vmMMM t GLASILO KR.JCAN1KEGADELOVNEGA LJUDSTVA Kardinal Pacelli - Pij XII. 2. marca 1939. je kardinalski kolegij po tretjem glasovanju izvolil kardinala Pacellija, bivšega državnega tajnika vatikanske državice in najbližjega sodelavca papeža Pija XI. za poglavarja rimsko-katoliške Cerkve. Novo izvoljeni papež je prevzel ime svojega prednika in proglasil za geslo svojega apostolskega dela »Po pravičnosti k miru!« Bolj knkor kdaj prej, je danes obrnjen ves svet v Vatikan, kjer je zbor kardinalov izvolil rimsko katoliški Cerkvi novega poglavarja in ga tako postavil za glavnega predstavnika in oznanjevalca tisočletnih načel in naukov krščanstva. Ko povsod ljudje omejujejo svobodo in prosto pot duhu in duhovnemu ustvarjanju, je še posebno važno, da Cerkev poudarja svoja prastara načela in prvine in opozarja ves svet na pot, ki se je na koncu vsega vendarle v vseh dobah izkazala za edino pravo in je po vseh mogočih poizkusih in debatah' rešila vse velike probleme, ki so stali v središču človekovega hotenja in dejavnosti v najrazličnejših dobah. Tu sloni krščanska univerzalnost, ki združuje okoli svojih preprostih, pa vendar tako življenjskih resnic, ljudi vseh barv in kontinentov, ki ne pozna nobene razlike, ki jo ustvarja mamon, temveč pomaga in daje na vse strani, kajti to je njena največja dolžnost in njeno pravo poslanstvo. Francoski filozof Jacques Mari-tain je zapisal nekje, da je za Cerkev največja nesreča, če jo ločijo od ljudstva, kjer je njeno apostolsko mesto. Danes mnogi naravnost hočejo storiti to veliko krivico Cer- kvi in kristjanom. In prav za to smo še posebno srečni, da je tako veliki duhovni velesili, kakor je Cerkev, ki ne more nikoli služiti samo nekomu, temveč mora biti vedno varno pribežališče vseh ljudi in vseh src, postavljen za pastirja mož, ki zna ceniti vrednost človeka in njegove osebne svobode, ki sta mu naj večji dobrini duhovna svoboda in mir med narodi. Vrhovni pastir tako velike in važne družabne enote, kakor je krščansko občestvo, mora biti vsem, ki jih krščanstvo druži, pa tudi vsem onim, ki jih še občestvo krščanskega brat- stva ni zajelo, pravičen, do konca pravičen oče! Vsi dobro vemo, da sta neizprosna pravica in priznavanje človekove osebne vrednote, ki je ne sme prav nihče zlorabljati, osnova in prvi pogoj miru, Kristusovega miru med narodi, ki ga vsi tako zelo želimo posebno še v današnjih težkih dneh, ko še ni nehala teči kri v Španiji in ko se še neprestano pobijajo na Daljnem Vzhodu. Novega papeža Pija XII. poznajo po vsem svetu kot velikega in pravega demokrata, ki mu demokracija ne pomenja samo gole besede in fraze, temveč edino krščansko rešitev vseh velikih in perečih vprašanj našega časa. Zato pa so prav vsi iskreni ljudje z veseljem pozdravili njegovo izvolitev za papeža, kajti njegovo dosedanje delo je največji dokument stremljenja in hotenja pomagati prav vsem, ki trpe in so tlačeni, poudariti dostojanstvo človeka in njegove osebnosti, zahtevati pravico, resnico, ljubezen in svobodo, kajti le na osnovi teh velikih prvin, ki jih je krščanstvo prineslo pred dva tisoč leti, je bilo mogoče rešiti probleme vseh časov in v njih je tudi rešitev vseh velikih vprašanj naših dni! Krščanski socialisti smo zelo srečni in veseli ob izvolitvi kardinala Pacellija za novega papeža in mu obljubljamo pri njegovem delu in velikih nalogah svojo sinovsko vdanost. Križani, ki je kot v simbol naših dni bil razpet na križ in je objel s svojimi rokami vsa srca, naj blagoslavlja njegovo delo in življenje! Pred dvanajsto uro »Politika je svinjarija!« — da rabimo ta izraz iz slovarja vsakdanjega govora s ceste — pravijo nekateri. »Naj se drugi ukvarjajo z njo, jaiz se ne bom!« Na prvi pogled se nam tako stališče zdi opravičljivo ali vsaj razumljivo. Ce kdo zasleduje naše politično življenje, v katerem si slede programsko popolnoma ali vsaj v bistvu enake stranke, ki zaradi svojega unitarizma in centralizma ne morejo imeti in nimajo podlage in zaupanja v ljudstvu, dasi to vsaka na vsa usta oznanja svetu po svojem časopisju in državni poročevalski službi, če kdo torej gleda tipično strankarske in osebne borbe, kulturnega človeka nevredne debate in polemike v dnevnem časopisu, se prav lahko zgodi, da zgubi vso voljo do sodelovanja v političnem življenju. — V splošnem politiko pri inas smatrajo za rrt, ki naj se z njim bavijo nekateri, gledanje na politiko je docela napačno, kajti prava politika je reševanje življenjskih vprašanj naroda in posameznika, zadeva njegovega dosto- janstva, osebne vrednosti in poštenega krulia. In če se je naša politika doslej bavila z vsemi stvarmi prej kot s tistimi, s katerimi bi se morala, so tisti državljani, ki so se proučevanju naših političnih problemov — ih od teh so odvisni tudi socialni in kulturni — docela odtegnili ali ostali do njih pasivni opazovalci, grešili tem bolj. Ta njihov narodni zločin — mislimo, da prav nič ne pretiravamo, ko rabimo ta izraz — utegne pokazati svoje težke nasledke v bližnji prihodnosti. Ce pogledamo v svojo zgodovino najnovejše dobe, precej spoznamo, da je bila naših neuspehov v notranje- in zunanjepolitičnem življenju v prav veliki meri kriva naša brezbrižnost, malomarnost in nedovolj-na pripravljenost. Nič čudnega torej ni, če smo se skoraj vedno v takih prilikah znašli v nemali zadregi. Drugi so nastopili z vso prepričljivostjo strokovnjakov in z vsem znanstvenim aparatom, ki je bil plod dolgotrajnega, načrtnega in vztrajnega dela, mi pa smo menili, da smo rešili položaj sebi v prid z manifestacijami, zastavami in zelenjem. Ko smo bili pijani od veselja in ko simo se ob tem iztreznili, smo ogorčeni zvračali krivdo na vse druge, samo nase ne. Mi smo neštetokrat poudarili, da smo Slovenci samobiten narod in da za nas me more biti govora o tem, da bi bili del nekega umišljenega »jugoslovanskega naroda«. Slovenci smo si na tem svojem majhnem in vedno ogrožanem prostoru v teku stoletij, odkar bijemo na^ njem trdo borbo za obstanek, kakršna je bila usojena le še malokateremu narodu na svetu, ohranili in izoblikovali svoj jezik, svojo kulturo — ki je zopet uspeh zemljepisnega lica, politične, socialne in kulturne zgodovine, vere in morda še česa drugega — in svojo narodno zavest do tolike višine, da nam mnogi zato zavidajo in da drugim nikakor ni po volji, ker jim to ne gre v njihov račun, Eno je danes gotovo dejstvo: Slovenci smo tu — pri tem ni važno, da nas je samo dober milijon in da tvorimo le osem odstotkov celotnega prebivalstva v državi —; na to bo moral odslej vsak, ki bo reševal vprašanja jugoslovanske politike, računati. S površja zemlje nas ni mogla zbrisati preteklost, ki nam je bila vse prej kot naklonjena: zastonj bo vsak podoben poskus od katere koli strani tudi v bodočnosti. Slovenci smo postali žilavi in odporni. Stari rod omahljivcev in hlapcev izumira in nov se pripravlja na delo, ki ga čaka. Slovenci smo stopili v Jugoslavijo svobodno; nihče ni naše zemlje z mečem osvojil. Pridružili smo se bratom Hrvatom in Srbom kot enakovredni, z istimi dolžnostmi in istimi pravicami. Razlik, ki obstojajo med nami — pri čemer so jezikovne še najmanjše, čeprav ne tako majhne, kakor jih nekateri vidijo in bi jih radi naredili — ni mogoče zanikati. Kdor bi to storil, bi zanikal zgodovino. Plod zgodovine so danes v Jugoslaviji tri kulture. (Kulturo pa navadno delimo v duhovno in tvarno.) Pripelji v Jugoslavijo tujca, ki je še ni nikdar videl, niti o njej kaj slišal; razkaži mu najprej na primer južne kraje, nato Slovenijo! Primerjal bo slovensko umetnost s srbsko (na primer njihovo narodno pesem z našo, slovenski samostan s pravoslavnim manastirom, — mislim namreč arhitektonsko in slikarsko —, gorenjsko narodno nošo s črnogorsko), izobrazbo našega podeželja, kakovost našega poljedelstva, živinoreje, gozdarstva, naše prometne razmere, irazmah naše (žal še precej v narekovajih) industrije, višino naše obrti, skratka svojskost vsega slovenskega gospodarstva, in življenjsko raven našega človeka, z razmerami v istih duhovnotvomih kulturnih panogah na jugu; do kakšnega zaključka bo prišel? Dejal bo, da sta to dva različno razvita in z docela drugačnimi značilnostmi in zmožnostmi obdarjena organizma, katera ni da bi ju hranil z isto jedjo in zdravil po enakem receptu. Prav tako bi ugotovil bistvene razlike med nami in Hrvati, čeprav so te manjše, ker smo si v mno-gočem podobni (vera, stalna navezanost na najbolj kulturni del Evrope). Glede Srbov pa poudarjamo vnovič, kar smo nekoč že dejali: temu je krivo stoletja trajajoče turško robstvo, njihova zgodovina. In prav ta jim je na drugi strani vtisnila odličen pečat junaškega, skromnega in gostoljubnega naroda. Srbe, pri tem mislimo na preprosto ljudstvo in na značajno, pošteno izobraženstvo, — to je treba priznati, krasijo lastnosti, ki jih boš pri nas zastonj iskal. Narod je živel do zadnjih časov skoraj zgolj v stiku z nepokvarjeno prirodo, nas so pa že davno okužile slabe strani civilizacije. Da se povrnemo k osnovni misli: v Jugoslaviji imamo tri narode, od katerih sta dva po zgodovinski nujnosti in usodi rasla organsko z ostalo kulturno Evropo, tretji je pa za njima — prav tako po zgodovinski nujnosti —. In v tem je bistvena napaka našega centralizma. Centralisti gledajo na Jugoslavijo kot na pokrajino z isto duhovno in gospodarsko ravnino. Pa ne le tako! Da bi vsaj gledali z istega zrelišča in enako razdeljevali bremena in pravice! Današnja notranja ureditev in uprava Jugoslavije tudi nasprotuje osnovni zamisli iste. Jugoslavijo smo zgradili združeno Slovenci, Hrvati in Srbi, da bi nam nudila skupen varen dom, v katerem bi si pa posamezni od teh treh uredili stanovanje po svojih potrebah in svojem okusu. Zato je stavba naše države, izvzemši temeljev, zgrajena samovoljno, ker se doslej niso upoštevale upravičene zahteve in želje posameznih narodov. Jugoslavija, taka, kakršno so naredili centralisti, je na- (Konec na 2. strani.) PRIHRANKE vlagajo delavci v Prvo delavsko hranilnico in posojilnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22/1. •za i/eUU&H6ČH0. številko- „del. pcavUe" začnite' takof koU-ccuti. - Oglasi so ue\U Ufywce*n Ut afekti-Uetn, da toste kupovati satno-f%d bistiU, ki nas podfUcaio ! Na večer pred odločilnimi dogodki Svet w« v orožju Po švicarskem listu »Die Welt-vvoche« prinašam« nekatere zanimive poglede na vojaško moč in oboroženost Evrope. — Ured. Vlada in parlament v Angliji sta 16. II. 1937 sklenila z motivacijo »zaradi izrednih razmer časa« takoj zvišati izdatke za oboroževanje in vojaško moč države. Nasproti letu 1934., ki ga moremo še smatrati za normalno leto, je bil postavljen nov program, ki je v pr- vi vrsti podvojil izdatke za vojsko in mornarico in popetoril izdatke za letalstvo. Oseinnajletna doba organične rasti v Evropi je bila s tem zaključena. Vse do leta 1933. (nastop kancelarja Hitlerja) je v skupnem proračunu Anglije tretjina izdatkov za oboroževanje niliala med 120 in 100 milijoni funtov šterlingov (1 funt šterlingov notira po zadnjih podatkih od 238 do 258 dinarjev). Leta 1935. je sledil majhen vzpon (Nemčija je prelomila vojaške konvencije) na 137 milijonov, leta 1936. (Nemčija vdre v demilitarizirano Porenje) pa na 188 milijonov funtov ster-lingov. februarski program leta 1937. je povišal te izdatke na 286 milijonov — 89 milijonov za vojsko, okrog 108 milijonov za mornarico in okoli 89 milijonov za letalstvo. Naslednji dve leti sta prinesli velike izpremembe v evropskem položaju ih v metodah evropske politike. Okupacija Avstrije, aneksija sudetskega ozemlja, Godesberg in Miinchen, vpliv osi Berlin—Rim—Tokio v Sredozemlju, v Španiji, bližnjem in daljnem Vzhodu — to so etape, pa tudi največje značilnosti novega časa. Anglija se namreč dobro zaveda in z njo ves svet, da je treba vse to pripraviti za pripravljajoče se konflikte (Nadaljevanje s 1. strani:) sprotje sama v sebi. Vsi režimi doslej so zakone in smernice notranjemu življenju v državi izdelovali po enem kalupu. Po svetu so razbobnjevali in v domovini vsiljevali trditev, da živi v Jugoslaviji en sam narod s »srbskolir-v ašk o s I o v en ski m « jezikom in eno enovito kulturo. Slovenska mladina je iz svojih čitank na povelje oblasti trgala po cele strani, kjer so mojstri naše besede dokazovali našo samobitnost in zbujali ljubezen do svoje zemlje. Kdor je pljunil lastni materi v obraz, so ga nagradili z mastno službo. Lansko leto smo obhajali dvajsetletnico lastne slovanske države in smo morali ugotoviti, da smo bili vse do danes krivično zapostavljeni. Človek, ki je že imel formirano svojo telesno gardo in pozdravljal z dvignjeno desnico (zabavno je, da smo ga videli v srbskih časopisih — v naših se niso upali — že davno naslikanega v taki diktatorski drži in da smo tudi sicer, če smo si hoteli biti iskreni, že davmo vedeli, da ima mož posebne namene in se preveč zgleduje po tujini; državnik, ki je prvi ustvarjal volilno psihozo z vsemi sredstvi sodobne propagande in se v prvem jugoslovanskem volilnem filmu — ki ga velja shraniti za spomin poznim rodovom — za konec božansko nasmehnil kot najbolj priljubljeni narodni voditelji (ne vodje!) ali sramežljiva deklica, je danes — ničla kakor jaz ali ti. Milan Stojadinovič naj bo svarilen zgled tistim, ki vsiljujejo Jugoslaviji centralizem in teptajo pravo demokracijo. Mi ismo tudi v dobi njegove vlade ostali zvesti svojim načelom, zvesti ■idejam avtonomije in prave demokracije. Pokazalo se je, da smo imeli mi prav in ne tisti, ki so trdili, da so časi drugi in razmere spremenjene in da je treba misel na avtonomijo za nekaj časa — ali pa za vedno — zatajiti in čakati boljših časov. Vlada Dragiše Cvetkoviča je izjavila, da je glavna točka njenega programa rešitev notranje politike, s čimer je priznala, da je to vprašanje doseglo največjo zaostritev in da se ga brez velikih nevarnosti za red in obstoj države ne da več odlagati. Edino to se doslej da razbrati iz dela nove vlade. Ali se bo pa vprašanje notranje ureditve države res začelo reševati, kdaj in koliko se bo rešilo, to so vprašanja, na katera sedaj ne moremo odgovoriti, če hočemo biti sami sebi odkritosrčni. Milan Stojadinovič je govoril o širokih samoupravah, pa je ostalo vse pri starem. Želimo, da nova vlada takoj preide od besed k delu. Slovenci si hočemo rezati kruh sami, sami hočemo biti varuh svete slovenske besede! Zahteva- 500 400 a aoo 200 a ioo Oboroževalni izdatki Velike Britanije Monakovski sporazum Y Os Rini-Berlin I Y vsem nadvse skrbna oprema z materialom, rezervami in v prvi vrsti motorizacija — služi brez dvoma posebnim namenom, ikajti to so najboljše divizije vse kopnene angleške vojske, ki ise neprestano nahajajo v vojni pripravljenosti. Vendar pa Anglija prav dobro tudi ve, da bo v bodoči vojni odločevalo letalstvo in odločilo tudi konični rezultat spopada. Okrepitev mornarice je pa iz tradicionalnih motivov čisto razumljiva. Medtem ko je namreč Mesečna produkcija vojnih letal 500 400 / 300 / 200 1 1 , Anglija 100 Francija | 1937 1938 1939 Hitler pride na oblast I Y , . J- lOCOt'0005QWiNM'o brez zaprek in težav vedno lahko sledila potrebam. Razlika med potrebami in produkcijo je prav tako za Anglijo kakor za Francijo v primeri z združeno industrijo Združenih držav več kakor dovolj velika. Vendar pa še vedno silno raste število letal, izdelanih v posameznih državah. Spodnja skica naj nekoliko prikaže ta razvoj in tudi težnjo takšnega razvoja. V moderni evropski vojni moremo namreč računati povprečno uporabljivost posameznega letala na 6 do 8 tednov. Prodaja je zaradi tega silno velika in prav tako produkcija. To stremljenje mora, v kolikor imu ne ustreza pot uvoza, podpirati še pot domače produkcije. Ce upoštevamo samo te činitelje, bomo pač mirno lahko spoznali, da obstoja danes tudi že v zraku (da, v zraku predvsem) tekmovanje med demokratskimi silami in tako imenovanim avtoritarnim blokom. In to tekmovan je sega na vse strani in vsa polja. Sicer je danes še mogoča močnejša zračna oboroženost Italije in Nemčije in nad-kriljuje Anglijo in Francijo, toda mi tega ne verjamemo več. Če pa je to dejstvo, pa moremo mirno trditi, da bo kmalu razmerje izravnano. Resnica je tudi, da Italija in Nemčija danes predvsem razpolagata z ogromno vojno-letalsko industrijo. Vendar pa produkcija Italije vkljub temu danes odgovarja produkciji Francije, medtem ko produkcija Nemčije niha med kapaciteto francoske in angleške produkcije. Italijanske in nemške tovarne Kapaciteta produkcije vojnih letal ■2200— pj-i sedanjem 2000— obratovanju (marec 1939) 1000— 1400-r— giooof- 800 u polnemobratu 2000 g < 'z E 'S 2 cn s ^ « t, P c: Jf, £ ra > " »o a rr C < « £ C/5 s cj P k 2; morajo delati, da nadomestijo zaostanek povprečno 20 ur ,na dan s polno paro. S tem se pa seveda črpajo tudi rezerve. Medtem ko delata Anglija in Franci ja z minimalnim in skrajno ekonomskih tempom. V primeru potrebe bi obe lahko brez težav zvišali produkcijo svoje vojne industrije za dvanajstkrat. Upoštevati pa moramo še tretji zelo važen trenutek. Za Anglijo in Francijo namreč stoji kot zavezniška sila vsa vojno letalska industrija Združenih držav. Volitve obratnih zaupnikov v sezonskih podjetjih Glede volitev delavskih in name-ščenskih obratnih zaupnikov za leto 1939. je kr. banska uprava dravske banovine sporočila Delavski zbornici sledeče: »Z rešitvijo ministrstva socialne politike in ljudskega zdravja z dne 30. januarja 1939, VI. št. 6559 so bile volitve obratnih zaupnikov za. tekoče leto izjemoma preložene na mesec maj. Točka 2. navedene rešitve določa, da se bodo v sezonskih in novo ustanovljenih podjetjih še nadalje vršile volitve po odst. 2. čl. 2. navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov. Torej ostane tudi po cit. ministrski rešitvi še nadalje v veljavi določba, da se izvzemajo od določil 1. odstavka čl. 2. »navodil« sezonska in novoustanovljena podjetja, ki bi začela obratovati po mesecu januarju vsakega leta. Ker pa za tekoče leto ni bilo rednih volitev v mesecu januarju in se bodo iste izvedle šele v mesecu maju, je razumeti točko 2. cit. min. rešitve tako, da smejo delavci sezonskih in novoustanov- ljenih podjetij za tekoče leto voliti svoje zaupnike tudi po roku rednih volitev, t. j. j>o mesecu maju, odnosno takrat, ko začnejo po tem roku obratovati. Za primer pa, da bi katero sezonsko podjetje začelo obratovati pred mesecem majem, je treba uporabiti točko 1. rešitve, t. j. izvoliti tudi v takem podjetju obratne zaupnike šele v mesecu maju.« Iz tega sledi, da bodo mogli delavci v tistih sezonskih podjetjih, ki bi začela obratovati pred 1. majem t. 1., voliti svoje zaupnike v mesecu maju 1.1. V tistih obratih pa, ki bi začela obratovati šele po mesecu maju, lahko delavci izvolijo svoje zaupnike, ko bo podjetje začelo z delom. Kakor rečeno, velja to navodilo le za sezonska podjetja. Pridobi svojega trgovca, da bo oglaševal predvsem v tvojem listu »Delavski pravici«! DELAVSKA PRAVICA 1939 — Št. 11-3 SLOVENSKI NAMEŠČENEC Slovenska nameščenska zveza kliče slovenske nameščence! Strokovna zveza privatnih in trgovskih nameščencev se je, sledeč razpoloženju slovenskega privatne-ga nameščenstva, odločila, da izrecno poudari svoj slovensko narodnostni okvir ter si izpremenila ime v Slovensko nameščensko zvezo. Ves svet poudarja močneje in močneje svojo narodnost. Ako je to potrebno narodom, ki so veliki in že samo to dviga ponos in zavest njihovih udov, ne moremo razumeti pri naših strujah vseh glavnih smeri baš nasprotnega gibanja. Vsak dan srečujemo ljudi, ki so pripravljeni ne le zatajiti svojo narodnost, ampak jo celo zamenjati za kako drugo narodnost ali pa za narodnost, ki je sploh ni. Ideologi, ki niso dosledni niti v narodnostnem oziru, tudi ne morejo biti na stanovskem in socialnem terišču. Kakor je dala naši Slovenski na-meščenski zvezi potreba časa v prvem delu njenega imena izraza stopnjevani narodni zavesti njenih članov, prav tako je dala tudi v drugi besedi njenega imena izraza stanovski zavesti njenih članov. Biti hoče organizacija slovenskih nameščencev, nameščencev, ki se svojega na-meščenskega stanu zavedajo in mu hočejo priboriti boljšo prihodnost s svojo lastno zavednostjo in svojo lastno močjo. Svojo centralo imamo in hočemo imeti v Ljubljani. Le tako organizirana nameščenska organizacija more za slovenske nameščence dosegati svoj namen, da se ne dotaknemo morale, ki jo zanaša novi čas tudi v tem pogledu k nam celo pri organizacijah, ki so hotele veljati do zadnjega za pokrajinske. Samo majhnega vetra je bilo treba in ze je odnesel centralo. Iz nje je ostala v Ljubljani le še podružnica bel-grajske centrale. Ko bo prišel drug veter, bodo zopet v Ljubljani iz podružnic nastajale centrale. Obsojamo tako breznačelnost in nemoralnost ter se hočemo še bolj povezati na svojo ljubljansko centralo. Med svojim članstvom bomo torej še bolj poglobljevali svojo povezanost na naš narod in delali na obrambi njegovih svetinj, med katere štejemo zlasti tudi krščanstvo in narodno samobitnost. Le po pravih krščanskih načelih urejena družba more narodu prinesti mir in blaginjo ter zadovoljnost med nižje sloje. Toda samo pravo, resnično krščanstvo. Nic manj kot odkriti materializem je pogubno oportunistično in samo teoretično krščanstvo. Zablode so se razrastle prav do neverjetnosti. Egoizem in koristolov-stvo sta bila tista, ki sta stvorila najčudovitejše, do včeraj še nemogoče kompromise. Jasnosti, pogumu in idealizmu hočemo znova utirati pot. Le po tej poti je mogoče razpršiti mrak, ki nas v socialnem, gospodarskem, političnem in kulturnem pogledu zajema že do gležnjev. Zato ni čudno, da število naših prijateljev raste. In ne samo zato. Tudi zato, ker hočemo svojo organizacijo obdržati neodvisno od zunanjih, zlasti delodajalskih vplivov take ali take barve. Kakor oni vodijo svoja stanov- ska gibanja sami, tako si tudi nameščenci po vseh božjih in človeških postavah pridržujemo pravico, da o svojih stanovskih stvareh odločamo sami, vezani le na božje in državne postave. Kolikor nas boj za socialno pravico veže z delavci, vidimo kot pravo slovensko delavsko organizacijo le Jugoslovansko strokovno zvezo v Ljubljani, svetlo dediščino velikega dr. Kreka. Iz vsega tega že tudi izhaja, da se priznavamo k demokratičnim načelom. Kakor velja demokratična miselnost v naši organizaciji, tako naj bi veljala izven nje. S tem v zvezi je že tudi naša socialna misel- Stalna želja vseh nameščencev-zavarovancev je, da bi se kapital, ki se nabira pri Pokojninskem zavodu iiz vplačanih premij, uporabljal tako, da 'bi imeli od njega korist ne saino nameščenci, ki gredo v pokoj, temveč tudi nameščenci, ki so še v službi. Do te zahteve smo nameščenci toliko bolj upravičeni, ker je zbrani kapital naša last, plačan od nas nameščencev. Zato je naša stalna želja, da bi Pokojninski zavod vr.šil svoje socialno poslanstvo na opisani način, tudi vsakomur razumljiva. Stalna nameščenska zahteva je bila, naj Pokojninski zavod zida nameščenska stanovanja in naj bi se nabrani denar v prvi vrsti uporabljal v ta namen. Ne bomo se spuščali v to, kako naj PZ to zahtevo izpelje, kajti tozadev- Zavarovunci voilijo občni zbor, in sicer paritetno tako, da odpade 50 delegatov in prav toliko namestnikov na službodajalsko skupiho, 50 pa na službo iemalsko. Občni zbor se vrši vsako leto. Občni zbor izvoli izmed izvoljenih delegatov 12 članov v upravni odbor in 4 člane v izvrševalni odbor, 2 člana rentne komisije, 2 preglednika za preizkušnjo računskega zaključka, 2 člana v revizijsko komisijo upravnega odbora in 4 člane razsodišča za pokojninsko zavarovanje. Sestava tu navedenih odborov je paritetna. Delegata za občni zbor voli vsaka skupina — nameščenska in službodajal-ska — za sebe. Volitve v PZ so urejene s predpisi zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev in statuta ljubljanskega Pokojninskega zavoda. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal na podlagi pooblastila v § 94., točka 2. finančnega zakona za leto 1938/39 naredbo z dne 28. novembra 1938, St. Br. 93.027, s katero je spremenili in dopolnil predpise statuta ljubljanskega PZ glede volitev odposlancev za občni zbor. Naredba je bila objavljena v »Službenih novi-nah« kraljevine Jugoslavije dne 2. decembra 1938 (Službeni list kr. banske uprave dravske banovine z dne 10. decembra 1938, kos 99) in je stopila takoj v veljavo. Nove volitve se bodo torej vršile po te/m spremenjenem volilnem redu. Dosedaj so bili zavarovanci porazdeljeni na pet strokovnih edinic. V celoti je bilo 20 volilnih skupin. Zavarovanci v Sloveniji in Dalmaciji so volili skupaj. Odslej se bodo delili zava- nost. Stojimo zlasti na stališču, da naj se vsakemu nameščencu odmeri osnovni zaslužek po eksistenčnem minimumu, naslednji po kvalifikaciji in sposobnosti, nikdar pa ne po drugih načelih. Tudi za podeljevanje služb bi smela odločati le kvalifikacija in socialna potreba, ne pa politično prepričanje, še manj pa strankarska legitimacija. Ustvarjanje duševnih kretenov je največja nesreča za tako maloštevilen narod kakor je naš. Namcščenci! Strnimo se okrog svojega programa in svoje organizacije! Opozorimo nanjo tudi tiste, ki stoje ob strani! Vsi zavedni in značajni slovenski nameščenci so povabljeni, da se pridružijo. Močna Slovenska nameščenska zveza — lepa prihodnost slovenskega nameščenstva. Slovenska nameščenska zveza. bijamo pa to, da so dosedaj še vse naše zahteve v tej smeri naletele pri upravi PZ na gluha ušesa. Mi v upravi PZ nismo še bili zastopani in ne leži krivda na nas, ako ni prišlo do izpolnitve teh zahtev. Pač pa so krive temu organizacije, ki so imele v upravi možnost izpeljati to socialno nalogo. Ob nastopu nove uprave v letu 1933. je v imenu plu-vih, ki so bili najmočneje zastopani, prebral g. Tavčar izjavo, oziroma delovni načrt, v katerem je bilo poudarjeno, da je predvsem naloga tedanje uprave zidati nameščenska stanovanja. Te izjave smo se vsi razveselili v upanju, da se bo naša stara želja vendarle izpolnila. Žal pa je ostalo vse samo pri obljubi, katerih bo najbrž deževalo veliko rovanci samo na dve volilni okrožji, na Slovenijo in Dalmacijo. Konec leta 1938. je bilo pri zavodu 12.795 zavarovancev, od katerih odpade na Slovenijo 10.581, na Dalmacijo 2.214 pni skupno 2.881 službodajalcih, od katerih odpade na Slovenijo 2.304, na Dalmacijo pa 577, tako da bo volila Slovenija 40, Dalmacija pa 10 odposlancev (nameščenske skupine) za občni zbor. Volilno komisijo tvorijo predsednik in 4 člani izvršilnega odbora PZ. Kandidatne liste je vlagati do 17. tega meseca. Kandidatna lista mora obsegati delegate in namestnike, ki so zaposleni v naslednjih glavnih gospodarskih panogah: denarni zavodi, trgovina, špedicija in pomorstvo, rudarstvo in kovinarstvo, ostala industrija in obrt. Pri sestavi kandidatne liste je upoštevati tudi krajevne razmere in gledati na to, da so vsi važnejši kraji zastopani. Nova naredba določa, da mora poleg kandidatov in namestnikov kandidatno listo podpisati še 250 volilnih upravičencev. Volilni upravičenec more podpisati eno samo kandidatno listo. Volilne reklamacije. § 58. pokojninskega zakona določa, da se morajo vlagati zahtevki glede popravka volilnega seznama pri volilni komisiji v toku 14 dni po razpisu volitev. Zahtevi je treba priložiti zavarovalni odlok PZ. Pasivna in aktivna volilna pravica. Pravico voliti ima vsak zavarovanec in (Zavarovanka, ki sta bila določenega dne prijavljena v zavarovanje. Voljen pa more biti zavarovanec in zavaro- tudi v sedanji volilni propagandi pasdbno od tistih, ki so dosedaj to nalogo zanemarjali. Naša delegacija je ponovno opozarjala upravo no to socialno nalogo. Na občnem zboru, na katerem je bila predvidena tudi točka dnevnega reda: »Naknp nepremičnin«, smo stavili zahtevo, ki jo zaradi njene še danes aktualne vsebine v naslednjem priobčujemo: Od investiranega premoženja PZ niso imeli nameščenci do danes ni-kake direktne koristi, kajti vsa poslopja, ki jih je aidal PZ, so bila zaradi previsoke najemnine nameščencem zavarovancem nedostopna. Zaradi tega so zavarovanci prisili jeni, da prebivajo v najetih stanovanjih izven zgradb PZ, plačujejo visoke najemnine ter so razen tega podvrženi še drugim neprilikam, kar zlusti živo občutijo nameščenci z večjo družino. Že zdavnaj je bila nameščenska želja, da se to vprašanje reši s pomočjo PZ, ki naj v tem oziru odpomore z nameščen-skim denarjem. Kot najboljšo rešitev štejemo, da kupi PZ primerno zemljišče, na katerem naj postavi enodružinske hišice, ki naj 'bi jih oddajal zavarovancem reflektan-tom protii amortizaciji z najemnino. S tem bi jim bilo omogočeno ceneno stanovanje in ustvaritev lastnega doma, kar je želja vsakega nameščenca. V to akcijo naložen denar bi ibil stoodstotno varno naložen. Poleg tega bi pa imelo od tega korist narodno gospodarstvo, ker bi se s tem dvignila gradbena delavnost. ,Naša delegacija glasuje za predlagano pooblastilo nakupa nepremičnin v nadi, da bo uprava pni izvršitvi tega predloga zasledovala zgoraj omenjeni cilj. Uspeha žal nismo dosegli, kajti ljudje, ki so sedeli v upravi, niso imeli razumevanja za naše potrebe. vanka, ki ima aktivno volilno pravico za narodno skupščino. Zakon določa glede načina volitev le to, da se odposlanci in namestniki volijo po proporčnem volilnem redu za vsako volilno okrožje posebej, z veljavnimi kandidatnimi listami. Kandidatne liste ise morajo vložiti za vsako volilno okrožje posebej (Ljubljana in Split). Najmanj 8 dni pred volilnim dnevom dostavi PZ vsakemu volilen glasovnico proti dostavnici. Z glasovnico in glasovalno kuverto vsak voli-lec ali volilka sam razpolaga in jo more volilnemu odboru vrniti osebno, po pošti ali po svojem zaupniku. Volitve so tajne. IIIIIIIIIM^ Zahtevaj naše glasilo v vsakem lavnem lokalo! V viharju se izkaže, kdo je trden in možat. (MM® a»LO?«E šlagerje, plesne, narodne, s harmoniko in petjem samo 30 din. Razen tega vza. merno tudi stare v račun. Iščite seznam! Pozabljena socialna naloga Pokojninskega zavoda n ih načrtov je bilo že mnogo. Pri Kako se voli v Pokojninski zavod? Pomen defla in delavstva Del« je dolžnost vseli ljudi, ki so za delo sposobni. Sveti Pavel, ki se je preživljal z delom, pravi: »Kdor ne delu, naj tudi ne je!« To načelo je popolnoma pravilno. Današnji čas pa tega ne priznava. Poleg dragih čudovitosti hočejo mogočniki delu in delovnemu ljudstvu določiti popolnoma podrejeno stališče. Tako imenovane totalitarne države so najprej pričele pri delavstvu, potem pri vojaštvu in oboroževanju. V delavskih upravičenih zahtevah po boljšem kruhu in po enakopravnosti z drugimi -stanovi pa vidi kapitalistična meščanska družba pretečo nevarnost za svojo nadmoč in za svoje »vertha jnierice« (blagajne). V strahu za kakor koli pridobljeno privatno imetje je šel kapitalizem delavcem toliko na roko, da so se ustanovila zakonita zavarovanja za primer bolezni, nezgode in starosti oziroma onemoglosti. Vse to je povzročil strah pred ogromno zbujajočo se silo delavcev, ki hočejo kot ljudje tudi človeško živeti. Kake posebne ljubezni do delavskega stanu ni bilo pri tem, pač pa strah, da bo morala javnost skrbeti za bolne in onemogle ljudi, ki nimajo za življenje potrebnih sredstev. Red tako imenovanih totalitarnih držav je v prvi vrsti usmerjen proti delavskemu gibanju, brez zadovolitve delavstva. V ta namen se dobe tudi oboroženi in za to plačani delavci sami. Ali so res delavci red oziroma stan, ki ga je treba držati na verigi? Ako malo pogledamo okoli sebe, vidimo, da so ravno delavci in kmetje, torej delovni stanovi, povzročitelji in vzdrževalci človeške blaginje. Seveda je treba upoštevati tudi vodilne o,sebe ali strokovnjake, ki vodijo in nadzirajo delo. Morda v tem oziru ne bo škodovalo nekaj vprašanj za razločnejše razumevanje stvari. Kdo postavlja s svojo močjo in znanjem hiše, vasi, mesta in trge? Kdo vzdržuje ves promet na cestah, na železnicah, na morju in sedaj tudi v zraku? Kdo opravlja gozdna dela, pripravlja les, upravlja žage in odvaža žaganice? Kdo se muči v kamnolomih, v opekarnah, v cementarnah, v apnenicah, v žgalnicah oglja itd.? Kdo ustvarja ladje, ki vozijo blago in ljudi po vseh morjih sveta? Kdo dela v pristaniščih, v železniških skladiščih, kdo zida in postavlja razne železnice in spremlja vlake? Kdo čisti po mestih kanale in stranišča ter s tem osebno preprečuje, z umazanim delom, razne bolezni? Kdo se muči v večni temi in nevarnosti v rudnikih in premogo-kopih? Kdo opravlja težki in nezdravi po.sel v steklarnah, predilnicah in tkalnicah, kemičnih tovarnah, v mlinih, kdo streže bolnikom? Jz čigavih rok dobivamo najraznovrstnejša rokodelska dela. tiskarska, papirna in knjigo-veška ter dela težke kovinske stroke? Ali ni pridelovanje vseli živil, delo kmetov in kmečkih delavcev? Ali ne dobivamo iz delavskih rok obleke, obutev, pokrivala, dežnike, perilo itd.? Bombaž, kava, tobak, volna in podobno blago tudi samo ne prihaja v skladišča. Opravo, orodje, posode, pa naj si bo kakršne koli vrste, izdelujejo pridne delavčeve roke. Je še mnogo del, ki jih izvršujejo delavci, pa se ne more vseh navesti; toda že vse navedeno dokazuje, kako in koliko je potreben za vse gospodarstvo ravno delavski stan. Vsi strokovni načrti in vsa inženirska in strokovnjaška znanja bi bila brez delavcev skoro sume figure, brez dejanske veljave. Ravno zaradi tega je nerazumljivo, da se delavci tako podcenjujejo. Seveda so delavci tega deloma tudi sami krivi. Ako bi se v celoti zavedali svojega pomena in svoje moči in bi se po teni ravnali, bi bilo marsikaj drugače. Toda nezadostna izobrazba, ki je vzrok brezbrižnosti in lahkoverja v kapitalistične zapeljivce, je tudi zelo pripravno orodje kapitalistov za poniževanje delavskega stanu. Razvidno je, kolik pomen ima delavski stan zu vse človeštvo. Brez dela delavcev, bi ne bilo ne mest in ne vasi. Po delu in prav po delu je torej vse, kur si razvajeno človeško srce poželi. Toda po delu živi najslabše, vršilec ročnega in strojnega dela sam. Zato ima delavski stan pravico dobiti iz predelovanja materije toliko, da more z družino dostojno živeti in svoje potomce pravilno in dovol j no vzgojiti. Dokler pa ne bo tega, pa svet nima pravice trditi, da vlada pravičnost. Delavci morajo pa tudi ipo svojih svobodnih organizacijah v tem pogledu storiti vse, kar je v njihovi moči. Delavci spreglejte! Ne dajte se kapitalističnih podrepnikom zapeljevati, tem- a bomo branili naš košček kruha in si ga ne bomo pustili odvzeti. Zato vsi na sestanek oz. zborovanje, da to tudi javno povemo in tako pokažemo, da hočemo red in za jrošteno delo tudi pošten zaslužek. Trbovlje Člane skupine rudarjev obveščamo, da se vrši redni članski sestanek v ponedeljek 13. t. m. ob 5 popoldne v prostoru tajništva na Vodah. Na sestanku bo poročilo strokovnega odbora za rudarje in drugi važni ukrepi skupine za delavstvo. Naj nihče ne manjka! Po skupnem sestanku bo razgovor organizacijskih zaupnikov in podbla-gajnikov. Od zadnjih pač ne sme nihče manjkati. Kdor od teh ima službo popoldne, naj to pravočasno javi predsedniku zaupnikov tov. Kunstlju Ferdinandu. Pojasnilo. Že svoječasno je strokov- zbormica se je v smislu prepisa, ki ga je poslala JSZ, obrnila o tej zadevi z dopisom z dne 26. X. 1938, št. 1765/38-9 na bansko upravo in prosila, da odredi okrajno glavarstvo sklicanje paritetne komisije. Za primer, da bi bilo to nemogoče, da pa naj razpiše ponovno obravnavo v smislu člena uredbe o minimalnih mezdah. Ker ini bilo rešitve na to vlogo, je JSZ osebno posredovala v tej zadevi pri inšpekciji dela. Na prošnjo JSZ pa tudi Delavska zbornica, in sicer z dopisom z dne 10. II. 1939. Ponovna razprava še ni razpisana. Ne pohujšujmo se nad slabotnimi ljudmi, ki se boje boja; za zgled si vzemimo močne in odločne, ki se ne boje ničesar! na skupina rudarjev izjavila javno v našem listu, da njen odbor posreduje in sme posredovati le za tiste delavce, ki so njeni člani. Ker pa ise še vedno oglašajo nečlani, ponovno izjavljamo, da se bo v prihodnje natančno držala tega načela. Kot dokaz članstva velja članska legitimacija. Vsi drugi naj iščejo posredovanja tam, kjer iso strokovno ali politično organizirani. Podjetje Dukič in drug. Pred časom je bilo videti, da bo to podjetje sploh prenehalo z odkrivanjem premoga na dnevnem kopu Dobrna. Ko je zmanjkalo premoga v takozvanem stebru, je bilo videti, da na Dobrni ni več premoga. Podjetje se je na lastno pobudo potrudilo iskati premog, kar se mu je posrečilo. Odkrili so veliko plast premoga in se še vedno naprej kažejo Erecejšnje količine boljšega premoga. »ela potrebni so tega lahko najbolj veseli, ker bodo pri povečanem obratu dobili zaposlitev. Pri tem pa moramo grajati postopanje rudnika in uprave na separaciji, ker črta velike množine dobrega premoga delavcem. Na eni strani rudnik naroča premog nakladati, na drugi pa ga črta. Črta pa s tem zaslužek delavcem in tudi podjetju. S takim postopanjem se jemlje veselje do dela delavcu in podjetju. — Prizadeti delavci. Jesenice Odbor Strokovne skupine kovinarjev na Jesenicah, obvešča svoje članstvo, da mora vsak, ki boluje in pride po podporo, prinesti od bratovske skladnice potrdilo o trajanju bolezni. Brez tega potrdila blagajnik ne sme izplačati podpore. To potrdilo ostane j)ri organizaciji. Zato naj vsak, kdpr rabi tako potrdilo še kje drugje, zahteva od Brat. skladnice dva izvoda. Vič pri Ljubljani Dne 12. marca 1939 ob 15 se bo vršil v gostilni g. Jamnika na Vrhovcih članski sestanek opekarskega delavstva obeh skupin, Brdo in Vič. Ker je sestanek zelo važnega pomena in se nahajamo tik pred sezono, je dolžnost članov, da se sestanku vsi brez izjeme udeleže. Pride zastopnik centrale. Gornja Radgona 19. marca ob 2 popoldne se bo vršil za vse člane obvezen sestanek v gostilni g. Krempla v Črešnjevcih. Pride govornik iz Ljubljane. Vsak član naj prinese s seboj člansko knjižico, da se bo vse potrebno uredilo. Na sestanek so vabljeni tudi vsi lesni delavci. Tudi drugi delavci imajo pravico, da pridejo, ker je vsakemu delavcu potrebno, da se primerno izobrazi. Ali predstavlja ZZD javno oblast? (JlazgleiL tov. Ogrinc Anica. Želimo mnoigo srečef DELAVSKI PRAVNIK 1. Kaj je »bagateljka«? A. K., Logatec: Tožili ste podjetnika za plačilo 14 dnevne mezde v znesku 437 din. Na obravnavi, kjer ste zmagali, je sodnik rekel, da gre za baga- telko in da se nasprotnik ne bo mogel ~7prašate, ali je to res in kdaj oste smeli podjetnika rubiti, če ne bo plačal. Odgovor: Pravde, kjer gre za zneske do 500 din, se imenujejo malotne zadeve ali bagatelke. Zoper take sodbe je praktično vsak priziv brez izgle-da. Le če sodišče sploh ne bi bilo smelo soditi ali pa če je sodba brez razlogov ali če sama sebe pobija in še v nekaj takih redkih primerih ima priziv uspeh. — Če je bil nasprotnik na obravnavi ob razglasitvi sodbe, ga imate pravico rubiti 16. dan po razglasitvi, če ne plača; če ga pa ni bilo na obravnavi, teče rok od prejema sodibe. 2. Vpis o zaposlitvi v delavsko knjižico. F. K., Maribor: Pet let ste bili v tekstilnem podjetju v službi kot ročni tiskar. Dolgo dobo ste vse delo v tiskarni tudi sami vodili. Ko ste izstopili, Vam je podjetje v knjižico vpisalo, da ste bili zaposleni kot »delavec«. Ali imate pravico zahtevati, da Vam vpišejo, da ste bili »ročni tiskar«, ker boste s takim vpisom laže našli službo? Odgovor: Po splošnih določilih Zakona o obrtih in po Uredbi o delavskih knjižicah mora podjetnik ob prekinitvi službe delavcu vpisati poleg trajanja službenega razmerja tudi vrsto njegove zaposlitve. Ker je ročno tiskarstvo v tekstilnem podjetju na vsak način posebna vrsta zaposlitve, imate pravico zahtevati tak vpis. Če Vam ga nočejo dati, vložite tožbo. 3. Ali se je mogoče plačilo za nadure veljavno v naprej odreči? J. R., Radovljica: Bili ste v službi štiri leta pri ključavničarskem mojstru. Pri vstopu v službo ste napravili z mojstrom pismeno pogodbo, v kateri ste se plačilu za nadure izrečno odpovedali. vprašate, ali Vas ta dogovor veže in koliko znaša redni delovnik v ključavničarski stroki. Odgovor: Kakršen koli dogovor, s katerim se delavec v naprej odpoveduje plačilu za nadurno delo, je neveljaven. Zato boste lahko zahtevali plačilo za vse opravljeno nadurno delo, toda samo za tri leta nazaj. Mezda za nadurno delo zastara namreč v treh letih. — Iz Vašega dopisa ni jasno,, ali iste bili pri strojnem ali pri stavbnem ključavničarju. Pri strojnih ključavničarjih je redni delovnik 9 ur, pri stavbnih pa 10 ur. 4. Pravica za zvišanje preživnine zai nezakonskega otroka. M. S., Kočevje: Imate nezakonskega otroka. Preživnino je sodišče očetu naložilo in jo pred tremi leti odmerilo na 75 din na mesec. Takrat je imel nezakonski oče 600 din mesečne plače. Sedaj jo ima 1000 din, razen tega je podedoval po svoji materi hišo. Vprašate, ali je pravično, da dobiva otrok še vedno samo 75 din na mesec. Odgovor: Pojdite na varstveno sodišče in predlagajte zvišanje preživnine. Odmera preživnine ne velja za vedno. Če se je očetov gmotni položaj od odmere znatno izboljšal, bo moral tudi plačevati temu primerno zvišano preživnino. KJE 9 Pri B.RANGUSU, _ • zlatarju V KRANJU, dobro in poceni kupiš. Strokovna popravila. — Ceniki brezplačno.