Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan s slučajnimi uredniškimi prilogami celo leto
80 kr.
Za tuje drž. več poštni stroški.
„Soča“
z ,Gosp. Listom1 in ,Primorcem1 stane na leto 5 gld. 20 kr.
Oglasi se plačujejo za trislopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat C kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej.
Posamične številke po 3 kr.
Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici -U. 9.
\Om~ Rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj m odg-ovorni urednik Fran Strel. — Tiska in zalag-a „Gor. tiskarna11 A. Gabršček (odg-ovoren Jos. Krmpotič).
Prevrat na Dunaju.
V	seji drž. zbora 26. nov. se je pokazala vsa nemška kultura v nujlepsi luči. Ta dan seje tudi pokazalo, da brezdomovinci (socijalni de-mekrati) istotako služijo nemški ideji, kakor Schonererjeva stranka. Brezdomovinci so imeli 26. novembra v družbi Schonererja in Wolfa „dan“ svoj.
V	zgodovini avstrijske poslanske zbornice se ne najde primere tako živinski zdivjanosti. In to živinsko zdivjanost je pokazal cvet nemškega naroda.
Seja se je začela ob 11 '/j. Ko se prikaže predsednik Abrahamovič na svojem mestu, usuje se nanj ploha najostudnejših psovk. Vsa nemška stran z brezdomovinci na čelu vpije nanj „schuft11, „falot", gauner". Brezdomovinci se z bero okrog predsedništva, in nakrat spleza Berner kakor maček čez ograjo, plane na Abrahamoviča in ga sune s pestjo. Za Bernerjem sta splezala tudi Resel in Be-neš na predsedniški oder. Poslanci z desnice pribile na pomoč. Poslanca Udržal in Dyk vržeta Beneša, Bernerja in Resla z odra. Nastane boj. Marsikatero zaušnico in več udarcev s pestjo dobe socijalisti. Nemci gredo socijalistom na pomoč. Daszvnski (soc. demokrat) se vsede na predsednikovo mesto, Resel (soc. demokrat) pa pograbi predsednikove zapisnike in spise, skoči na predsednikovo mizo in razmetuje spise po dvorani. Kar se odpro vrata — in v dvorano vstopi pod vodstvom dveh komisarjev oddelek policije. Badeni jim kliče: „Laufschritt". Nemci zaženo silen vihar, tulijo kakor divje zveri, razbijajo, cepetajo z nogami, žvižgajo in piskajo. Najeto galerijsko občinstvo pomaga s tulenjem. Socijalni demokrati se upro redarjem z vso silo, pehajo redarje od sebe in suvajo z rokami in brcajo z nogami na vse strani. Nekateri se vržejo na tla. A redarji jih odneso iz dvorane, držeč jih za roke in noge. Odnesli so na ta način iz dvorane 8 soc. demokratov. (Njihovi listi jih bodo — „mučenike za sveto stvar" — kovali v deveta nebesa). — Bila je silna gnječa. Poslanca Kronawettra je nekdo v želodec sunil, da je omedlel. Schonerer z Nemci pa so zasramovali redarje. Ker je tudi galerija sodelovala z Nemci — jo je dal predsednik izprazniti.
Ob 12. uri 35 minut popoldne pride predsednik Abrahamovič z ministri zopet v dvorano in nadaljuje popred pretrgano sejo. Tulenje, krik, žvižganje, pisk in razbijanje se nadaljuje. Zlasti se odlikujeta Schonerer in Wolf. Predsednik izključi Wolfa za 3 seje in ga d.< odpeliati: toda redarji so imeli posla dovolj ž njim. Po odstranitvi Wolfa se vrnejo začetkom seje šiloma odstranjeni soc. demokrati in začnć psovali Abrahamoviča s psovkami, katere so le v nemškemu jeziku • nožne. Mi Slovani takih psovk še ne poznamo. Največjega kričača Daszvnskega odneso redarji šiloma iz dvorane. Mož je brcal in tolkel z nogami in rokami.
Za Daszynskim pride Schonerer na vrsto. Ta vitez najčistejše nemške krvi privoščil si je bil posebno zabavo. Naredil si je iz platna vrečo, nametal vanjo raznih rečij in razbijal ž njo po svojem pultu, dokler niso Se njega redarji iztirali iz dvorane. Tuleč »Hurrah Germania* je šel iz zbornice. Za Schflnererjem so bili izključeni Se razni socijalni demokrati. — Začetkom seje je bil dobil grof Stiirgkh (kako se to izgovarja, ta
gkh?) besedo in začel je svojo govoranco s „Hohes Haus“ — nič manj nego osemkrat je Stiirgkh začel svoj govor, osemkrat je brezuspešno klical to „visoko hišo" — a „visoka hiša" ni ničesa slišala, ker ni bila več „visoka", nego prav nizka.
In — našli so se! Našli so sc v sovraštvu; našli so se v svojem bčezmernem sovraštvu do Slovanov! „Osu ostane osu, če je tudi Boga nosu“ — in Nemec je in . ostane Nemec, če se Slovanu še tako dobrika, kedar ga potrebuje.
Politični komedijant, niož, ki je liki kameleon že neštevilnokrat svojo politično kožo preoblekel, dunajski župan dr. Lueger, je speljal svoje krščanske socijaliste med ob-strukcijoniste. Našim čitateljem bode še v spominu, da so uprav krščanski socijalisti v poslanski zbornici z najgnjusnejšimi psovkami obkladali Schdnererijance in obstrukcijoniste sploh. — No sedaj so se našli.
Združena levica, kateri so se pridružili krščanski socijalisti, je skupno začela škandale s tem, da je na najsurovejši način napadla zborničnega slugo, Slovenca Močnika. Ta ima nalogo, da začetkom seje zazvoni z električnim zvoncem. Ko je to storil, zadrl se je nanj dr. Lecher: „čakajte, da pride policija!" Nowak je začel piskati, Stein-w e nd e r, F.u n k e, Hohenburger, Steiner in nekateri drugi Nemci so Močnika napadli, ga tepli, davili, suvali in sploh ravnali ž njim tako surovo, da je moral bežati iz dvorane. V tem trenotku je vstopil predsednk Abrahamovič; komaj je pristopil k sedežu, je nastal nepopisen vihar. Nemci so bili prinesli seboj piščalke, ropotulje, trobente in začeli piskati, trobiti ter ropotati, teptati z nogami in razbijati po pultih s pestmi, da je , bilo groza. Zlasti so se odlikovali c. kr. vseučiliščrii profesor Pfersche, c. kr. sodni svetnik d’ Elvert, c. kr. vseuč. prof. Fournier in dr. Menger, antisemit Prochaska je vzel jednemu stenografu stol in hotel ž njim udariti, a iztrgali so mu ga iz rok. Najdiv-jejši je bil dr. Lecher. Stopil je pred Abrahamoviča in več kakor desetkrat zapored zaklical nanj:	„Schuft" potem je zgrabil
predsednikov tintnik in ga vrgel na Abrahamoviča. Ta se je umaknil in ni bil zadet, pač pa na glavi in rokah s črnilom pokropljen. Proti dr. Lecherju se je takoj naredila ovadba pri drž. pravdništvu zaradi hudodelstva javnega nasilstva, in so bile takoj zaslišane priče. Izmej protisemitov so se posebno odlikovali Bielohkuvek, Prochaska in znana surovina Schneider. Ti so zlasti napadali sekcijskega šefa Halbana. Kričali so nanj: „Ta žid mora ven! Ta lopov je vsega kriv! Ta žid je Badenijev svetovalec". In ker se Halban za to ni zmenil, so ga hoteli dejansko napasti, vsled česar je moral Halban bežati iz dvorane. V tem so ostali Nemci čimdalje hujše razgrajali Pfersche se je postavil pred Abrahamoviča in piskal na vso moč na torpedovsko piščalko; dr. Lecher je A h r a h a m o v i č u grozil s pestmi in mu zaklical: „Eckelhafles armenisches Arschge-sicht!'- — Gross je vpil: „Dol s predsednikom ! Vas bi morali vse na svetilniške stebre obesiti", Grossi: „Polnischer Gauner !“ Hrušč je postajal čimdalje hujši; čuli so se klici: „Tam sedi ministerski predsednik! Ta je največji lopov! Komandant lopovov! Morilec poljskih kmetov! Morilec parlamentarizma!" Dobernig: „Vzgajevalec veleizdajalcev!" Grossi: „Mi vas vse pobijemo !“ Dočim
je del Nemcev na ta način napadal mini-sterskega predsednika, se drugi del ni maknil od predsedništva. Tam zbrani kulturonosci so Abrahamoviča obkladali z najpodlejšimi psovkami. Abrahamovič se ni prav nič zmenil za vse to. Ko mu je naposled Pfersche za-•kričal: „Sie alter, ehrvergessener armenigeher Hundsfott!" je Abrahamovič uvidel, da ne bo miru in izjavil, da pretrga sejo. Sedaj se je vsa nemška druhal zagnala na predsednika in tuleč: „Abzug" ! metala nanj cele kope različnih spisov in brošuric. Abrahamovič se je takoj obrnil, pristopil nazaj k sedežu in klubuje napadalcem motril surovo druhal s plamtečimi pogledi. Bil je to veličasten trenutek, kateri je navdušil celo desnico. Nekateri poljski poslanci so hiteli k njemu, ga objeli in poljubili.
Po odhodu Abrahamovičem, ko je še vse vrelo v zbornici, se je nakrat prikazal zavit v kožuh in oborožen z debelo palico izključeni Wolf. Nemci so ga z živinskim kričanjem in tulenjem pozdravili. O načinu, kako se je utihotapil v dvorano, so se razširjale jako romantične pripovedke. Govorilo se je, da si je bil napravil umetno brado; a vse to ni resnično, Wolf je bil s Kozakievičem, ki je tudi izključen, prišel v parlament. Pri vratih ju je ustavil sluga in jima branil uhod, in ker se nista za to zmenila, je poklical detektivu. Ta ju je za luke piljel, a Wo!f se mu je iztrgal in prihitel v dvorano. Ko ga je zagledal Lecher, je zaklical galeriji: „Pozdravite ga vendar!", a nihče se ni ganil. Takoj na to sta prišla v dvorano dva policijska komisarja. Ko ju je Wolf zagledal, skril se je za Bendelja; potem pa je zlezel pod klop in plazeč se pod klopmi skušal uteči policijskima uradnikoma. Ko so ga ujeli, se je branil z rokami in nogami tako, da so ga morali ven nesti. Kričal je: „Recite Gleispachu, da je „Schuft!" — dočim se je z desnice klicalo: „Ven' s tem ušivcem!" Wolfa so peljali k policijskemu ravnateljstvu, kjer se je ž njim naredil zapisnik, potem pa so ga odgnali k deželnemu sodišču, kjer je ostal v preiskovalnem zaporu. Obdolžen je, da je storil hudodelstvo, ker je šiloma vdrl v parlament ter zagrešil razna nasilstva. Ob 11. uri 35 minut je prišel dr. Kramar v zbornico, zaključil sejo in povedal, da se prihodnja seja naznani pismenim potom.
Ker se je istega dne vrnil cesar na Dunaj, mu je podal svojo ostavko ministerski predsednik Badeni.
*
* *
Zmagala je revolucija.
Nemški poslanci in nemško časopisje zaneslo je boj iz zbornice na ulico. Nemški burši v družbi soc. demokratov so 26., 27. in 28. nov. priredili na Dunaju, v Gradcu in celo v Pragi velikanske izgrede. Na Dunaju so 26. nov. zaprli 51 razsajačev, več jih je bilo ranjenih ; v Gradcu so morali dragonci razganjati zbesnelo ljudstvo.
Zvečer se je zbralo kakih 3000 razgra-jalcev pred deželnim sodiščem, in je naskočilo poslopje, da reši tam zaprtega poslanca Wolfa. Sodišče se je udalo in Wolf je bil še zvečer iz zapora izpuščen.
Dunajsko vseučilišče je bilo središče vseh spletk in vsega hujskanja proti Rade-niju in Slovanom. Sam rektor Toldt in nemško-nacijonalni profesorji so dijake hujskali, zvonec pa so nosili tisti prusofilski profesorji, ki so se pritepli iz inozemstva.
Dejstvo, da se je župan dunajski Lue-ger pokoril Schonererju in izjavil, da ne prevzame nobene odgovornosti za to, da se obrani mir na Dunaju, in ker je bilo videti, da nameravajo kršćanski socijalisti začeti poulične boje, je napotilo Badenija, da je odstopil. Cesar je v soboto zvečer prišel na Dunaj in takoj vsprejel min. predsednika Badenija, ki mu je predlagal, naj se odloži zasedanje poslanske zbornice in mu v imenu vsega ministerstva podal ostavko.
V nedeljo ob 11. dopoludne je cesar naznanil Badeniju, da je njegovo ostavko sprejel.
Posebni izdaji uradnega lista ste to popoludne javljale. Odstop Badenijev in naročilo Gautschu, da sestavi novo ministerstvo, obudilo je velikansko, nepopisno senzacijo iti divjo radost v Nemcih.
Vse tiste, kateri so bili pri zadnjih pouličnih demonstracijah radi javnega nasilstva zaprti in izročeni deželnemu sodišču, je vlada izpustila iz zaporov. Po gostilnah, kavarnah in gledališčih je policija naznanjevala, da je' Badeni odstopil.
*
* *
30. novembra je predložil Gautsch cesarju imenik novih ministrov in sicer:
Gautsch predsedstvo in notranje zadeve, grof Latour naučni, Ruber pravosodni, Bohm-Bavverk finančni, VVittek železniški, Korber trgovinski, grof Bylandt-Reilh poljedelski in Welsersheimb domobranski minister.
To so, kar je novih, sami oddelni predstojniki v istih ministerstvih, toda sami Nemci, pa prav hudi Nemci. In o teh trdi „Frem-denblatt“, da stoje nad strankami. . . . Koliko ironi je!
Za Gališko minister še ni imenovan, ker sta grof Pininski in Pietak odklonila dotično ponudbo. Desnica je popolnoma jedina.
*
* *
O pražkih demonstracijah se poročajo razburjajoče vesti. V sredo se je brzojavilo z Dunaja, da je nastal „meščanski boj* (prekuc)
■iC/T k\c%	’r+\ čl w i 11 ol tljcj KJ pV/olopjtt.
(V tem smislu je namreč brzojavil „Corrieru* „delegat* Blaž Nenaš). Kolikor smo čitali, zgodile so se res grozne demonstracije Cehov proti Nemcem v Pragi. Dokler je češki lev spal, so demonstrovali Nemci; sedaj pa, ko so ga vzbudili, občutijo jakost njegove pesti. Češka jobska potrpežljivost je vskipela čez mero in si privoščila zadoščenje za vsa sra-močenja v državnem zboru in pri pouličnih demonstracijah. Razžaljeni Čehi v svojih čustvih so razbili okna na vseh nemških zasebnih in javnih poslopjih, uničili razne nemške klubske prostore, razbili vse nemške in dvojezične napise, vdrli v gimnazij, v nemške kavarne in razbili vse, kar jim je prišlo pod roke. Izgredniki so se množili vedno; ljudstvo se je zbiralo z vseh stranij.
Dijaštvo in češke dame so se okrasili z narodnimi trakovi. Mnogi so razobesili narodne zastave nad svoje stanovanje v znamenje, da je češka rodbina. Prodajalničari so pribili na zaprte prodajalnice lepake z napisom: „tu je češka p r o d a j a 1 n i c a* itd. Trgovine so zaprte; Nemci se niso upali na ulice. Vojaštvo je bilo pomnoženo in je odbijalo množico, kateia je neustrašeno de-monstrovala. V nekaterih ulicah so pometali pohištvo iz stanovanj ter ga sežgali. Na Žižkovu so hoteli udreti v tovarno streljiva, a se jim ni posrečilo, ker so vojaki streljali in ubili dve osebi. Na Kraljevih Vinohradih je množica polila s petroljem poslopje nemškega kluba kolesarjev ter ga užgala. Vse nemške hiše in stanovanja, kjer prebivajo Nemci, imajo razbita okna. Nemške šole so zaprte. Zaprto je mnogo oseb; ranjenih tudi. — Ravnatelj praške policije Dorfler je brzojavno odstavljen, ker so to zahtevali češki poslanci in praški mestni svet, kateri je sklenil, da odtegne 700.000 gld., katere plača mesto za policijo, ako se ravnatelja ne odpokliče. — Vsa državna poslopja in ona Nemcev stražijo vojaki. — Enaki izgredi so se zgodili tudi v Plznu.
Zares grozovit je bil odgovor razžaljenega češkega naroda! Nemcem v Pragi so se zgodile velike škode, še večji je bil strah za njihovo življenje. — Toda sam c. kr. na-
mestnik v Pragi je moral priznati deputaciji mostnega zastopa, da so Nemci v Pragi nečuveno drzno izzivali Cehe, v raznih mešanih mestih pa da so ostudno napadali češke rodbine in jih oškodovali na imetju. — Kaj čuda, ako je vskipelo v češkem narodu? In kdo je kriv, ako je užaljeni narod šel daleč čez dovoljene meje?! Od vseh stranij kriče zedaj proti divjaštvu češkega naroda itd! Ali kje so bili ti miroljubneži prej, ko so Nemci škandalozno žalili vse, kar je Čehom sveto ? :
Sodimo vse te pojave kakorkoli, eno pa je gotovo: Narod češki je dokazal, da se ne da teptati od Nemcev, ne od vlade! 12 batalijonov vojakov je bilo na delu proti Čehom v Pragi, ubitih in hudo ranjenih Čehov je nad 50, — ali prav v tem je dognan dokaz, da kar so Nemci učili, so se Čehi izborno — naučili, da povračajo milo za drago z obrestmi vred. — Kdo je kriv?!
*
* *
Najnovejša vest je ta, da je vlada oklicala v Pragi in okolici — preki sod.
Ko so Nemci v Flebu in bližini uprizorili celo vrsto veleizdajskih demonstracij in so napadali redarje in vojake — se vlada ni zganila! Zdaj, ko je češki narod začel posnemati Nemce — zdaj imajo obsedno stanje na vratu. — Ministerstvo Gautsch & č.o je lepo pričelo!
*
* *
Ministerstvo čautsch ie sestavljeno iz samih uradnikov, ki se bodo uklanjali višjim nalogom. Na to stran smo torej na čistem. — Trdno upanje je tudi, da desnica ostane edina in složna; ako se to zgodi, se ji bo moralo pokoriti vsako ministerstvo, tudi Gautschevo. — • Minister Gautsch se je tudi že dogovarjal v sredo popoldne z zastopniki desnice. Cujejo se glasovi, da je desnica jako nezadovoljna z Gautschem. In kaj bi ne, saj se norčuje celo židovski «Tagblatt» nekako tako-le: Gautsch je predložil desnici obširen «Spei sez e ttel», kaj pričakuje od nje v imenu — ojoj! — državnih potreb, ni pa izdal prav ničesa, kaj bi ministerstvo dovolilo desnici za protiuslugo. — Ali ni to velemodro od barona Gautscha? Zakaj pa ne, ako bi dobil take gumpce, ki bi mu slepo dovolili vse take — «d r ž a v n e potrebe!* Upamo, da desnica ne bo tako slepa !
Domače in razne novice.
*	Cesarski dar.—Nj. Vel. naš preš v. cesar je daroval iz svoje privatne blagajne 400 gld. županstvu v Ravnah pri Cirknem, na korist ponesrečencev zadnjih požarov.
*	Imenovanje. — G. kr. avskultant g. Leopold Pavletič, rodom iz Gabrij pri Mirnu, je imenovan pristavom v Motovunu v Istri. Častitamo imenovanju ali ne pre-meščenju!
*	Novoimenovani naš nadškof ne
ugaja Italijanom, dasi jim je dobro znano, da tudi Slovencem nikakor ni bil naklonjen. Lahi so hoteli Laha, in ker novi nadškof ni Lah, zato jadikovanje, tembolj, ker so bili preverjeni, da nadškofijske stolice v Gorici ne zasede nihče drugi nego poreški škof dr. Flapp.
*	Baron Sterncck, glavni napovednik avstrijske mornarice, je nagloma umrl v nedeljo na Dunaju. Pogreb bode jutri. Z Dunaja prepeljejo truplo v Pulj. Mrličevo srce pa se shrani v žaro rodbinske rakve v Kras-lovcu pri Celovcu, kjer je bil rojen umrli admiral.
*	Namesto odstopivšega Itlttcrja voli trgovska zbornica 9. t. mi novega poslanca v deželni zbor.
*	Obsodba. — Znano je, koliko hrupa je bil vzročil višji komisar P r i n z i g s preiskavo v uredništvu „Soče*, v „Goriški tiskarni* in v zasebnem stanovanju g. A. Gabrščeka. — Toda srčnosti ni imel, da bi stopil pred porotnike, marveč si je izbral komodnišo pot, stopiti pred sodnika C o v a-c i g a s tožbo radi zanemarjenje dolžne paznosti. — Obravnava je bila v soboto. I
Dasi je urednik protestoval proti dolžitvi, da je kaj zanemaril, ker je članek sam prej preči tal in pripravil ga za tisekter ga priobčil ve dom a in h o t o m a, d a biga P rinzig prisili 1, pred porotniki dokazati resničnost v članku obseženih dolženj, in dasi je izjavil, da je še vedno pripravljen nastopiti dokaz resnice, vendar je bil urednik obsojen na 50 gld. globe. —; Ker je to čisto novo postopanje, je bil naznanjen takoj priziv. Več v „Soči*.
*	„Miklavževiea“ pri „Sokolu44. —
Opozarjamo še enkrat na to otroško veselico, ki bo jutri večer ob G. uri v dvorani „Goriške Čitalnice*. Spored je prav lep. Otroci bodo igrali večjo igro, tri lepe deklamacije, peli bodo itd. Tamburaški zbor bo štel 18 oseb. — Nekaj b.atov Sokolov bo treba v društveni obleki za reditelje.
Darov je precej [zasebnih, od strani društva pa je doslej: 200 izt. „Knjižnice za mladino*, 300 žakljičkov raznovrstnih slaščic, mnogo podobic i. dr. — Kdor more, naj daruje še kaj, društvo samo ne zmore vseh stroškov! —Doslej so dar o vi i: I. I. in S. R. po 1 gld. „Goriška tiskarna* za 25 gld. „Knjižnice za mladino*.
*	Veselica ženske podružnice.— Opozarjamo še enkrat na veliko veselico ženske
l podružnice sv. Cirila in Metoda, ki bo 11. t. m. v prostorih „Goriške Čitalnice.* — Omenimo le, da rodoljubne dame so oskrbele z veliko požrtvovalnostjo večje število izvirnih živih podob. In ker bo čisti dohodek za „Šolski dom,* menimo, da vsak rodoljuben Slovenec naj se oni dan domisli te veselice bodisi, da pride, ako more, ako ne, pa da pošlje kak dar . .
Obširni vspored priobčimo v prihodnji „Soči*. — Tiskana vabila z vsporedom se bodo dobivala od jutri naprej tudi v naši tiskarni.
*	Slovensko petje v cerkvi sv. Antona. — „Corriere* od sobote se zaganja z novimi napadi v prečast. gospoda župnika Wolfa, ker je odredil, da se pri sv. Anionu poje — kakor od nekdaj — pri „zornicah* v slovenskem jeziku, in preti, da Lahi ne bodo več obiskovali te cerkve, dokler se bode v njej slovenski pelo („in lingua di Prosch*), „ker je naš svetnik pristni Italijan*. Grozno!
*	(J. kr. kmetijska družba je doslej sama preskrbovala kmetovalcem vitrijol, To-
, maževo moko itd. Zdaj pa, slišimo, hoče izročiti to kupčijo zasebnim rokam.— Iz tega ne bo nič. Zasebniki bodo lahko kupčevali še drugi! Naši kmetovalci ne bodo zadovoljni s to premembo.
*	Okrožnica. — Deželni odbor v Gorici je razposlal vsem občinskim zastopom in cestnim odborom poknežene grofovine Goriške in Gradiške to-le okrožnico :
Po zakonu z dne 25. oktobra 1S9G. Stv. 220 drž. zak. so se prevravnali dosedanji osebni davki in se je vpeljal nov davek, to je osebni davek od dohodkov ali osebna dohodnina.
Iz čistega donosa tega novega davka se bodo dodeljevali davčni odpustki in eventualno primerni preodkazi deželnim zalogom.
Odpustki na neposrednjih davkih (zemlja rini, hišni razredovini in najmarini), ki ob-> eljajo že dne 1. januarja 1898. bodo znašali za zdaj 10%, pa se lahko pomnože po meri večjega donosa osebne dohodnine do J5% pri zemljurini in do 1278 % Pr‘ šarini.
Po XIII. členu zgoraj navedenega zakona obveljajo ti odpustki samo tedaj, če visoki deželni zbor v prihodnjem svojem zasedanji določi, da je osebno dohodnino oprostiti vseh deželnih, občinskih in cestno-okrajnih
doklad.
Da se ne predseže v to, kar določi tej zadevi visoki deželni zbor, in pa uvažuje da se obdačencem naše dežele že vsled odstotka odpusta olajša davčno breme z.a okroglih 51.G00 gld. — priporoča deželni odbor vsem občinskim zastopom in cestnim odborom, naj pri ustanovljanji svojih Prcu' darkov za leto 1898. odrede kolikor v sejni i zapisnikih, toliko v razglasih po namenu §.
klepar
v Ozki ulici št. 1 v Gorici.
priporoča se p. n. občinstvu v Gorici in na deželi za razne kleparske dela.
Trgovec in krojaški mojster
FRANC NOVIC
v ulici sv. Klare št. 6 v Gorici
izdeluje
obleke po meri po najnižji ceni,
prodaja vsakovrstno sukneno in domače blago. Priporoča se p. n. gospodom v Gorici in na deželi, kakor tudi častiti duhovščini za blagohotno podporo.
Prvi in najstareji
Antona Jerkiča v Gorici na Travniku
(poleg nadškofije št. 11)
prevzema vsa v fotografično stroko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-2	Ijivo delo jamči. Cene poštene.	26—2
SPIT- Edino
v stolni ulici št. 13 (Via del Duomo)
nasproti veliki cerkvi
fe velika zaloga raznovrstnega manufakturnega blaga po naj-nižji ceni.
Za obilno obiskovanje se toplo priporoča
Velika zaloga
Slovenci, podpirajte le svoje trgovce, obrtnike, zdravnike, odvetnike itd., držite se strogo gesla „Svoji k svojim!“
i
Sodar Franc Rusjan
v ulici Vetturini 9. — Gorica — (v hiši kje je ljudska posojilnica) priporoča se pg. trgovcem z vinom in vinogradnikom za izdelovanje novih in popravljanje starih sodov in izdelovanje vseli, v njegovo stroko spadajočih '	(cl)
»■•■•maMeMr'	m*-------
■•Q9neaM»H*s<»H*»a«n0D«B
B Podpisani naznanja, da je otvoril v Podgori
•	h. št. 185 , lastno izdelalnico raznovrstnih te-
J stenin kot so n. pr. makaroni, rezanci, biiruli B i- 1* d-	(cl.)
•	Priporoča se svojim rojakom v Podgori in B drugod za obilna naročila. Jožef Bizaj.
Franjo Jakil £
I
▲ Tovarnar kož v Rupi a
▼ zaloga v Gorici Rnbatišče 2. T
•►◄0^49^40^49^40^49>-40
Ivan Reja i H ■
začasni oskrbnik vinarskega in sadjarskega društva za Brda s sedežem v Gorici, ulica BarZellini št. 20. in gostilničar „Alla Colomba“ v Gorici, na voglu ulice Morelli.
Priporoča so rojakom v mestu in deželi.
Jožef Rojic - Čerin	t>
v Cerknem	S
prodaja 20° pristni brinjevec (liter po g Ul. IGO) ^ in brinjevo olje (deka 2 kr.)
| ANTON OBIDIČ
T čevljar v Semeniški ulici št. 4 se T B priporoča Slovencem v Gorici in ■ okolici za blagohotna naročila^^
Zaloga piva iz prve kranjske eksportne pivo varne T. FrOlieh-a na Vrhniki pri Ljubljani — priporoča izborno pivo v sodčkih in steklenicah — rojakom v mestu in na deželi. — Zastop in zalogo za Gorico in deželo ima	Joško Rovan
v Rabatišču št. 18.
^jAAAAAAAAAAAAAAAAAA^f
4» Anton Vodopivec «► IV VN ])EKLEyA ^ 4» Pek Karol DraščekJt
gostilničar	«► 49	velelr/ec 2 vinom,	◄»	priporoča	!►
št1 r^zlavln ilSkolodvorafa ^ ima v svojih zalogah vseh ^ ^pekarijo v Riva Corno 4 št. 7. (zraven j kolodvora), 5. ♦ vrst domačih in istrskih vin. ^ mm zalogo vipavskih ym v Prvačini	Cene zmerne,
pri Gorici.	i-*-	^
veleti^žec z vinom,
Z Z
4>- 4j> v Semeniški ulici 2.
in podružno prodajalnico kruha J ^
00099090090090909909990090009091
Svečar J. Kopač v Gorici
0	Solkanska ulica 9
0 priporoča pristne čebelno-voščene sveče J kg po gld. 2'45. Za pristnost jamči s 1000 kron. m S Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga ^ 0 kadil za cerkve po gld, 1'20, 1 gld., ter 50 kr. kg. 0 9 Razpošilja na vse kraje avstro-ogersko monarhije. •
90000009000000000000000000000009
0000909000000000909000900909000
Trgovec z vinom Ant. Pečenko 9
Vrtna ulica štv. 8.
priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih in istrskih in dalmatniskih vinogradov.— Cene zmerne, postrežba točna.
Har- Za pristnost vina jamči.
>9000000009090999009002
r
♦
♦
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici štv. 23 priporoča
04k-04k-04»-004>-04k-©4>-0 B>-4>-4>'0'4^4>-4>-4>»4^-*-4^
A 4 Ambrož Furlan ▼ ▲ Tovarna vinskega kisa a
▼	; • v Tržaški ulici št. 4	• ▼	ir im
▼	T priporoča svojo trgovino jo- f y	a u c	^
A svojo trgovino raznih jedilnih A 0 dilnih potrebščin in domačih 01 A ^ Rabatišču št. 20 v Gorici se a potrebščin. Postrežba točna.	pridelkov.	^ Ttoplo priporoča trgovcem na deželi.?
■►-«-4>-4>-4k-4>-^-4>-4k-4k-4a 04>04^04k-004^04>04»-9 i»-4»>4»>4»'4»'4»>4>-4K4»'4»-4B
$	8111111!^ & Dekleva &
^ glavna zaloga „B a m b u s“-dvokoles iz graške to-'| varne in zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev |k * itd, v nunski utici št. 16. — Popravljalnica koles ^ 5I in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14.
Anton Koren
•.j
Gosposka ulica 4	141
(S priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno ^ blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje.

Haiisnor & Lokar
tovarna usnja v Mirnu pri Gorici. Zaloga in prodaja na drobno v
Gosposki ulici št. 9.

Klobučar Anton Fon »
*	v Semeniški ulici
*	priporoča svojo bogato zalogo
♦} klobukov in kap ter gostilnico vk ^ preskrbljeno z izbora, vini. 'j*

Andrej Jakil
Tovarnar kož v Rupi
p. Miren.
Prodajalnica na Kornu v Gorici.
(*•
*
J*
»
*

kmetijskih in drugih strojev, pomp za vodnjake, decimalnih vag In plaht za pokrivanje vozov
iz tovarne jjertold F\raus v pragi
se nahaja
v Gorici na Travniku št. 16 (zađe,j).
Vaclav Zima,
^ izdelovalnica gospodarskih strojev v Pfepjchacll * ® u Opočnti na Češkem, izdeluje kot posebnost
Čistil, mline za žito
po svojem patentovanem izumu. Mlini so znani v novejši dobi kot najboljši. '
z noži notri brušenimi, ki so pripoznane kot najboljše, kakor tudi
? Slamoreznice
S 57*4-4
I Žitni drobilci z mlinskimi
kamni
svojega patentovanega izuma, ki se od drugih močno razlikujejo, se lože gonijo in bolje delajo.
Univerzalni brzi pralni stroji z žmikalniki,
ki so neizogibni za vsako hišo, ker se ž njimi pri pranju polovico prihrani.
IJIBt— Za vse svoje izdelke jamčim najboljšo jakost, solidno postrežbo in zel6 zmerne cene. Cenike pošiljam na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. *-9(11
o<
♦
♦
9
♦
♦
O-
Jožef Novič krojač
Gosposka ulica št. 19
se priporoča častiti duhovščini in ostalemu občinstvu v Gorici in na deželi za razna v krojaško obrt spadajoča opravila. Izdeluje po meri točno in po raznih cenah.
-O-O
♦
t
OAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAO ◄ v ►
3 Tovarna piva Fran Wanck
◄	na Goriščoku	►
3 priporoča svojo zalogo goriškega piva. t
0VV?VTTVTT?V??TTT?VTTT?TVVVTT?V0
Najnovejše stroje za pripravljanje živinske piče, kakor:
stroje za rezanje zmesi — reznice za repo in krompir — mline za drobljenje in mečkanje — za parjenje živinske piče — prenesijive štedilne kotlene peči z emajliranim ali neemajliranim vložnim kotlom, stoječe ali vozeče, za kuhanje in parjenje živinske piče, krompirja, za razne gospodarske in domače potrebščine itd., dalje: stroje za turšico lušiti (rob-kalnice) — čistilnice za žito — trijere — stroje izbiralnice stiskalnice za seno in slamo, z gonjo rokah, stoječe in vozeče izdeluje in razpošilja jamstvom izvanrednoga dela, pri najizvrstnejem in pajpripoznanejeni izdelovanja	>,
J. JLJU J1LWAC3L V/ JLdUL ibJLJL miL	M'®
c. kr. izr. priv. tovarna
za kmetijske stroje, livarna za železo in kovačnica na paro,
Dunaj, II. Taborstrasse ?(>.
odlikovana z nad 390timi zlatimi, srebrnimi in kovinskimi svetinjami, lluslrovani katalogi in mnogo priznalnih pisem so 'na razpolago brezplačno, Iščejo se zastopniki in preprodajalci.
V vsakem poštno oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene penudbe pod „V. u. G.“ Gradec, poste restante	183
Otvorjenje gostilne!
Podpisanec vsoja si p. n. gg. soro-jakom v mestu in na deželi, posebno pa ožjim svojim rojal^-m Bricem naznaniti, da je otvoril v pritličnih prostorih c. kr. okr. sodišča v Gorici
veliko gostilno
v kateri toči domača bela ter izvrstna istrska vina, kakor tudi pripravlja ukusna jedila po zmernih cenah. Pripo-ročevaje se kar najtopleje slavnemu občinstvu, se bilježi
Karol Prinčič.
Nova trgovina
Podpisana naznanjata, da sta odprla v
Semeniški ulici štev. 1 v Gorici (v
lastni, hiši kjer je „Trgovsko-obrtna zadruga")
trgovino z jedilnim blagom
Priporočaje se veleslavnemu občinstvu, beležita s spoštovanjem
Andr. Kopač in Jos. Kutin
trgovca.
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
v Stolni ulici št. 2. v Gorici
(tam, kjer je tobakarnica) priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 67	Gorici in z dežele.
Prodaja kavino primeso iz tovarne ARNOLD & GUTMANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda.
Seznam blaga
tvrdke
G. Feri Resberg
v Gorici.
Glavna zalega:
v	\xUd s^. U
(stara cukrarna).
Podružnica: na Komu št. I
(Attemsova palača).
Doslej ima v zalogi to-le blago:
Sladkor — kavo — riž — mast poper — sveče — olje — škrob
—	ječmen — kavino primeso — moko — gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob —< sol — moko za pitanje — kis
—	žveplo — cement — bakreni
vitrijol itd. 169—1 zalogo pristnega dalmatinskega žganja na debelo.
V podružnici na Kornu prodaja tudi mokn, otrobe, ovs, turšico itd.
Podpisani priporoča p. n. gg. rojakom v Gorici in na deželi svojo
na novo oskrbljeno gostilno na Koron
št. 6 v lastni hiši.
Toči pristna bela in črna vina in dobro žganje. Za ukusna gorka in mrzla jedila po zmerni ceni je skrbljeno.
V. Bieleeki.

Najlepše darilo!
i fresoren - 'Poezije,
s sliko slavnega slovenskega pesnika. Vezenje je elegantno v usnji z zlato obrezo. — Cena samo gld. /'— 5 poštnino gld. 1'05.
tJcnko limon, - Posmi, I
Z zvezek, s pesnikovo sliko in 9 druzih krasno risanih slik; vezenje je elegantno v usnji in zlato obrezo. — Cena samo gld. /*— s poštnino gld. 1’05.
Drugi zvezek, ki bo obsegal do sedaj še ne izdane pesmi, izide v jeseni.
OTO FISCHER,
knjigotržnica v Ljubljani
S. 164 - 26 - 1	Kongresni trg.
P. 57 (Cl.)
Ivan Somicolj
trgovec z
v Korminu — (Cormons)
na glavnem sadnem trgu (bivša hiša Palluva)
priporoča svojim rojakom
sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vitrijol (modro galico) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke.
Vse prodaja po tako zmerni coni, da se ne boji tekmovanja (konkurenco).
Vinarsko in sadjarsko društvo
za Brda	1
v Gorici
Vozniki v Gorici in z dežele, pozor!
Sedlar
Valentin Ferjančič
naznanja, da je od pil svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
v Vrtni ulici v hiši grofu Tli urini
nasproti odprtemu sadnemu trgu.
V svoji delavnici prodaja vse potrebščine za zasebnike, voznike, jabnlce. torbice, kovčege itd., izdeluje navadne in najfmejše vprege in oprave za jahanje.
Priporoča’ se toplo svojim rojakom v Gorici in z dežele.
Mnii folipil/aii so znani kot dobri in po ceni: Hitiji IdlJI IKali Remont, nikel. tefe 32 ur. pid.
3-(>0; remont, srebro, kolekovan, zla-torez, gld. G-—; ankerska badilnica, I. kakovosti, razsvetljujoča, gld. 1-G0; regulator v orehovom zabojčku, od gld. 4 50 naprej. Cenik z 500 slik zastonj in franko. Kar ne ugaja se z?menja ali znesek povrne.	47j
£ u g. Ji ar e e ke r
Tnschenuhren-Fabrik und Versandt-Uescbiift und Lie-feiant des Vereines fitr Gflterbeamte. Bregenz am
Bodensee Nr. 473.	2 letna garancija. "TNfii
so priporoma 'zasebnikom, krčmarjem in drugim.
Prodaja naravne in iiristne briske pridelke
po zmernih cenah.
Zaloga prisinih briških vin.
DESERTNA VINA.
Razpošilja na vse kraje od 56 litrov naprej. Uzorce vin pošilja na zahtevo.
Sedež društva je v Carici: ulica Barzellini št. 20. $|
Podružna klet: ulica Torrente št. G.
Kje se dobe umetne cvetlice in nagrobni venci prav po ceni?
le pri cnej 188 J. le la ustanovljene} tvrdki
1 E. RIESS1ER Q
štev. — Nunska ulica — štev. (j v Carici, nasproti nunski cerkti.
Izdeluje vsakovrstne, za cerkveno porabo potiebne cvetlice, kakor: palme za oltarji', zgodnje cvetlice, standarde, lilije, šopke in drugo enake ukusno vezano e\c tlice. Dalje ima v zalogi najnovejše umetne venec novice iz umetnih rožic in voščenih šopkov,	!
vence, rakvo (truge), mrtvaške obleke (križne), l,u’(h jala, blazinice, čevlje, nogavice, zlate črke, voščeno s'e, itd., vse po nizkih cenah. Naročila za deželo so iz' * J točno in solidno. ■ Priporočajo se slavnemu oočms opozarja ga, naj so no da zapeljati v imenu, an 1 ‘ posluži naj so edino pri tvrdki E. Riessner-ju._
Zaščitna znamka: SID R 0. A^A^A^A«
\ iniKFNT RAPSir.l ROMP0S. L
UMI CAPSICICOMPOS.
iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažujoee mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in k<-se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdi a-vilno sredstvo vedno le v orig. ttlcUicni^ cnh z našo zaščitno znamko, s „Stdiom namreč, iz RICHTERJEVE lekarne jn vzame kot originalni Izdelek le steklenico, ki je previđena s to zasm^ znamko.
Richterjeva lekarna „pri zlatem levu
V PRAGI.

JOS. V I N D Y S
tovarna strojev in livarna
Praha - Smlchov, VinohradsKA ulica št.
priporoča
patentne stočilne stroje
brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem
steklenic,	____
ZRAČNE TLAČILKE
(lastna iznajdba)	^
povsem nove, zboljšane sestave, kotle s pumpo, cis«	_j ven-
nico, zamašilkc in kaprovalko steklenic, tlačilke, p	0(j
tili in zaklopnico vseh vrst iz rdečega zli tka, medenine an z najmanjšega do največjega obsega.
Ceniki na zahtevo brezplačno.