14. aprila 1805 kat žrtev atentata. Hvala Bogu! »0, gospodična učiteljica,« reče mala Nada, ki se uči zemljepisja, »kako sem srečna, da smo pri nas samo trije otroci.« »Zakaj?« »Ker pravkar berem, da je vsak četrti otrok, ki se na »vetu rodi, Kitajec.« iifapim SinVtfsSSfi®®«*.. 1- tnZP?’ Presenetljiv iiid konjske dirke (»Humorist«) Qvct ftlcnle * C risi o Roman Napisa! Aleksander Dumas s. nadaljevanje. Kakor smo videli, je pripadal Villefort plemiški stranki v mestu, Morrel pa demokratski. Oni je bil navdušen rojalist, tega so pa imeli na sumu, da je Napoleonov pristaš. Villefort je zato Morrela nezaupno pogledal in hladno odgovoril: »Gotovo veste, gospod, da je človek lahko v zasebnem življenju miren, kot trgovec pošten, spreten v svoji stroki, vzlic temu pa politično velik zločinec. Ne, gospod Morrel?« Poslednje besede je posebno naglasil, kakor bi meril na ladjedelca samega. Njegove ostre oči so se zdele, kakor da hočejo prodreti na dno srca tega moža, ki se je drznil potegovati se za drugega, čeprav je moral vedeti, da je sam potreben prizanesljivosti. Morrel je zardel, zakaj v političnem oziru njegova vest ni bila popolnoma čista. Razen tega se je z nemirom spomnil Dantesovega pripovedovanja o sestanku z velikim maršalom in pogovoru s cesarjem. Vzlic temu ni nič manj vnelo povzel: »Iskreno vas prosim, gospod Villefort, bodite pravični, kakor morate biti, in dobri, kakor ste zmeraj, ter nam kmalu vrnite ubogega Dantesa.« Besedi ,vrnite nam‘ sta zveneli v ušesih namestnika kraljevskega prokuratorja vprav revolucionarno. »Ej, ej,« je ponovil sam pri sebi, »,vrnite nam*! Ali je ta Dantes nemara član kakšne zarotniške družbe, da govori njegov priprošnjik nehote v množini? Saj res, komisar mi je rekel, da ga je našel v gostilni sredi velike družbe; tam bo pač njihovo shajališče.« Na glas je pa dejal: »Lahko ste popolnoma mirni. Če je jetnik nedolžen, se niste zaman sklicevali na mojo pra- vicoljubnost; če je kriv, bom pa seveda prisiljen storiti svojo dolžnost.« Ker je ravno dospel do svoje hiše, ki se je dotikala justične palače, je hladno pozdravil in dostojanstveno stopil v hišo. Nesrečni ladjedelec je obstal na mestu kakor okamenel. Predsobje je bilo polno orožnikov in policijskih agentov. Sredi med njimi je stal, strogo zastražen, mirno in nepremično jetnik. Villefort je mimo grede pogledal po njem, vzel šop aktov, ki mu jih je dal njegov tajnik, in izginil v svojo sobo z besedami: »Pripeljite mi jetnika!« Dasi je Dantesa le bežno ošinil z očmi, si je Villefort vendarle ustvaril neko sliko o človeku, ki ga je imel zaslišati. Na njegovem širokem in odkritem čelu je bral razumnost, v ostrih očeh pogum, v polnih polodprtih ustnicah z bleščeče belimi zobmi pa iskrenost. Prvi vtis je bil torej za Dantesa ugoden; toda Villefortu so že tolikokrat rekli, da je glavno pravilo politike: ne verjemi, če je prvi vtis ugoden. Zato je premagal boljša čuvstva, ki so že hotela obvladati njegovo srce, zavzel pred ogledalom uradni obraz in sedel s strogim izrazom za mizo. Trenutek nato je vstopil Dantes. Mladi mož je bil še zmeraj bled, a miren In skoraj neskrben. Z neprisiljeno vljudnostjo se je priklonil pred sodnikom in se ozrl po kakem stolu, kakor bi bil prišel v sprejemnico svojega gospodarja Morrela. Takrat šele je zadel ob Villefortov mračni pogled, ob pogled, ki je lasten možem pravice, ki ne marajo, da bi kdo bral njihove misli. Ta pogled mu je povedal, da stoji pred brezobzirno justico. »Kdo ste in kako vam je ime?« vpraša Villefort, listaje v papirjih, ki mu jih je dal tajnik. V eni sami uri so že obilno narasli. »Ime mi je Edmond Dantžs in sem krmar na ladji ,Faraon*,« odgovori mirno in z jasnim glasom mladi mož. »Koliko ste stari?« »Devetnajst let.« »Kaj ste počeli v trenutku, ko so prišli po vas?« »Bil sem na svoji zaročni gostiji,« odvrne Dantes s tresočim se glasom, tako bolestno je bilo nasprotje med onimi trenutki veselja in tem resnim prizorom, tako silen je bil kontrast med mračnim Villefortovim obrazom in lepoto njegove Mercede. »Svojo zaroko ste praznovali?« vpraša Villefort in nehote vztrepeta. »Da, gospod, oženiti se hočem z deklico, ki jo ljubim že tri leta.« Dasi je bil Villefort v službi trd in neizprosen, so ga te besede vendarle presunile. Ob tem človeku, ki so ga tako sirovo odtrgali iz najslajše sreče, se je spomnil sebe: tudi sam je bil srečen, in tudi njega so pravkar odtrgali iz neskaljene sreče, da zdrobi srečo moža, ki je stal kakor on na pragu največjega blaženstva. »Pravijo, da imate prenapete politične nazore,« povzame Villefort, ki je rad odeval vprašanja v obliko obtožbe. Jaz pa prenapete nazore! Ah, skoraj me je sram priznati, toda političnega naziranja nisem sploh še nikoli imel. Saj mi je komaj devetnajst let! Ničesar ne vem in tudi nobene vloge nimam namena igrati; za ono malo, kar sem in kar upam postati, če dobim mesto, ki po njem hrepenim, dolgujem hvaležnost gospodu Mor-relu. Vsi moji napori, ne rečem politični, nego zasebni, so vsebovani v treh čuvstvih: ljubim svojega očeta, spoštujem gospoda Morrela in obožujem Mercčdo. To, gospod, je vse, kar morem pred sodiščem izpovedati; kakor vidite ni ravno zanimivo.« Ko je Dantes govoril, je Villefort opazoval njegov mehki in odkriti obraz. In spomnil se je besed, s katerimi ga je Renee prosila prizanesljivosti za jetnika, čeprav ga ni poznala. Namestnik, vajen zločinov in zločincev, je v sleherni Dantesovi besedi videl nov dokaz njegove nedolžnosti. »Bogme,« si je rekel Villefort sam pri sebi, »dober fant je! Zato mi pač ne bo težko ustreči Reneeji in izpolniti njeno prošnjo. V plačilo mi bo pred vsemi iskreno stisnila roko, na skrivnem pa dobim od nje še vroč poljub.« Spričo tega dvojnega upanja se je Villefortu zvedril obraz. Dantes, ki je napeto sledil slednji izpremembi na sodnikovem obrazu, se je veselo nasmehnil. »Ali imate kakšne sovražnike?« povzame Villefort. »Sovražnike, jaz?« se začudi Dantes. »Hvala Bogu sem premalo pomembna oseba, da bi jih imel. V kolikor sem vročekrvnega značaja, sem si zmeraj prizadeval, da sem se nasproti svojim podrejenim brzdal. Pod seboj imam deset ali dvanajst pomorščakov; le vprašajte jih, pa boste slišali, da me ljubijo, ne kakor očeta, ker sem za to premlad, zato pa kakor brata.« »Toda če ste že brez sovražnikov, utegnete imeti nevoščljivce. Devetnajst let vam je, pa boste že kapitan; to je za vaše razmere visoko mesto. Oženiti se hočete z lepo deklico, ki vas ljubi; to je redka sreča za vsakega moža. Ta dvojna naklonjenost usode je utegnila zbuditi zavist.« »Prav imate; gotovo ljudi bolje poznate ko jaz. Toda če naj bi bili nevoščljivci med mojimi prijatelji, mi je ljubše, če jih ne spoznam, da mi jih ne bo treba sovražiti.« ' »Nimate prav; človek mora zmeraj bistro gledati okoli sebe. Bogmev zdite se mi tako vrl mladenič, da bom to pot zanemaril običajne določbe sodnega postopka in vam skušal pomagati. Evo vam ovadbe, ki vas je spravila sem. Ali spoznate pisavo?« Villefort je vzel pismo iz žepa in ga podal Dantesu. Mladi mož ga je hlastno prebral. Čelo se mu je stemnilo. »Ne, gospod,« odgovori nato, »pisave ne: poznam, ker je očividno potvorjena. Vsekako je’ to pisala izurjena roka. Zelo srečen sem,« doda nato in hvaležno pogleda Villeforta, »da imam opraviti z možem, kakor ste vi, zakaj oni, ki je to pisal, me mora hudo sovražiti.« Blisk, ki se je utrnil pri teh besedah iz oči mladega moža, je razodel Villefortu vso silo energije, ki se je skrivala pod njegovo pohlevno in skromno zunanjostjo. »In zdaj,« povzame prokuratorjev namestnik, »odgovorite odkrito, ne kakor obtoženec sodniku, ampak kakor odgovori mož v kočljivem položaju onemu, ki mu hoče pomagati: koliko je resnice v tej brezimni ovadbi?« In Villefort je vrgel pismo, ki mu ga je Dantes vrnil, z gnusom na mizo. »Vse ali nič, gospod. Pri svoji mornarski časti, pri svoji ljubezni do Mercede, pri življenju svojega očeta se vam zakolnem, da vam hočem povedati golo resnico. Ko smo zapustili Napoli, je kapitan Leclere zbolel za vnetjem možganov. Bolezen se je naglo slabšala in tretji dan me je poklical k sebi, ker je slutil, da se mu bliža konec. Moral sem mu priseči, da bom vse storil, kar bo zahteval, in nato mi je zapovedal, naj se ustavim na Elbi, naj tam izročim velikemu maršalu Bertrandu neki prstan in pismo in naposled, naj izvršim, kar mi bo ukazal veliki maršal. Bil je skrajni čas; dve uri nato se mu je začelo blesti, in drugi dan je bil mrtev.« »In kaj ste vi nato storili?« »Kar sem moral storiti, in kar bi bil vsakdo storil na mojem mestu. Želja umirajočega je sveta; pri mornarjih je pa predstojnikova prošnja zapoved, ki jo moramo izvršiti. Odpluli smo torej proti Elbi, kamor smo dospeli drugi dan. Moštvu sem zapovedal, naj ostane na ladji, sam sem se pa izkrcal. Poslal sem velikemu maršalu prstan in takoj so se mi odprla vsa vrata. Sprejel me je, me izprašal zastran smrti nesrečnega Leclera in mi izročil pismo, ki sem ga imel osebno odnesti v Pariz. Obljubil sem mu, da bom to storil, saj bom samo izpolnil obljubo, ki sem jo dal kapitanu. Ko smo pripluli v Marseille, sem hitro opravil vse formalnosti zastran ladje, nato sem pa odhitel k svoji nevesti, ki sem jo našel lepšo kakor kdaj prej. Danes smo praznovali zaroko, Čez eno uro sem se imel poročiti, jutri bi odpotoval v Pariz — v tem so me pa na podlagi nepodpisane odvadbe prijeli.« »Da, da,« zamrmra Villefort, »vaše pripovedovanje se mi vidi resnično, in če vas zadene kakšna krivda, se vam more očitati le lahkomiselnost, a še zanjo vas opraviči zapoved vašega kapitana. Izročite pismo, ki ste ga dobili na Elbi, dajte mi moško besedo, da se vrnete, če vas pokličemo in pojdite mirno k svojim prijateljem.« »Torej sem prost?« vzklikne Dantes ves iz uma od veselja. »Da, samo dajte mi poprej pismo.« »Biti mora pri vas, gospod, zakaj vzeli so mi ga z drugimi papirji vred.« »Počakajte malo,« pravi Villefort Dantesu, ki je že segel po klobuku in rokavicah. »Na koga je pa bilo naslovljeno?« »Na gospoda Noirtierja v Parizu, ulica Coq-Hšron.c Villefort je omahnil kakor od strele zadet. Toda kmalu se je opomogel, potegnil k sebi šop papirjev, ki so jih vzeli Dantesu, in pričel vročično listati v njih. Po kratkem iskanju je našel usodno pismo; z izrazom nepopisne groze je zasrepel vanj. »Gospod Noirtier, ulica Coq-Heron, št. 13,« je zamrmral s prstenim obrazom. »Da,« pritrdi začudeno Dantes, »ali ga mar poznate?« »Ne,« odvrne hlastno Villefort, »zvest kraljev podanik nima znancev med zarotniki.« »Torej gre res za zaroto?« vpraša Dantes, ki ga je prevzela še večja tesnoba kakor prej. »Vsekako mi je bila vsebina pisma popolnoma neznana.« »Da,« prikima mračno Villefort, »toda zato Vam je znano ime naslovljenca.« »Če sem mu hotel pismo osebno oddati, sem pač moral vedeti njegovo ime.« »In tega pisma niste nikomur pokazali?« ivpraša Villefort, ki je postajal čedalje bolj bled. »Nikomur, gospod, na mojo čast.« »Ali nihče ne ve, da prinašate z Elbe pismo gospodu Noirtierju?« »Nihče razen onega, ki mi ga je izročil.« »Že to je prevečl« zamrmra Villefort. Njegovo čelo se je mračilo tem bolj, čim bolj se je bližal koncu pisma. Njegove posinele ustnice, njegove drhteče roke in njegove žareče oči so navdajale Dantesa z zloveščimi slutnjami. Ko je Villefort pismo prebral, si je podprl glavo z rokami in nepremično obsedel. »O Bog, kaj vam je?« je plaho vprašal Dantes. Villefort mu ni odgovoril. Čez nekaj trenutkov je dvignil svoj bledi obraz in še enkrat prebral pismo. »In pravite, da ne veste, kaj je v tem pismu?« »Na mojo čast, ponovim vam, da ne vem. A kaj vam je? Vam je slabo? Ali naj koga pokličem?« »Ne,« odvrne Villefort in naglo vstane, postanite pri- miru in ne govorite! Nič mi ni, Samo trenutna omotica. Odgovarjajte!« Toda Dantes je zaman čakal vprašanja, na katero naj bi odgovoril. Villefort se je spustil na stol, z ledeno mrzlo roko si je segel po čelu in pričel v tretje citati pismo. »0, če on ve, kaj je v pismu,« je mrmral sam pri sebi, »in če kdaj izve, da je Noirtier Villefortov oče, tedaj sem izgubljen!« Zdaj pa zdaj je pogledal po Edmondu, kakor bi hotel prodreti z očmi do dna srca in odkriti tam tajnosti, ki so jih usta zamolčala. »0, ne smem več dvomiti!« vzklikne iznenada. »Za Boga!« zaječi nesrečni mladi mož, »če še dvomite o meni, če imate kakšen sum, me vprašajte, in odgovoril vam bom.« Villefort se je s silnim naporom obvladal in s trdnejšim glasom dejal: »Gospod Dantes, to zaslišanje je pokazalo, da vas bremene hude obdolžitve. Zato vas ne morem že zdaj izpustiti, kakor sem upal. Moram se prej posvetovati še s preiskovalnim sodnikom. Sicer ste pa videli, kako sem ravnal z vami.« »0, gospod!« vzklikne hvaležno Dantes, »zahvalim se vam, saj ste mi bili bolj prijatelj kakor sodnik.« »Moral vas bom torej še nekaj časa pridržati, a gledal bom, Sca-le« Jan Kiepura in odlična igralka Jeuny Jugo. V nadaljnjih vlogah nastopajo Ralph Arthur Roberts, Paul Horbirger in Paul Kemp. Jan Kiepura je ime, ki uživa velik sloves pri filmski publiki vsega sveta. Zato je vsak film s tem slovitim pevcem posebna atrakcija. Ko se je v berlinskem »Gloria-Palastu« predvajala krstna predstava filma »Pesem za tebe«, je bilo občinstvo tako navdušeno, da se je Kiepura moral pokazati pred zastorom. V zahvalo za navdušene ovacije je Kiiepura ponovil pesem >Ninon, nasmej se mi«, ki jo je malo poprej pel s platna. Glavne vrline, ki osivoje poslušalce pri vsakem njegovem nastopu, so popolno obvladanje glasbene kulture, njegovo predvajanje in neprisiljen nastop. Kiepura je obreten hi ljubek v flirtu, možat skoraj kakor Albers, toda za odtenek manj plavolas in za nianso manj robat, da se tako izrabimo. Ko poj© »Aido« ali »Trubadur-ja«, se mu oči mladeniško veselo svetijo — vse to mora učinkovati na nežna ženska srca. rista Gattija, čigar vlogo igra Jan Kiepura. Gatti poje pri generalni skušnji opere »Aida«, zraven se pa ukvarja s svojo prirojeno strastjo: riše namreč karikaturo svojega režiserja! Poje vam s sigurnostjo velikega umetnika, saj ni skušnja zaradi njega, nego ji mora on le zaradi drugih prisostvovati. V nadaljnjem poteku filmskega dejanja mora ustreči želji ljubke Jenny (Jenny Jugo), da priporoči kapelnika, ki ga dekle ljubi. Deklica je srčkana in Gatti ji privošči vso srečo. Zato tej prošnji tudi ugodi — v filmu! Toda v svojem življenju, ki je v marsičem podobno njegovi vlogi v tem filmu, odgovori po navadi drugače. Kadar ga namreč v glasbenem svetu prosijo protekcije, se navadno najrajši spomni svojega prejšnjega poklica in pove, da ni — pristojen! Zakaj Kiepura je prav za prav jurist in je v Varšavi absolviral celih pet semestrov. Pa še nekaj! Tudi boksač je hotel postati! Pa o tem ne bomo veliko govorili; boksanje naj bi mu namreč bilo samo poslednje sredstvo, 5e bi kje naletel na intendanta, ki bi bil pretrd za predujme... Joe May kot režiser je dobro porazdelil tudi druge vloge, tako da je film res lepa zaključena celota. Dejanje je polno duhovitih šaljivih vpletkov, zraven je pa kajpada v prvi vrsti zastopano čuvstvo. * Zanimivo bo, če povemo, s kakšnimi čuvstvi je igralka Jenny Jugo sprejela obvestilo, da bo igrala z Janom Kiepuro. Ni ga še niti poznala, zato ga je sodila po splošnem mnenju, da tenorji slove ne samo po petju, ampak tudi po domišljiji. Kako bo torej igrala s Kiepuro, ki bo najbrže tudi takšen, da ji bo njegovo vedenje oledenilo srce in vzelo pogum? S takšnimi predsodki sta se spoznala pred prvim filmanjem v Neu babelsbergu. In res, Jenny se je zdelo, da je Kiepurov nastop nasproti njej skoraj neprijateljski. Toda kmalu potem ko se je začelo resno delo, se je Kiepura pokazal pravega tovariša in kavalirja. Predsodki so izginili in takoj sta se imenitno razumela. »Visoki c« njegovega glasu ni bil v nobeni zvezi z njegovim mišljenjem o samem sebi in z njegovim nastopom. Zadnje tedne filmskega snemanja sta prebila na Cap Martinu na francoski rivijeri, kjer sta v vili ravnatelja »Danca Commerciale« čakala — lepega vremena. Kakor nalašč je bilo »zmerom sinje nebo« slovite ažurne obale prepreženo z oblaki, da so najstarejši ljudje pripovedovali: Ne, takega vremena pa že najmanj sedemdeset let ne! In tedaj se je Jenny ponudila priložnost, da je obračunala s Kiepuro, zaradi mrzlega vedenja prvi dan njunega srečanja. »Povejte mi, Kiepura, zakaj ste me takrat v Neubabelsbergu pogledali s takšnim nezaupanjem?« Kiepura se je dobrodušno nasmejal in nato odkritosrčno dejal: »Na, to bo spet takale domišljavka — sem si rekel takrat — ta Jenny Jugo, kakor vse filmske zvezde, ki mislijo, Bog ve kaj so!« Jenny mu seveda ni ostala dolžna in mu je svoje predsodke o ljudeh »z visokim c« prav tako odkrito priznala. In potem sta se oba nasmejala in se prijetno zabavala na terasi vile bančnega ravnatelja. 'V : ■ ' * ' ' i ' ’ >\ ' -T v' : i ' VI TilUnsUe’ JHOV&M Zares redek slučaj se je primeril te dni na Dunaju. Gospa Plachta je pri predvajanju Para-mountovega tednika spoznala na platnu svojega moža, ki je že dalj časa v Ameriki. Tednik je prinesel slike nezaposlenih newyorških delavcev, ki čakajo v vrstah na hrano. Z ljubeznivim posredovanjem dunajske Paramountove podružnice bo najbrž uspelo, da bo dobila gospa Plachta vesti o svojem možu, ki je v veliki bedi, da mu bo mogla kakorkoli pomoči in mu omogočiti vrnitev v domovino. Mlada madžarska filmska igralka Frančiška G&al, ki je žela velikanske uspehe s svojim filmom »Paprika«, je angažirana še za vrsto drugih filmov. Njen drugi in prav tako posrečeni film se imenuje »Pozdravlja in poljublja te Veronika«, ki so ga v Mariboru že igrali in ga bomo v Ljubljani prav gotovo kmalu videli. Njeni naslednji filmi za zimsko sezono so: »Škandal v Budimpešti«, »Casanova z Bolfenskega jezera« in »Zena s sex-appealom«. S svojo temperamentno igro, simpatičnim glasom in prikup.ljivo zunanjostjo je Frančiška Gaal žela doslej že takšne uspehe, da smo lahko uverjeni, da bodo ti novi filmi najmanj tako dobri in zabavni, kakor prejšnja dva. Filmanje Bavaria-filma »Roman ene noči« se bliža koncu. Posnetki v ateljejih v Gaselgasteigu so končani, prav tako naravni posnetki v Kodanju in Berlinu. Vsebina filma (rokopis je Wasser-mannov) je zvečine pustolovska in romantična, poleg tega pa diši močno po kriminalnem. Glavna junaka sta: Gustav Diessl in Liane Haid. Pavlu Kempu so obesili smešno vlogo sluge gospoda državnega svetnika, ki misli da ie drugi Sherlock Holmes. V ost a Vi h vlogah igrajo: Ery Bos, Paul Otto, Fritz Odemar, Max Schreck, Helmut Renar in Walter Holten. Universal - Hunia - Gemenin-schaft, ki dela pod umetniškim vodstvom Geze pl. Bolvaryja film »Škandal v Bu' pešti«, j' podelila vloge tem igralcem: Frani ciski Gžalovi, Paulu Horbigerju, Szocku Szakallu, Uršuli Grabley-evi, Idi Wustovi, Oskarju Simi, Olgi Englovi, Huzzar-Puffyju, Lot-ti Steinovi in Wernerju Pledathu. Produkcijo vodi Joe Pasternak. Jenuy Juk« Esperanto in nemščino poučuje pismenim potom po zelo nizki ceni Esperantska dopisna šola na Jesenicah (Fužine). Priložite znamko za odgovor! Važno za gospodinje je gotovo čiščenje stanovanj, oken, parketa in preprog. Da si prihranite čas in veliko dela, Vam priporočamo, da se obrnete na domačo tvrdko M. Grmovšek, Galu sovo nabrežje 41, tel. 26-30. Ta zavod za čiščenje Vam bo v vsem s svojim solidnim delom zadovoljno postregel, obenem pa tudi služkinji ne preti nevarnost, da bi pri čiščenju oken padla in se ponesrečila, kar se je že večkrat zgodilo. Glejte današnji oglas v našem listu, na strani 10. Kalvarija ljubezni Roman Iz naSih dni. — Napisal P. R. Deugi det Dve mater) I Mali mož >0 iem razmišljaš?* >Ne uganeš?« Njegov glas je zvenel skoraj očitajoče. »Ali si mar že pozabila najin načrt?« »0, nek »In ne veš, da je napočila ura izpolnitve? Čez dva dni bom star petnajst let. Čez dva dni postanem — ali ni mar mama sama rekla? — mož. Čez dva dni bom imel pravico govoriti o nekaterih stvareh, pravico zahtevati nekatera pojasnila, pravico, da bom smel morda malo bolj trpeti, zato pa tudi izvedeti nekatere stvari... vendar žel... In potem bova pripravila mamici presenečenje, ki sva se o njem zmenila ...« Tako je govoril deček kakih petnajstih let, zal rjavopolt fant, v katerem nihče ne bi spoznal nekdanjega šibkega in bolehnega otroka. Naši bralci so ga gotovo že spoznali: bil je Marko. Res je bil še zmerom droban in vitek, toda tistega slabotnega in bolehnega kakor pred dvanajstimi leti, ko smo ga poslednjič videli v Križah na Gorenjskem, ni bilo nič več na njem. In čudno: nekdanja velika podobnost z očetom je docela izginila. Nanj je spominjal le še po svoji resnobi. Za svoja leta je bil še preveč resen. Le redko ga je kdo videl, da bi se smejal. Zamišljen, sanjav in molčeč deček je rad posedal v samoti in upiral oči v širno obzorje, ali pa občudoval prelestno gorsko panoramo. Boža, njegova sestra — tudi njo so bralci že spoznali — je bila vedrejša in veselejšega značaja in je rada podražila svojega mlajšega brata zaradi njegovega samotarstva. »Da, presenetila jo bova!« je vzkliknila deklica. Potem se je pa nenadoma zresnila. »Ali bo pa tudi zadosti denarja?« je vprašala v skrbeh. »Seveda ga bo zadosti. Vse sem že izračunal. Vožnja ne bo stala več ko tri sto frankov za vse tri; nu, midva jih pa imava dobrih štiri sto.« »0, kako bo mamica vesela!« »Ali se še spomniš, kako me je pogledala, ko sem ji rekel, da bova ves denar, ki nama ga da za priboljšek, dela na stran in da jo bova zato prihodnje, to se pravi letošnje počitnice prosila, naj nama izpolni veliko prošnjo?« »Kaj se ne bom spomnila! Hotela je kar koj vse vedeti, kaj pripravljava...« »Da, toda midva sva se moško držala in sva skrivnost obdržala zase. Gotovo misli, da hočeva nekaj dragega kupiti.« »Ali se ne bojiš, da ji bo hudo, če jo bova na tak način spomnila nekdanjega gorja?« V Markovih očeh je zablestela solza. »Ne, Boža... Če se je mamica zastran pro-šlosti zaprla vase in nikoli noče o njej govoriti, še ne pomeni, da jo je pozabila. Hotela je samo nama prihraniti bolest. Zakaj prepričan sem, da še zmerom misli, kadar je nihče ne opazuje, nanj, ki ga ni več... in prepričan sem, da se skrivaj joka. 0, mamica ve, da midva nisva brez srca in da sva vzlic njeni prošnji pred davnimi leti, naj ne misliva na to, kar se ne da več popraviti, ohranila v srcu spomin na najinega dobrega ln ubogega očka, ki spi tam daleč na kriškem pokopališču, zraven deda in babice... In zato naju ne bo mogla karati in se ne bo mogla na naju srditi zaradi predloga, ki ga ji pripravljava.« »Torej pojutrišnjem?« »Da, dotorej, da izpolnim petnajst let...« »In da mamica ne bo mogla več reči: ,Molči, Marko, saj si še otrok!'« »Da! Prijel jo bom za njene lastne besede: Deček postane mož šele tedaj, ko doseže petnajst let... In jaz bi tako rad videl, da bi me uboga mamica imela za moža.« 32. nadaljevanje Deček se je vzravnal. Njegov glas je bil postal pri zadnjih besedah resen in globok. Za njegova leta nenavadno izrazite črte njegovega obraza so razodevale trdno voljo in veliko energijo. Nastal je trenutek tišine. V mislih sta se za-verovala daleč od te prelestne alpske pokrajine, ki sta jo pravkar občudovala, daleč od teh čudovitih snežnih vrhov... tja v daljno deželo k ubogemu očetu, ki sta ga nekega zimskega jutra pred dvanajstimi leti pustila v Križah, ne sluteč, da ga ne bosta nikoli več videla... ne sluteč, da jima bo nekaj mesecev nato mati sporočila njegovo nenadno smrt! 0, kako hudo jima je bilo takrat! Še danes jima je pred očmi, kakor bi se včeraj zgodilo, ko jima je mamica med solzami povedala: ,Uboga otroka, nič več nimata očeta ... Pisali so mi, da je nenadno umrl in da so ga že pokopali zraven vajine babice... Otroka, molita zanjl... Toda ne bodita preveč žalostna, zakaj Bog je prav storil, da je napravil konec njegovemu trpljenju.' Nekaj mesecev nato je Ljudmila odpotovala v Križe, toda Marka in Božo je pustila v Samadenu pod nadzorstvom svoje prijateljice Milene Kovačičeve. In ko se je vrnila, je bila še bolj otožna ko prej. In potem je zmerom gledala, da ni pogovor nikoli nanesel na očeta. Ce sta pa kdaj vprašala, se je znala vselej ogniti direktnemu odgovoru. Toda otroka sta pogosto mislila nanj, na svojega dobrega in nesrečnega očka. In kadar sta bila sama, sta se vselej spomnila ljubljenega pokojnika, čigar slika je sicer čedalje bolj bledela v njih, toda spomin nanj je še zmerom ostal živ in drag. »Vrniti se morava, Marko,« je vzkliknila Boža, »drugače bo mamica v skrbeh, kje sem tako dolgo. Bila je ravno pri svojih malčkih, pa ji nisem mogla povedati, da sem šla pote.« »Da, pojdiva,« je tiho prikimal Marko. In brat in sestra sta krenila proti pristavi, ki je vstajala ob znožju orjaških skal. Šest let je že skoraj minilo, kar je Ljudmila ustanovila tu, na Sonnenbergu, eno uro od Lucerna, zdravilišče za otroke. Poprej je živela dve leti v Samadenu in vodila neki hotel, ki je bil tudi last Mileninega moža. Markovo zdravje se je bilo začelo počasi obračati na boljše. Deček je postal krepkejši in odpornejši. Njegova poprej bledikava barva je postala rjava in prejšnji vročični lesk njegovih oči je takisto počasi izginil. In tako je jel Ljudmilo minevati strah zastran dragega ji otroka. Potem so hotel v Samadenu prodali in mlada žena se je preselila v Lucern, kjer je s posredovanjem svoje prijateljice in njenega moža dobila spet mesto v nekem hotelu. V Lucernu je ostala štiri leta. Otroka sta rasla; Boža je postala veliko in zalo dekle, zmerom živahna in navihana, zmerom dobre volje; Marko, vitek in zdrav deček, je bil pa resen in preudaren. In potem je jela mlada žena razmišljati o izvedbi neke misli, ki ji je bila pri srcu že od prvih dni, ko je prišla v Švico. Čisti in ostri gorski zrak je zelo blagodejno vplival na njenega Marka. Ze po nekaj tednih bivanja v Samadenu je bil deček kakor izpre-menjen. Nu, kar je moglo njemu koristiti, zakaj ne bi tudi drugim otrokom? Toda vsaka rodbina si ne more privoščiti, da bi šla za cele mesece v Švioo, da ozdravi svojega bolehnega otroka. In tako je jela Ljudmila premišljati, da bi se utegnilo dobro obnesti okrevališče za otroke, kjer bi bila deca v popolni oskrbi. Pri tem ji ni bilo toliko do lastnega dobička; vodila jo je pred vsem plemenita misel ljubezni do bližnjega. Nekega dne je izvedela, da se odda v .najem pristava na Sonnenbergu. Odpeljala se je tja in si jo ogledala. Pristava je stala v zatišju, tik pred vhodom v gozd na nekaki ploščadi, od koder je bil prekrasen razgled na gorske vrhove in na dolino pod njo; ker je bila vrhu tega stavba še razmeroma nova in zgrajena po modernih načelih, bi bila kakor nalašč za njene namene. V teh nekaj letih, kar je bila v Švici, si je dela nekaj denarja na stran. Tako je lahko najela to pristavo. Naselila se je v njej najprej sama s svojima otrokoma in s pridno služabnico. Z malo reklame si je priskrbela prve otroške goste. Posvetila jim je vso svojo skrb in pazila nanje, tako da so kmalu začeli ne samo v Lucernu nego tudi po vsej obali jezera Štirih kantonov govoriti in hvaliti njeno oskrbovališče in uspehe, ki jih z njim doseza. Od meseca do meseca je rasel njen sloves, in drugo leto je že vsa Švica poznala sonnenberško pristavo, kakor so imenovali njeno otroško zavetišče. Ker se je Ljudmila bala, da je ne bi slučajno spoznal kateri njenih nekdanjih znancev, si je nadela angleško ime in se je imenovala mistress Harley. Tudi otroka sta se morala privaditi temu imenu, čeprav jima je v začetku težko šlo z jezika. Kmalu si je morala mlada žena najeti več strežnic, ker sama vsega dela ni več zmogla. Neki lucernski zdravnik se je vsak dan oglasil na pristavi in pregledal otroke; če je bila sila, so ga lahko tudi telefonično priklicali ob katerikoli uri podnevi ali ponoči. Cene za popolno oskrbo niso bile visoke. Prostora je bilo v oskrbovališču za dvajset do pet in dvajset otrok. Kako je bilo pa tudi veselo pogledati dva ali tri mesece po sprejemu v oskrbovališče! 0 nezdravi bledici ni bilo več sledu, namestu nje si pa videl samo sama polna rdeča lica in zadovoljne oči; otrok, ki je bil prej ves bolehav in samemu sebi v nadlego, je tu oživel in se razvedril; vsakdanje vaje na svežem zraku in dolga hoja po hosti in v hrib so dale prejšnjim nebogljenim otroškim telescem prožnosti in moči. Nekateri otroci so se zdeli kakor bi se na novo rodili. Tudi Marko in Boža sta kaj kmalu občutila blagoslov tega novega življenja. Tudi zanju je bilo bivanje v tej slikoviti gorski pokrajini daleč od ljudi in mestnega vrvenja zdravje in moč. Toda Ljudmila je mislila tudi na njuno bodočnost. In tako ju je poslala v Lucern, Marka v srednjo šolo, Božo pa v dekliško. Poleti sta se zjutraj vozila v šolo, zvečer sta se pa vračala. Pozimi sta pa ostala kar v mestu; mati ju je spravila k neki znani rodbini v popolno oskrbo. Pri materi sta tedaj prebila samo od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj. Počasi sla se Boža in Marko bližala pristavi. Že od daleč sta zagledala pred vrati obrise ženske postave, ki se je zdelo, da nekoga išče. Spoznala sta jo tisti mah. »Vidiš,« je rekla deklica, »mama je že v skrbeh, ker naju tako dolgo ni...« »Uboga dobra mama!« je nežno vzkliknil Marko. Snel je klobuk in ga zavihtel. V bledordečkasti luči zahajajočega solnca jima je mlada žena krenila naproti. Še zmerom je bila lepa, še zmerom vitka in drobna kakor nekoč. . Samo da je bila oblečena v preprosto temno, skoraj žalno obleko, in da je njena hoja razodevala neko trudnost — tisto trudnost, ki nehote izda ljudi, katere je življenje potegnilo v svoje kolesje in jih zmrvilo. Ni se smejala; njene ustnice so bile resne, malone stroge, in v njenih očeh je sijala nedopovedljiva otožnost. Ko je prišla v bližino svojih otrok, je nabrala obrvi: »Kje sta pa bila tako dolgo? Zakaj mi ne povesta, kadar odideta iz hiše? Ali tako ravnajo pridni otroci?« »Najprej, mamica,« je rekel Marko in jo ljubeče objel in poljubil, »najprej nikar takega strogega obraza, ki se ti, verjemi, prav nič ne poda... Tvoj dobri obraz je ustvarjen za odpuščanje, ne pa za karanje. In potem, mamica, tudi otroka nisva več!...« »Glej, glej!« »Da, in to ti bova tudi dokazala... Boš videla, v svojo lastno zanjko se boš ujela!« »Kaj naj bo to govorjenje?« »Za enkrat ti več ne povem.« flami reccpii Bučno zelje PcJdrug kilogram težko jedilno bučo prereži čez pol, z žlico poberi iz nje semenje, potem pa jo olupi in razreži na rezance. Stresi jo na cedilo, nasoli in pusti poldrugo uro tako. Potem jo ožmi in položi na krožnik. Iz petih dek masti in štirih dek moke napravi svetlo prežganje, zalij z juho ali z vodo in dodaj bučo. Vse dobro preduši, dodaj še kumine in os-minko litra kisle smetane. Ko so buče mehke, jih serviraj kot prikuho k mesu. Riževa juha Potrebščine: 10 dek riža, 2 deki masla, 1 deka moke, peteršilj. Priprava: Riž skuhaj \ VA litra vode, razbeli maslo, zarumeni na njem moko, primešaj razrezani peteršilj, zalij z moko in osoli. Posebno je priporočljiva ta juha za bolnike in otroke, ker je lahko prebavljiva in redilna. Zdrobova juha Potrebščine: 2 deki masla, 3 deke zdroba, peteršilj. Priprava: Na dveh dekah razbeljenega masla opraži zdrob, dodaj peteršilj in zalij z IM litra vode. Kuhaj juho četrt do pol ure in zamešaj naposled vanjo še jajce. Ce ne primešaš jajca, vzemi nekaj več zdroba. Vesela Juha Potrebščine: 3 dkg kvasa, 3 dkg masti, pol glave čebule, pol stroka česna, peteršilček ali zeleno in 2 do 3 žlice zdroba. Priprava: Zelenjavo in čebulo drobno nasekljaj, česen — ki ga lahko tudi opustiš — pa dobro zmešaj s soljo in potrebno vodo; potem zamešaš kvas v masti in ga prideneš zelenjavi, ki se med tem kuha. Vse naj vre tako dolgo, da se zelenjava zmehča, potem vkuhaj nekaj zdroba. (Kvas mora biti svež in trd in ne sme razpasti v prah.) Za pripravo potrebuješ 20 minut. Juha Iz kislega zelja Potrebščine: V«kg kislega zelja, K 1 kisle smetane, 3 žlice moke, 1 žlico masti ali olja. Priprava: Zelje dobro skuhaj v vodi. Med tem dobro premešaš moko s smetano in jo nato zliješ med zelje. Zdaj je treba juho primerno soliti, lahko jo pa tudi malo posladkaš, če ti je tako po okusu. Tik pred obedom pa vliješ mast oziroma olje v juho. Za pripravo potrebuješ približno pol ure. Ciganski rezanci Potrebščine: 1 žlica masti, 3 žlice mezge, 'A kg rezancev, sladkor in nekaj zdrobljenih orehov za potresenje. Priprava: Mast in mezgo raztopi in dobro premešaj s skuhanimi rezanci. Vse stresi v skledo in potresi s sladkorjem in orehi. Za pripravo potrebuješ 25 minut. HUMOR Prehitra sodba Pred hotelom, kjer je stanoval Freunc Molnar, je stal koLporter, kjer je Molnar vsak dan kupil vse časnike. Ko jih jo nekega dne spet hotel kupita, je opazil, da nima drobiža. »Nič ne de,« meni kolporter, >boste pa jutri plačali, ko pridete mimo.« »Pa če do jutri umrem!« odvrne Molnar. »Eh, »aj ne bo takšna škoda!« odmahne kolporter. Happv end »Kakšen je novi zvočni film? Ali ima »rečen konec?« »Ne — vzameta 6e!« Zlobno »Včeraj sem pustil pred gostilno svoje kolo, in ko sem se vrnil, ga ni bilo nikjer več.« »Ne boj se — prav gotovo ga dobiš nazaj« »Kaj mar poznaš tatu?« »O, ne, pač pa tvoje kolo.« Optimizem »Kako se pišete?« vpraža sodnik. »Erna Piskernik.« »Koliko ste stari?« »Tri in šestdeset let.< »Poročeni?« »Še ne!« Tudi dokaz »•Kakšne dokaze imamo, da Je zemlja okrogla?« »Naše pete, gospod učitelj!« Potem pa že! »Kako si z Elzo?« »Eh, ne mara me! Neki mož je prišel vmes.« »Kaj ne poveš! Kdo pa?« »Njen oče!« Naročilo Sef je moral v mesto, pa je vajencu prepustil trgovino v varstvo. Ko se je vrnil, je vprašal: »Nu, Lipe, ali je prišlo kakšno naročilo?« »Da. Prišla sta dva moža in mi naročila: ,Roke kvišku!1 potem sta pa odnesla vse, kar je bilo v blagajni!« Pisalni stroj naj piSe sam! To je prav tako šefova želja kakor tudi strojepiščeva. Toda stroja take popolnosti ne bo nikdar. Najbolj pa se tei dovršenosti pribli*ir« WOODSTOCK, ki je višek tehnike. Izumitelji — ameriški inženjerji — smejo biti ponosni na svoj izdelek. Woodstock ima poln in lahek udarec, pisava je čista in dovršena. Kdor Woodstock vidi — mu je naklonjen, kdor Woodstock preizkusi, spozna, da je to najboljši stroj, a kdor le nekaj časa na njem dela — se ne more nikdar več ločiti od njega. Ta stroj je v Ameriki zaslovel radi ivoje priročnosti in koristnih naprav in je zadnji dve leti najbolj zahtevana znamka. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: TIPKA, druiba z o. s. trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami Ljubljana Miklošičeva cesta 13. — Tel. 29-70. Atelic za aduUktuea JVeiFan/e oprezne 7acU. C. Tsaviac Selenburgova 6/11, Ljubljana V pričujočih šestih primerih je prikazano, da določajo rokavi iai pas linijo in značaj obleke. Obleka je sama na sebi prav preprosta. Izrez okoli vratu je brez našitkov in okrasov. To pa nalašč; kajti sicer bi prišli rokavi iin pas ob pravo veljavo. Zlasti rokavi so mnogovrstni. Po okusu in postavi jih izbere dama sama. Ali kratke in košate, ali pa daljše do komolca ali cel6 čez. Zelo preprost je kija®! i rokav na prvi sliki na levi. Najbolj se obnese za težje blago, torej za svilo Lu baržur Pas je sestavljen iz posameznih trak. ali vrvic, ki so spredaj strnjene v zaponko. Pri lahkih oblekah bo najugodneje ustaviti namesto rokava plisiiran okras. Tudi pas naj bo zložen po načinu pliseja. Pri srednjih slikah vidimo, da je prav mikavno in lepo, če so bodisi rokavi, bodisi pas iz tkanine v drugačni barvi kakor je obleka. Menda 'bo to obveljalo za družabne obleke zimske sezije. Dekletom in vitkim mladim go-epem priporočamo vzorec spodnjih dveh slik. Velikanska pentlja se ne poda katerikoli. Rokave, kakor jih pokaže desni lik sme imeti le dama z drobnimi rokami. Dv