2181 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 SLOVENSKI PLANINSKI POLK (Ob 70-letnici nastanka slovenske vojske leta 1918) JANEZ J. ŠVAJNCER Eden izmed polkov slovenske vojske 1918—1919, uradno imenovane II. vojno okrožje, je bil tudi Slo- venski planinski polk. Zrasel je iz slovenskega jedra med prvo svetovno vojno zelo znamenitega Gorskega strelskega polka št. 2 in kot popolnoma slovenska enota se je vso prvo polovico leta 1919 bojeval na Ko- roškem. Kasnejši Gorski strelski polk št. 2 je bil ustanovljen I. oktobra 1901 koi Ljubljanski domobranski pehot- ni polk št. 27 (Laibacher Landwehrinfanterie Regi- ment No. 27). Leta 1911 je postal planinska enota, kar je pomenilo, da so vojaki dobili planinsko opre- mo, njihova značilnost so postali krivčki na kapah in planike na ovratnikih. Med vojno je bil polk preime- novan v Gorski strelski polk št. 2 (Gebirgsschiitzen Regiment No 2). Kader je imel najprej v Admontu in potem do konca vojne v Ennsu. Teh nekaj vrstic sicer predstavi najbolj slovenski polk avstro-ogrske arma- de, kljub temu pa je k temu skopemu orisu vseeno potrebno dodati vsaj še nekaj več. Gorski strelski polk št. 2 je bil zares najbolj slo- venski polk v vsej armadi. Maja 1918 je imel po urad- nem štetju^ med moštvom 88% Slovencev, 7% Nem- cev in po 2% Cehov ter Rusinov in IVo Poljakov. Slovenskost polka je poudarjalo še več drugih ele- mentov. Polkovni štab je bil v Ljubljani, kjer je bil tudi 1. bataljon, 2. bataljon je bil v Gorici. Urjenja so potekala v gorah nad Sočo od Rombona do Gorice, na območju, kjer naj bi se polk boril v morebitni voj- ni. Tudi videz polkovnih pripadnikov je delal polk slovenski, čeprav krivčki in planike niso bile samo slovenska posebnost. Krivčke na kapah in planike na ovratnikih so nosili tudi pripadniki koroškega gorske- ga strelskega polka št. 1 in tirolski deželni strelci {Landesschützen), toda ti alpski značilnosti sta bili hkrati tudi zelo slovenski in je na primer Maksim Ga- spari krivčke rad dodajal vojakom na svojih risbah. Veliko o razmerah in vzdušju v polku nam povedo spomini Ivana Matičiča^, tudi o slovenskih zastavah ob odhodu na fronto in o slovenskih trakovih na ka- pah, tako še o odločnem slovenskem oficirju, ki na- rodnega traku kljub povelju ni hotel sneti, pa seveda tudi o vsem tistem, kar je avstro-ogrsko armado dela- lo Slovencem tujo. Med vojno je prišlo do veUkih sprememb, saj so oficirske vrste izpopolniU številni na- rodno zavedni slovenski rezervni oficirji, slovensko je znal celo polkovni poveljnik Ludwig Pour. Aprila 1918, ko je ljubljanski župan Ivan Tavčar izročal pol- ku v Codroipu srebrno trobento kot darilo Ljubljane, se je polkovnik Pour pred polkom zahvalil v nemščini in v slovenščini, vojaki pa so vzkUkali Živela Jugosla- vija!, Živela naša domovina!. Živela svoboda! itd. Med divizijsko vajo ob Tagliamentu je iz polkovnih vrst padlo proti cesarju Karlu več ostrih strelov. Spomladi 1918 se polk ni uprl, ko je prišlo do vehkih uporov slovenskih vojakov v Judenburgu, Murauu in Radgoni, toda njegov upor oktobra istega leta ni bil nič manj pomemben.^ Na italijanskem bojišču se je polk 24. oktobra I9I8 uprl pred odhodom na fronto, prišlo je do streljanja, v spopadu je bilo najmanj šest mrtvih, okoli 200 voja- kov je bilo aretiranih, polk razorožen. Čez nekaj dni je bilo vojakom orožje vrnjeno in polk znova napo- ten na fronto, toda pod vplivom čeških enot, ki so že zapuščale bojišče, je prišlo 29. oktobra do ponovnega dokončnega upora. Ta dan je kot dan upora naveden v uradni polkovni zgodovini, po Andrejki* pa je priš- lo do drugega upora 28. oktobra. Razen tega se med obema viroma oziroma literaturo razlikuje tudi več kasnejših datumov. Ker Andrejka sam navaja, da je njegov zapis narejen po spominih enega izmed oficir- jev v polku, je večja verjetnost, da so resnični datumi v polkovni zgodovini, torej da do njih ni prišlo kasne- je ob obujanju spomina na dogajanje, marveč na podlagi dnevne kronike enote. Z vojaškim uporom v 2. gorskem strelskem polku se je kot zgodovinar uk- varjal predvsem Lojze Ude, zlasti v predavanju Upori slovenskega vojaštva v avstroogrski armadi na posve- tu zgodovinarjev leta 1968 v Novi Gorici.^ Njegova predstavitev je dosedaj najboljša. Literarno in zelo slikovito je bil upor opisan v knjigi Arnošta Adamiča Ljudje v viharju.^ Značilno podobo vojakov v polku je uspel ujeti s svojimi ilustracijami v tej knjigi Božidar Jakac, sam medvojni pripadnik 2. gorskega strelskega polka. Upor je popisan tudi v že omenjeni Matičičevi knjigi. Dogodkom od upora dalje je mogoče slediti po tu- di že omenjeni polkovni zgodovini. V Vojnozgodo- vinskem inštitutu v Beogradu se je ohranil tipkopis^ zgodovine Slovenskega planinskega polka za čas od novembra 1918 do novembra 1919. Kot avtor je zapi- san pehotni poročnik Stanislav M. Kajfež. Zgodovi- na polka je bolj pregled dogodkov kot resnična zgo- dovina enote, kot je pač značilno za podobne uradne vojaške zgodovine. Tudi ta zgodovina bolj ali manj obide neprijetne teme in to ali ono bolj poudari, kot bi bilo potrebno. Ker pa imamo v drugih opisih bojev na Koroškem^ že dovolj napisanega tudi o bojevanju Slovenskega planinskega polka, je polkovna zgodovi- na vendarle zelo dobrodošla pri poizkusu oblikova- nja grobe podobe o nastanku, rasti in koncu ene iz- med najpomembnejših enot slovenske vojske, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 219 Skupina slovenskih gorskih strel- cev — pripadnikov gorskega strelskega polka št. 2 leta 1917. Na kapah imajo značilne krivčke in na ovratnikih planike, večje sku- pine so se običajno slikale z napi- som o slovenskih fantih in z ime- nom polka ali pa je bilo tudi doda- no, da se slikajo pred odhodom na bojiSče. Poročnik na tej sliki je Zmago Kristan, kasnejši Maistrov oficir. 1918—19. Ker je namen teh vrstic predstaviti polk kot i enoto, je manj pozornosti namenjeno predvsem že večkrat opisani zmagoviti ofenzivi na Koroškem od I 28. maja 1919 dalje. Po polkovni zgodovini je poveljnik Gorskega strelskega polka št. 2 polkovnik Montue 2. novembra 1918 pred zbranim polkom razglasil, da je Avstro- Ogrska razpadla in da je nastala Jugoslavija, voja- j kom dal svobodo, hkrati pa jih pozval, naj ostanejo v i službi nove mlade države, po Andrejki pa je polk 2. j novembra v Gorici, potem ko je izstopilo moštvo tu- j jih narodnosti, prisegel zvestobo Narodni vladi v Ljubljani, pričel s slovenskim uradovanjem in se prei- menoval v Jugoslovanski gorski strelski polk št. 2. Po polkovni zgodovini je prišlo do prisege v Gorici šele 6. novembra. Tega dne so prišle v Gorico tudi itali- janske čete in zahtevale, da slovenski polk mesto za- \ pusti. Kot rok za odhod je bil določen 7. november [ ob 12. uri. Jugoslovanski gorski strelski polk se je čez Črni vrh, Idrijo, Ziri in Škofjo Loko res odpravil pro- ti Ljubljani, vendar se je med potjo skozi domače kraje večina moštva kljub prisegi porazgubila na svo- j je domove. Stotnik Ivan Rojnik je 11. novembra 1918 i (Ude meni, da je bilo to okoli 11. novembra) pripeljal i v Ljubljano samo kakšnih 70 mož. Ljubljana je svoje j vojake pozdravila in lepo sprejela. V Ljubljani so se vojaki z italijanskega bojišča združili z delom nado- mestnega bataljona, ki je prišel iz Ennsa v Ljubljano že 5. novembra. Del tega nadomestnega bataljona iz j Ennsa pa se je med postankom v Mariboru pridružil generalu Maistru. V Maribor so se gorski strelci pripeljaU 4. novem- bra, po Maistrovem zapisu jih je ostalo okoli 100 ofi- cirjev in mož. Maister jih je zaprisegel 5. novembra, čeprav je nadomestni bataljon novi državi prisegel že v Ennsu. Mariborske vojake gorskega strelskega pol- ka je Maister ocenil kot zelo vestne. Po prisegi 5. no- j vembra so korakali po mariborskih glavnih ulicah, i kot je general dobesedno zapisal: »Da so se pokazali Nemcem. Bilo jih je lepo videti v čisto novih predvoj- nih oblekah planinskih strelcev in s krivčki na čepi- cah. <^ Gorski strelci so v Mariboru sodelovali pri razoroževanju transportov, 23. novembra pri razoro- žitvi belo-zelene garde in pri zavzetju Špilja. Maribor so zapustiU 27. novembra 1918, ko je bila začetna ne- varnost za mesto že mimo. Maistrov spominski zapis o oddelku gorskega strelskega polka v Mariboru je zelo laskav, iz drugih spominskih pričevanj pa je mo- goče izvedeti, da je lepo število strelcev Maribor sa- movoljno zapustilo že kmalu po prvem navdušenju po prihodu v Maribor in se odpeljalo proti Ljubljani. Del nadomestnega bataljona gorskega strelskega pol- ka št. 2 je torej ostal v Mariboru, 22 oficirjev in okoli 250 mož pod poveljstvom stotnika Ivana Orehka (za- nimivo, medvojnega odlikovanca z redom železne krone za hrabrost na bojišču) pa je 5. novembra 1918 prišlo v Ljubljano in se začasno nastanilo v barakah v Šiški. Poveljstvo II. vojnega okrožja je z zbiranjem voja- kov gorskega strelskega polka začelo takoj 5. novem- bra po prihodu polovice nadomestnega bataljona iz Ennsa. Že 7. novembra je bil dan poziv, naj se vsi vo- jaki gorskega strelskega polka pa tudi vojaki 27. čr- novojniškega polka zglase pri polkovnem poveljstvu v Šiški. Polk je zbiral stotnik Ivan Orehek, ki je bil imenovan za začasnega polkovnega poveljnika. Pete- ga novembra je imel polk najprej dve stotniji — 1. stotnijo 1. bataljona pod poveljstvom nadporočnika Srečka Vizjaka in 2. stotnijo 1. bataljona pod po- veljstvom nadporočnika Milka (Bogumila) Vizjaka. Po prihodu dela bojnega polka iz Gorice in z vojaki, ki so se priglasih v službo, so bile 14. novembra 1918 formirane še: 3. stotnija 1. bataljona nadporočnika Mihe Bezlaja, 4. stotnija pod poveljstvom nadporoč- nika Ivana Kunsta, strojnična stotnija pod poveljst- vom poročnika Andreja Flajsa. 23. novembra je bil 220 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 19 Pripadniki Slovenskega planinske- ga polka z značilnimi kapami te- danje slovenske vojske in z veliko zastavo SHS na Koroškem leta 1919. formiran ves 1. bataljon. Njegov poveljnik je postal stotnik Kari Potočnik, bataljonski adjutant nadporo- čnik Mihael Baloh. Z ukazom poveljnika II. vojnega okrožja z dne 21. novembra 1918 je polk dobil ime Slovenski planinski polk. Za polkovnega poveljnika je bil postavljen pol- kovnik Teodor Raktelj (kot polkovni poveljnik je poveljeval tudi v majsko-junijski ofenzivi 1919). Že 28. novembra 1918 je bil formiran še 2. bataljon pod poveljstvom stotnika Ivana Rojnika (enako v avstro- ogrski armadi odlikovanega za hrabrost na bojišču z redkim redom železne krone). Adjutant je bil nadpo- ročnik Franc Miklavc. V 2. bataljonu so bile 5. stotni- ja pod poveljstvom nadporočnika Antona Birse, 6. stotnija pod poveljstvom nadporočnika Franca Aliča in strojnična stotnija pod poveljstvom nadporočnika Ivana Pibernika. Peta in šesta stotnija sta bili formi- rani iz pripadnikov 27. črnovojniškega polka. Štabni bataljon 27. črnovojniškega polka je prispel v Ljub- ljano 15. novembra 1918. 28. novembra 1918 je bila formirana tudi štabna stotnija Slovenskega planin- skega polka, predhodnica bodočega nadomestnega bataljona. Za njenega poveljnika je bil imenovan nadporočnik Ciril Krašovec, vodni poveljniki so bili Ante Frlič in praporščaka Štefan Sen ter Veno Pilon. Formiran je bil tudi pionirski vod Slovenskega pla- ninskega polka. Tako je imel Slovenski planinski polk ob koncu novembra 1918: 96 oficirjev, 23 višjih podoficirjev, 295 nižjih podoficirjev, 730 poddesetni- kov in strelcev. Delno podobo o oficirjih Slovenskega planinskega polka novembra 1918 nam daje Osebni naredbeni list, ki ga je poverjenik za narodno obrambo Narodne vlade za Slovenijo dal natisniti 14. decembra in je bil dejansko — kot bi rekli dandanes — vojni službeni list tedanje slovenske vojske. Osebni naredbeni list ne daje imen vseh oficirjev v polku, kljub temu pa je na skupnem spisku oficirjev, ki so napredovali, precej pripadnikov Slovenskega planinskega polka. Pri sez- namu se ni mogoče izogniti vtisu, da ne gre za napre- dovanja zaradi kakšnih posebnih zaslug, marveč za običajna napredovanja glede na čas v nižjem činu. Po omenjenem Osebnem naredbenem listu so s 1. novembrom 1918 napredovali trije aktivni oficirji Slovenskega planinskega polka. Matija Štefin je na- predoval v majorja, Jurij Mušič in Henrik Bezgovšek sta napredovala v čin nadporočnika. S 1. decembrom sta napredovala v čin poročnika gojenca vojne akade- mije Franc Schwickert in Franc Windisch, v čin pra- porščaka je napredoval gojenec kadetske šole Josip Babic, v čin poročnika sta napredovala računska pod- častnika Joško Škerl in Alojzij Slanovec, s tem, da je bil zadnji dodeljen garnizijski bolnišnici v Ljublja- ni. S 1. novembrom 1918 so v čin nadporočnika napre- dovali naslednji rezervni oficirji Slovenskega planin- skega polka: Anton Šavelj, Viljem Mazi, Bogumil Vizjak, Josip Moljk, Alfonz Skok, Ivan Cerne, Franc Ančik, Štefan Schiffrer, Leo Fink, Franc Pečar, Ivan Andoljšek, Maks Peterlin, Ivan Pristov, Anton Ga- spari, Izidor Seršen, Anton Urbančič, Feliks Ferjanč- ič, Julij Fellacher, Josip Kulnik, Ivan Michler, Jakob Potočnik, Kari Zalokar, Ciril Podgornik, Jožef Zu- pančič, Friderik Tomšič, Maks Smerdu, Otokar Bur- dich, Miha Baloch, Rafael Legiša, Josip Vutkoviš, Robert Blimauer, Miroslav Šircelj, Rihard Jug. Kot častnika izven službe sta v čin nadporočnika napredo- vala Fran Erjavec in Viktor Pirnat. Da je verjetno res šlo za običajna napredovanja, potrjujeta dve izredni napredovanji v višji čin, kot je bilo dobesedno zapisa- no »v priznanje zaslug in odločnega delovanja pri proglašenju Jugoslavije«. Tako je s 1. decembrom 1918 izredno napredoval v čin majorja Ivan Orehek, v čin poročnika je napredoval rezervni praporščak Dragotin Janežič. Ves mesec november in december 1918 je bil Slo- venski planinski polk v Ljubljani. V prvi polovici no- vembra je kot vse druge enote slovenske vojske sode- . kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i9 2211 loval pri zaustavljanju in razoroževanju vojaških i transportov na poti z bojišča, potem pa opravljal \ stražno službo pri pomembnejših objektih in zbiral J moštvo. Ukaz za pot na koroško bojišče je poveljstvo 11. vojnega okrožja izdalo šele 27. decembra 1918. Ob ' koncu decembra je imel polk: 89 oficirjev, 56 višjih i podoficirjev, 362 nižjih podoficirjev, 801 poddesetni- j kov in strelcev. i V noči z 28. na 29. december 1918 je 1. bataljon Slovenskega planinskega polka prispel v Dravograd. Na bojišče je prišlo 7 oficirjev. 47 podoficirjev in 240 \ poddesetnikov ter strelcev. Drugi bataljon Slovenske- j ga planinskega polka je dopotoval v Dravograd sku- [ paj s polkovnim štabom in zalednimi enotami 4. ja- ] nuarja 1919. Prvi bataljon je prevzel odsek od mosta \ pri Lipici do Libelič, 2. bataljon od Libelič do koro- ] ško-štajerske meje. Polk je imel nekaj manjših spo- i padov, za posebno hrabrost je bila z ukazom polkov- i nega poveljnika pohvaljena 5. stotnija. Po premirju 15. januarja je Slovenski planinski polk držal položa- : je vzdolž Drave do mostišča pri Dravogradu. Polkov- j ni štab je bil v Pliberku. Polk je sodil pod Obmejno poveljstvo za vzhodno Koroško pod poveljstvom pol- kovnika Milana Bleiweisa. V spopadih od 29. decem- bra 1918 do premirja 15. januarja 1919 je bil polk j brez padlih, ranjenih je bilo 7 podoficirjev in 9 strel- i cev, ujet je bil en oficir (sanitetni poročnik dr. Ivan ' Kecelj iz 1. bataljona), 2 podoficirja in 10 strelcev. 22. januarja 1919 je bila polkovna strojnična stot- nija, ah kot se je uradno imenovala Stotnija strojnih pušk, preoblikovana v stroj nično stotnijo 1. bataljo- na, začelo se je tudi organiziranje stroj nične stotnije 2. bataljona. Obe stotniji sta dobili številki 4 in 8, za- j to so dobile nove številke tudi druge stotnije. 27. ja- ! nuarja 1919 je bila postavljena iz vojakov dopolnilne- j ga bataljona še 9. stotnija. Njen poveljnik je postal nadporočnik Maks Peterlin. Zadnjega januarja 1919 je imel Slovenski planinski polk: 44 oficirjev, 182 podoficirjev, 1059 poddesetni- kov in strelcev, 20 strojnic, 128 konj, 18 voz, 7 ku- hinj, za boj 750 pušk. Februarja 1919 je imel polk: 41 oficirjev, 170 podo- ficirjev, 1371 poddesetnikov in strelcev, 12 težkih j strojnic, 14 lahkih strojnic, 119 konj, 24 voz, 9 polj- j skih kuhinj. j Deveta stotnija je bila formirana kot stotnija 3. ba- i taljona in na Koroškem se ji je pridružila še polovica I 12. stotnije, tako lahko govorimo tudi o 3. bataljonu \ Slovenskega planinskega polka na bojišču. i Februarja 1919 je bila na koroškem bojišču huda zima z visokim snegom. V začetku februarja je bilo polkovno poveljstvo še vedno v Pliberku. Štab 1. ba- taljona pod poveljstvom stotnika Franca Nejedlyja je bil v Dobu. Polk je s svojimi enotami na položajih ! držal črto od Drave na desnem krilu od mostišča nad 1 Dravogradom do približno Dražje vasi, zasedal je to- j rej območje, ki ga je slovenska vojska ohranila proti j Avstrijcem po prvih porazih konec decembra 1918 in j januarja 1919 ter po sklenjenem premirju s koroško deželno vlado. Kljub temu premirju so patrulje so- vražne vojske tudi na odseku Slovenskega planinske- ga polka pogosto vznemirjale naše vojake, od časa do časa je slovenske položaje obstreljevalo tudi avstrij- sko topništvo. Decembrsko-januarski porazi na Koroškem so pu- stili posledice. Tedanji nadporočnik in poveljnik 2. stotnije Slovenskega planinskega polka Jurij Mušič je zapisal dobesedno takole, da so izgubljeni boji »zelo neugodno vplivali na duha našega vojaštva, kakor tu- di na nestalno in zastrašeno prebivalstvo tostran de- markacijske črte«.^° Njegovo oceno značilno dopol- njuje podatek o dezerterjih iz Slovenskega planinske- ga polka. Sredi januarja je bilo v časopisih javno raz- glašeno, da so iz Slovenskega planinskega polka de- zertirali 3 četovodje, 4 desetniki, 1 poddesetnik in 15 strelcev." To niso bile majhne številke, o slabi bojni morali govori zlasti število podoficirjev-dezerterjev. Polkovna zgodovina, ki je bila uvodoma omenje- na, se tem in drugim vprašanjem ocene bojne vredno- sti in sploh vzdušja v polku izogne, toda kljub temu nam ena izmed obrobnih navedb veliko pove. 17. ja- nuarja 1919 je bila namreč razformirana 7. stotnija 2. bataljona in njeno moštvo porazdeljeno po drugih stotnijah. Zapisan suhoparen podatek nima razlage, toda ker ni šlo za reorganizacijo ah podoben ukrep v polku, ni moglo biti drugega, kot da je bila stotnija Posebnost slovenske vojske so bile podoficirske epolete. To na sliki je nosil podoficir (fin ni ugotovljen) Slovenskega planinskega polka od julija do novembra 1919, ko je polk imel številko 47. Za izdelavo epolete je bil uporabljen avstro-ogrski oficirski trak, zvezdici sta že srbske oblike. 222 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 razformirana zaradi vzdušja v njenih vrstah, po oceni poveljstva celo tako slabega (najverjetneje je šlo za kak manjši upor ah odrekanje pokorščine), daje bilo potrebno enoto razpustiti in moštvo razdeliti med drugo bolj zanesljivo vojaštvo. Pri tem seveda pridemo do vprašanja o vzrokih za takšno stanje, o razlogih, ki bi odgovorili, zakaj de- zerterji, zakaj stotnija, ki jo je bilo potrebno razfor- mirati. Ah je res šlo samo za posledice poraza in po- časnega, toda nenehnega umikanja pred sovražnimi četami, dolgotrajnega vztrajanja v hudi zimi in slabih razmerah na bojišču, ali pa sta bila ob tem pomemb- na tudi narodni in socialni element, saj pri teh dveh vprašanjih slovenski vojaki januarja 1919 niso mogli imeti več nobenih utvar. Da je šlo za globoko krizo v slovenskih polkih, dokazuje slabo zadržanje teh pol- kov ob njihovem ofenzivnem sunku 29. aprila 1919 in še bolj popoln poraz ob avstrijskem protinapadu. Tu- di Slovenski planinski polk ni bil nič boljši kot drugi, kar med drugim potrjuje nesorazmerno število ujetni- kov v primerjavi s padlimi. V poizkusu ofenzivnega sunka slovenske vojske 29. aprila 1919 na Koroškem je sodeloval tudi Slovenski planinski polk. Cilj 1. bataljona je bil Grebinj in viši- ne nad njim, 2. bataljon bi moral čez Labot prodirati proti St. Paulu, 3. bataljon pa po dolini reke Bistrice. Prvi bataljon je najprej uspešno napadal skupaj s Celjskim polkom v smeri Trušnje — Sv. Mihael. Slo- venski napad pa je bil zaustavljen in zaradi tega je 30. aprila prišlo v Slovenskem planinskem polku do osla- bitve discipline in bojne pripravljenosti, vzrok pa je bil močan odpor Avstrijcev. Tako piše v polkovni zgodovini. Po Udetu^^ pa je 29. aprila 1919 1. bataljon Slo- venskega planinskega polka pod poveljstvom stotni- ka Simoniča obtičal pri Dobu pri Vovbrah in izgubil zvezo s 3. bataljonom Celjskega polka, ki pa je uspeš- no napredoval in dosegel Krko. Ko so Celjani ostaU brez zavarovanih bokov, so se morah umakniti. Dru- gi bataljon Slovenskega planinskega polka pa je pro- diral od Dravograda proti Labotu, zadel na odpor Avstrijcev in se, ko so ti prešli v protinapad, po hudih bojih z znatnimi izgubami, zlasti pri 6. stotniji, vrnil v Dravograd. Dalje pa je Ude zapisal takole: »Razkroj je potegnil za seboj končno tudi Slovenski planinski polk, kije imel prvotno zasedeno dravsko črto od Li- pice do Dravograda in kije v bojih doslej od vseh slo- venskih polkov na koroški fronti še najmanj trpel in bil najbolj spočit. « Pri napadu na Sv. Lovrenc je po polkovni zgodovini 6. stotnija izgubila 2 strelca, 2. stotnija je izgubila 2 desetnika in 3 strelce, štabni na- rednik Franc Pakovec je v bolnišnici rani podlegel, 7. stotnija je izgubila štabnega narednika Josipa Gro- harja in 2. vod 8. stotnije je izgubil enega strelca. Med avstrijskim protinapadom se je vojakov, predvsem 3. bataljona, lotila prava panika. Tudi Slo- venski planinski polk se je s Koroškega umikal skoraj brez boja. Do boja je prišlo pri Sv. Lovrencu, kjer je bil zajet cel vod 6. stotnije in strojnični vod 8. stotnije — 28 strelcev, 6 podoficirjev, poveljnik 6. stotnije nadporočnik Ivan Čeme in poveljnik 8. (strojnične) stotnije poročnik Andrej Flajs. Branil so se z ognjem strojnic in pušk ter z ročnimi bombami in trombloni. Vdali so se, ko je sovražnik zažgal hišo, iz katere so se branili. Polkovni poveljnik je skušal s 1. in 3. bataljonom braniti Slovenj Gradec, vendar so vojaki mesto zapu- stili že ob prvem rahlem sovražnem sunku. S protina- padom je bil sovražnik vržen iz Slovenj Gradca v noči s 7. na 8. maj. Ko je na seji vlade v Ljubljani 11. maja poverjenik dr. Karel Verstovšek poročal o položaju na Štajerskem," se je verjetno del njegovih besed na- našal tudi na bojno vrednost Slovenskega planinske- ga polka, čeprav ga ni neposredno imenoval. Ko je govoril o slabem zadržanju polkov, z izjemo Celjske- ga, je navedel primer, da je sovražna patrola 17 mož pognala iz Slovenj Gradca cel naš bataljon in 36 žandarjev. Ker piše v polkovni zgodovini Slovenskega planinskega polka, daje Slovenj Gradec branil del te- ga polka, so se Verstovškove besede najverjetneje na- našale nanj. Druga stotnija Slovenskega planinskega polka se je s Koroške po porazu umikala po Dravski dolini proti Radljam in dalje do Brezna. Pred Crnečami je imela manjši spopad s sovražnim oddelkom, pregnala ga je z ognjem iz strojnic. Umikajoča se stotnija je v Brez- nu naletela na bataljon Karlovškega pešpolka, ki je bil poslan iz Maribora. Poveljnik tega bataljona si je takoj prilastil poveljstvo nad stotnijo in njenemu po- veljniku ukazal, da se mora takoj spet obrniti proti sovražniku, vrniti po Dravski dohni in zavzeti Muto ter Vuzenico. Stotnija se je res obrnila, prišla pred Muto v sovražni ogenj, pri čemer je padel narednik Matija Glad, vendar uspela Muto z naskokom zavze- ti. Pokopališče ob cerkvi na Muti so branili graški vi- sokošolci. V osvojeno Muto je potem prispel tudi ba- taljon Karlovškega polka in zasedel položaje.^^ V poizkusu zgodovine Karlovškega pešpolka na Koro- škem in Štajerskem ta dogodek ni opisan.^' V celotni slovenski ofenzivi in avstrijski koroški protiofenzivi od 29. aprila pa do 15. maja 1919 je Slo- venski planinski polk izgubil: padlih — 1 oficir, 4 po- doficirji, 8 desetnikov in vojakov; ranjenih — 6 po- doficirjev, 35 desetnikov in vojakov; ujetih — 2 ofi- cirja, 15 podoficirjev, 230 desetnikov in vojakov. Ra- zen tega je polk izgubil precej orožja in opreme ter municije. Ujel je 33 sovražnikovih vojakov. V bolniš- nico je bilo poslanih 55 desetnikov in vojakov, 7 po- doficirjev in en praporščak. Pri raznih podatkih o padlih je več nejasnosti. Po spominskem zapisu Jurija Mušiča^^ je bil štabni na- rednik Franc Rakovec iz Besnice pri Kranju pokopan 28. aprila 1919 v Libeličah, na pragu stotnijskega po- veljstva ga je ubila sovražna granata. Po spisku pad- lih vojakov na Koroškem je štabni narednik Rakovec padel 3. maja 1919 v Libehčah." Po polkovni zgodo- vini pa je bil štabni narednik Franc Rakovec težko ranjen in je ranam podlegel 4. maja 1919 v bolnišnici. Po že omenjenem seznamu padlih je narednik Matija Glad iz Drežnika pri Kočevju padel 10. maja 1919 pri KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 223 Tudi Slovenski planinski polk in njegove stotnije so imele žige v le- pi slovenščini. Ti žigi so bili na vseh poštnih pošiljkah, ki so šle iz polka. Na sliki je žig — žal ne naj- bolje viden — Stotnije strojnih pušk. Razglednica je bila poslana iz Zgornjih Trušenj junija 1919. Meži(?) in je bil pokopan v Marenbergu, po Mušiču pa je narednik Glad padel pri napadu na Muto. Po drugi strani pa polkovna zgodovina spet ne omenja padlih, ki jih je Jurij Mušič opisal takole: »V bojih naslednjih dni so Nemci pobili in zverinsko masakri- rall nekaj borcev iz voda, kije bil poslan, da okrepi obrambo naših postojank pri Sv. Lovrencu.«''^ Po spisku padlih^^ so 2. maja 1919 pri Sv. Lovrencu pad- li 2 poddesetnika in 3 strelci. 15. maja 1919 je bil 3. bataljon ukinjen in njegovo moštvo porazdeljeno po razredčenih stotnijah 1. in 2. bataljona. Po porazu je polk zbiral svoje sile na ob- močju Slovenj Gradca, general Maister mu je kot zbi- rališče določil Pamače — Troblje. 23. maja 1919 je prišlo do sovražnega napada na 2. stotnijo in je na njene položaje padlo 107 topovskih granat in 10 min. Naše topništvo je izstrelilo 97 granat. Pred novo veliko ofenzivo skupaj s srbsko vojsko je bil polk ustrezno izpopolnjen in oborožen. Imel je: 56 oficirjev, 299 podoficirjev, 1691 desetnikov in vo- jakov, 20 težkih strojnic, 8 lahkih strojnic, 1300 pušk. Na puško je prišlo po 120 nabojev in na strojni- co po 5000 nabojev, v rezervi je bilo še 45 zabojev na- bojev za puške in 54 zabojev nabojev za strojnice. 25. maja so vojaki dobih čelade. To so bile nemško-av- strijske čelade iz 1. svetovne vojne. Da bi se razUko- vale od sovražnih, so bile pobarvane s posebnim tem- nim pasom (čelade Celjskega polka so bile obarvane z barvami tribarvnice). Istega dne so vojaki dobiU tudi rezervni obrok — 2 mesni konzervi, 2 kavni konzervi in 1(XX)- gramski hlebec kruha. Za ofenzivo je bil polk uvrščen v Koroški odred in razdeljen v 3 skupine. Prva: podpolkovnik Todorovič (v polk je prišel pred ofenzivo) z Dravogradom kot ciljem napada. Druga: kapetan I. st. Ivan Rojnik, cilj napada Guštanj (da- nes Ravne). Tretja: kapetan I. st. Franc Nejedly, po- moč pri napadu na Guštanj in zavarovanje proti Pre- valjam. Ofenziva seje začela 28. maja ob 3.30 zjutraj. Polk je napadal po načrtu, okoli 14.30 odbil močan so- j vražni napad iz smeri Kotlje. Prvi dan napada je imel j polk enega mrtvega, 13 ranjenih in 8 pogrešanih, ujel pa je enega sovražnega oficirja, 22 vojakov, zaplenil 33 strojnic, 2 topa s 350 granatami, 3 minomete s 50 minami, 41 pušk, 14.000 nabojev za strojnice, 27.000 ] nabojev za puške, 4 zaboje ročnih bomb, 3 telefonske i aparate in zaboj pribora za strojnice. 29. maja in naslednje dni je polk v okviru ofenzive nadaljeval z napredovanjem. To napredovanje je v U- teraturi že opisano^" in zato ponavljanje že znanih dejstev ni potrebno. Vojaki Slovenskega planinskega j polka so 6. junija kot prvi z vzhoda vkorakali v Celo- vec, z južne strani so v mesto prišli srbski oddelki. 7. junija se je polkovni štab nastanil v Gornjih Truš- njah, 1. bataljon v Djekšah s štabom v Malem Sv. Vi- du in 2. bataljon v Malem Sv. Vidu. Sovražnosti so bile ustavljene in polk se je utrjeval na zasedenih položajih. Na določeno demarkacijsko črto se je umaknil 19. junija 1919. j Tik pred prvim pravim obiskom prestolonasledni- ka Aleksandra v Sloveniji je 24. junija 1920 izšel v Be- ogradu Službeni vojni list s seznami odlikovancev za i zasluge na koroškem bojišču. Do natisa teh ukazov je j prišlo po več kot letu dni od zadnjih bojev na Koro- j škem in si je z natisom tik pred potjo v Slovenijo pre- J stolonaslednik iz do združitve Slovencem povsem tuje I dinastije Karadžordževičev verjetno skušal tudi na ta način pridobiti naklonjenost v tudi Karadžordževi- čem tujem delu države. Odlikovanih je bilo več pri- i padnikov nekdanjega Slovenskega planinskega pol- i ka. Polkovni poveljnik polkovnik Teodor Raktelj je ! dobil red belega orla z meči 4. stopnje, Jurij Mušič red belega orla z meči 5. stopnje. Franc Nejedly je do- bil na primer zlato medaljo za hrabrost, enako meda- ljo so dobili kapetana I. stopnje Ivan Rojnik in Ivan Orehek, poročnik Bogumil Vizjak in verjetno še kate- ri. Iz podoficirskih in vojaških vrst so bili odlikovani: j 224 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 19 5 srebrnim vojaškim redom Karadžordževe zvezde z meči kaplarji Anton Zupan, Ivan Zajec in Ivan j Brinskele, vojaki Štefan Levičnik, Leopold Kovač in | Andrej Kotnik; ! z zlato medaljo za hrabrost: naredniki vodniki Ru- dolf Kafol, Franc Kuhman, Rudolf Trost in Jožef Dernovšek; naredniki Primož Peterman, Janko Ber- gant, Peter Frank, Franc Krvina, Andrej Vončina, \ Franc Trček, Franc Vodopivec, Albin Semolič in Av- | gust Zrimšek; kaplarja Vinko Žužek in Božidar Čer- ! ne; vojaki Andrej Kavčič, Ivan Ožanc, Martin Kren, I Ivan Okorn, Matija Buh, Ivan Kušar, Alojz Ban, Pe- ter Jazbar, Franc Pavlic, Leopold Kavčič, Srečko \ Oberstar, Pavel Uršič, Jožef Makse, Franc Kok, Franc Stegnar, Albert Karolin in Mojzija Ljubic; 5 srebrno medaljo za hrabrost: naredniki vodniki Tinko Steherin, Franc Čunko, Joža Mastnak, Lojz Suhač in Fran Kopriva; naredniki Ivan Boštjančič, Hrabroslav Sever, Dominik Lambergar, Ivan Stare in Ivan Bošnak; kaplarji Hrabroslav Žagar, Anton Zaje, Viktor Ankon, Franc Potočnik, Anton Ho- man, Pavel Lorenci, Gregor Žagar, Jurij Orgica, Franc Šušteršič in Josip Fund; vojaki Viktor Grahor, Franc Jaklič, Ivan Zaje, Ivan Zabukovec, Vinko Požar, Joža Gole, Dragotin Kohne, Ivan Šotla, Mar- tin Pere, Jožef Zakrajšek, Leopold Konda, Jožef Stupica, Ivan Jankovič, Ivan Omejc, Ivan Žagar, Kari Koprivec, Valentin Mihelčič, Jože Bratkovič, Franc Jelovčan, Franc Hren, Franc Udovč, Jernej Kokošar, Ivan Bajta, Miha Bavdaž, Rudolf Toplak, Tomaž Herič, Miha Gabrič, Joža Hotko, Avgust Pe- čnik, Peter Mišmaš, Joža Mahkovec in Angel Moze- tič; z zlato medaljo za prizadevno službo: narednik Franc Erče; s srebrno medaljo za prizadevno službo: vojak An- ton Zorman. Vsi priimki verjetno niso povsem točni in je potrebno dopustiti možnost, da je bil ta ali oni priimek popačen pri stavljenju v cirilici. V drugi polovici junija 1919 je imel Slovenski pla- ninski polk 2022 mož, 31 podoficirjev in — kar je ne- razumljivo, vendar tako zapisano v polkovni zgodo- vini — 16 oficirjev. Polkovni štab je bil v Gornjih Trušnjah. Prvi bataljon: 1. stotnija Epersdorf, 2. stotnija Rajneger, 3. stotnija Djekše, 4. stotnija Sv. Lipš (St. Filipen). Drugi bataljon: 5. stotnija Sv. Li- ps, 6., 7. in 8. stotnija Mali Sv. Vid. Tretji bataljon je bil v sestavi Celjskega polka. Tehnična stotnija je bila v Želimljah, etapna četa v Pliberku. Z 10. julijem 1919 je prenehala obstajati tehnična stotnija, njeni pripadniki so bili porazdeljeni po drugih enotah. Kot drugi slovenski polki je tudi Slovenski planin- ski polk julija 1919 izgubil svoje dotedanje slovensko ime in s 15. julijem 1919 postal v skupni velikosrbski vojaški organizaciji polk s številko 47 (47. pešadiski puk). Težko je reči, kako daleč so bili takrat procesi razslovenjanja te slovenske vojaške enote, zelo daleč pa verjetno niso mogh biti, saj drugače polk 5. julija 1919 ne bi dobil kapetana Sretena Živojinoviča »za instruktora of idra i podoficira«. Polkovna zgodovi- na o teh instrukcijah ne pove nič, toda srbski kapetan gotovo ni prišel v polk zato, da bi tudi od sebe višjim po činu razlagal strategijo ali taktiko. Ker je doku- mentirano znano, da so približno v istem obdobju za- čeli v Mariborskem polku potekati tečaji srbščine za oficirje in podoficirje, je to ali vsaj podobno nalogo gotovo opravljal kapetan Živojinovič v Slovenskem planinskem polku. Veliki večini slovenskih oficirjev in podoficirjev je bil srbski jezik povsem tuj, še pose- bej vojaško izrazoslovje. Številko 47 je prejšnji Slovenski planinski polk no- sil samo do 1. novembra 1919. Takrat je postal 40. pešadiski puk, popolnoma razslovenjen pa je bil kot drugi slovenski polki z demobilizacijo maja 1920. Slovenski oficirji in rekruti so morali na jug države, v polk pa so prihajali srbski oficirji in obvezniki z ne- slovenskih območij. Tako je bila pravzaprav farsa, ko je junija 1920 regent Aleksander ob svojem obisku v Ljubljani polku dodelil naziv Triglavski in mu s tem, kot je bilo obrazloženo, izkazal posebno naklonje- nost. Polk, čeprav nastanjen na slovenski zemlji, ni imel s Slovenci in našim simbolom Triglavom nič skupnega. Kolikšna pa je bila njegova bojna vrednost in enako drugih polkov starojugoslovanske veli- kosrbske armade, pa se je pokazalo ob prvi resni preizkušnji aprila 1941. Tako država kot vojska, kjer so bili državljani in vojaki na silo skupaj, sta morali razpasti. J OPOMBE 1. Plaschka, Haselsteiner, Suppan: Innere Front, Wien 1974. — 2. Ivan Matičič: Skozi plamene prve svetovne voj- ne, Ljubljana 1966. —3. Več o bojni poti polka J.J. Švajn- cer: Svetovna vojna 1914—1918, Maribor 1988. —4. Vik- tor Andrejka: Razvoj vojaštva in vojaški dogodki od prev- rata do danes, Slovenci v desetletju 1918—1928, Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine, Ljubljana 1928. — 5. Lojze Ude: Upori slovenskega vojaš- tva v avstro-ogrski armadi. Zgodovinski časopis, Ljubljana 1968, str. 185—205. —6. Arnošt Adamič: Ljudje v viharju, Ljubljana 1940. — 7. Prepis te zgodovine je v fondu Lojze- ta Udeta v Arhivu SR Slovenije, tam ga je našel zgodovinar Damijan Güstin z IZGD in mi posredoval njegovo kopijo, za kar se mu iskreno zahvaljujem. — 8. Predvsem Lojze Ude: Vojaški boji na Koroškem v letu 1918—1919, Koroški plebiscit, Ljubljana 1970, str. 131—210. —9. V Pokrajin- skem arhivu Maribor, Maistrov fond. — 10. Jurij Mušič: Z drugo stotnijo Slovenskega planinskega polka v borbi za Korotan, Kronika, leto VII, Ljubljana 1959, str. 103. —11. Slovenec 15. I. 1919. — 12. L. Ude, n.d., str. 180. —13. Metod Mikuž: Slovenci v stari Jugoslaviji, Ljubljana 1965, str. 107. — 14. Jurij Mušič, n.d., str. 104. — 15. Vlatko Uzorinac: Operacije naših dobrovoljačkih odreda u Medu- murju, Koruškoj i Štajerskoj godine 1918—1919, Zbornik Hrvati u borbama za oslobodjenje sjevernih krajeva Jugos- ^ lavije, Zagreb 1940. V omenjenem besedilu je zapisano, da je na območju Černeč prevzel poveljstvo nad delom 2. stot- nije Slovenskega planinskega polka komandir 2. čete 3. ba- taljona Karlovškega pešpolka. Vlatko Uzorinac je pisal ver- jetno na osnovi skopih beležk in po spominu, tako je njegov opis dogodkov težko uskladiti z Udetovim, dovolil pa si je KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 225 celo takšne spodrsljaje, kot je na primer pripisovanje po- veljstva Labotskega odreda podpolkovniku Skabarju. — 16. Jurij Mušič, n.d., str. 103. —17. Spominski zbornik ob 60-letnici bojev za severno slovensko mejo 1918—1919, Ma- ribor 1979, str. 188. —18. Jurij Mušič, n.d., str. 103. —19. Spominski zbornik ob 60-letnici bojev za severno slovensko mejo 1918—1919, Maribor 1979, str. 188. —20. Lojze Ude, n.d.