C. kr. zavod za risjo vzgojo dnhovnikov na Dunaji. (Dalje.) IV. Kaezoškof dr. JakobMaksirailijaa Stepischaegg. (Dalje tega odstavka.) Po opravljeaib. zadušaicab jel se je velikaaaki sprevod pomikati iz atolae cerkve aa mestao groblje ali pokopališče. Učeaci razaih ljudskib ia srednjib šol, adje raznib dobrodejaih dražb ia ustavov bili so med tem se razvratili po šolski ia gosposki ulici, potem po glavaem trgu tje proti koroški ulici, koder so se imeli zemeljaki ostaaki prevzvišeaega kaezoškofa nositi. Ko se je iz zvoaika stolae cerkve z zvoaovi dalo zaameaje, da so bogoslovci zopet vzdigaili krato aa svoje rame, začela ae je velikaaaka procesija v izbornem redu skozi mesto Mariborsko gibati. Po stolaem ia glavaem trgu, kakor po vseh ulicab. skozi katere se je aepretrgaao dolg sprevod vil, gorele so pliaove svetilaice ia bile so vse prodajalnice zaprte, ]judstva pa je stalo ob obeh straaeh ceste glava pri glavi. Razaih družeb ia odposlaaatev, ki so se s križi ali zastavami ali brez posebaih takib zaameaj vdeležili tega prežalostaega obhoda, posamezao aaštevati ta skromai paostor ae dopušča. Naj tukaj le oaih 6č. spremljevalcev ia spremijevalk posebej omeaim, ki so aepoaredao pred krato stopali ali ravao za njo slediii, ker samo tem je bil vstop aa mestno pokopališče dovoljea. Dragi vdeležeaei pogreba so v Schmidererjevem drevoredu spodobao razvrščeai stali, dokler ai ves sprevod mimo ajih prišel. Prve atopile so aa pokopališče oae belo oblečeae, a čraimi pajčolaai pokrite aježae device, katere so bile 66. aolake seatre Mariborske odbrale kot zastopaice svojib. maogoštevilaib učeak, ter jih tej pretožai svečaaoati prav primerao opravile. Za ajimi stopala je dolga rajda 66. šolakib sester iz vseh zavodov Lavaatake ia Ljubljaaake škofije. Videl si potem aekoliko eč. aua Magdaleak iz Stadeaic ia maogo 66. usmiljeak. Vže od daleč slišal si glas štirih trobeat ali pozavea, ki so te prav živo apomiajale oaib. evaageljskih trobeat, s katerimi nam bodo aagelji sodaji dea klicali: ,,Mrtvi, vstaaite ia pridite k sodbi!" Vprašaš me, kakšea posel so pa imele trobeate pri škofovem pogrebu? Čaj! Spremljale so med sprevodom atoJaih koralistov ia gg. bogoslovcev prekraaao petje. To avojo aalogo izvršile ao tako izvrstao, da so maogim pogrebaikom vročib solz iz oči privabile. Za semeaiščaai Lavaatakimi aledila je dolga vrata i-aat. redovnikov iz vseh aamostaaov, kolikor jih je po naši škofiji. Njim pridružili so ae odposlaaci 66. usmiljeaih bratov ia drugih samoataaov Graške in soaedajib škofij. Zdaj aledila je dolga vrsta 66. duhovaikov svetovajakov, ki ao v razaih oddelkih na glas molili sv. rožai venec za dušai aiir pokojnega kaezoškofa, Zadnji oddelek duhovaikov, med katerimi so bili mil. prelati ia korarji, ae le Lavaatske, ampak tadi Graške, Celovške in Ljubljaaake vladikoviae, prepeval je pri pogrebu predpisane psalme. Neposredao pred mrtvaško trugo ali krsto stopali so — ves čaa peš — prevzvišeai kaezo nadškof Solaogradski Eder apremljaai od premil. kaezoškofov Ljubljaaskega, dr. Miasia ia Krškega, dr. Kahaa. Mlajši kaaoaiki preč. Lavantakega stolaega kapitola s svojim mil. g. dekanom na čelu so prevzv. metropolitu pa pri tem av. opravilu asistovali ali atregli, Nepoaredao za krato aoaili so trije kleriki aa blaziaah zaameaja aajimeaitaejših odlikovaaj ia cesarskih redov, katere so bili pokojai kaezoškof v svojem žiyljeaji doaegli. Za temi sledila je dolga vrsta sorodaikov in službeaikov rajaega kaezoškofa. Radovedno popraševali so Ijudje, kdo da je bil oai gospod, ki je s širokim rudečiai trakom črez prsi atopal sredi najodličaejših mož. Bil je c. kr. naraestaik baroa Klibek, ki je bil z deželaim glavarjem grof Warmbraadom in še z maogimi drugimi goapodi iz Gradca prišel k pogrebu. Obdajali so ga deželaega glavarja nameataik, g. dr. Radaj, g. c. kr. okrajai glavar Mariboraki, g. župaa Mariborski, odposlaaci raznib južao štajarskih mest, zastopov in. družb. Za temi aledila je aeštevilaa maožica goapa ia goapodov ter priprostega Ijudstva. Dea se je bil že črez poldae aagail, ko je sprevod doapel do kapelice, sredi mestaega pokopališča. Odprl ae je žrf, ki ae je bil dae 27. sept. 1862, toraj blizo pred 27 leti *) zaprl aad pozemeljakimi ostaaki aepozabljivega apoatola Sloveacev, rajaega kaezoškofa Aatoaa Martiaa Slomšeka — odprl, da sprejme v avoje *) Knezoškof Anton Martin Slomšek umrli so dne 24. (ne 23.) septembra 1862. temae proatore še mrtvo telo ajih aasledaika na škoflji stolici Mariboraki, Njih ekaceleacije kaezoakofa Jakoba Maksimilijaaa Stepišaika. *) (Koaec prih.) *) Rodbinsko ime Stepižnik vpisano je v krstni knjigi Coljski tako-le: Stepischnig, v maticah fare Vojni*ke pisalo se je pa poprej navadno Stepischneg. Pokojni knezoškof pisali so ga od nekedaj tako, kakor se na čelu tega spisa bere, a po dandanašnjoin pravopisu treba piaati: Stepisnik. Pis.