.Gorica' izhaja vsaki torck in soboto. Ako pado na ta dneva praznik,Ldan poprej. Urednintvo st> naliaja v „Narodn^TiBkarni*, ulica Vetturini št. 9,^kamor je naslavljati pisma. Hcfrankirana pimna Be no spirjemajo, enako se ne uvažujejo pisnia broz podpisa. RokopiKi dopisov se ne vraiiajo. GORICA TELEFON ät. 201. < »»«rir.B* siane na leto 10 K, za pol leu b K. za četrt leta 250. Upravnlitvo se nahaja v „Narodni Tiskatni" alica Vetturini it. 9. Aa oglaflr se pladuje odčveterostolpne petit vrste po \i vin.. za večkratnl natis primeren popust. Pii»ame/.nc ttevilkf stanejo 8 vin. in se prodajajo * raznih gorHkih trafikah. St. 92. v Gorici, v soboto dne 22. novembra 1913. Leto XIV. Ekspoze zunanjega minisfra. ['lie \l>. t. in. jc podal minister zu- uanjili dil grot Berchtokl v delegacijau svoje poroeilo, od kaierega sum priča- kovali res te tistih par golih in praznili besed. Poroeilo je sicer jako obsirno in razbliujeno, a poda ne nič več kot kar že vein« iz listov. Nasprotno skuši eel« znatie, neprijetne dogodke prikri'i, tako da dobi vsa stvar na videz prav lepo in |)rijazno lice. Kdor dogodkov i:*j pozna kot so se v resniei zgodili, ta h ) zadovoljen, delegatje pa se zdi, da niso bili zadovoljni, kajti niti najmanjse po- hvale ni bilo slisati od strani poslancev. (irof Berchtold, ki je naštel vse nam znane balkanske dogodke lepo po vrsti, je skusal dati vsej stvari tnpatam nekoliko bolj modn: lice in tako je trdil, da so bili dogodki na Balkann »zgodo- vinska potreba", kar je sicer res, a pri. tei zgodovinski potrebi ie žalostno to, da sun? mi še Ie sedai zapazili. da je res bila zgodovinska potreba. Kje pa so biii gospodie diplomatje prei, da tega nN') vedeli? Ako je ta razvoj na Balkann tako oeitna zgodovinska nnjnost, bi hi! vendar to moral eden ali drugi od di- plomatov opaziti, posebno se, ker so razni listi dovolj dosti in iasno ptsa.li o tei stvari. Res ie, da se je tako fnoralo zgoditi. Kdor je pravilno presodil tur- ško moč in 1110Č balkanskih zavezuikov prcd vojsko, ta je vendar moral takoj vedcti. da ie Turku odzvonilo. Naši diplomatje pa tega niso vedeii, ker so se takrat podpirali takozvano Poinca- reievo forniulo. ki ni bila nie drugega kot slepilo. To fornuilo, ki je liotela na videz varovati stari status quo in Ijube- ga Turka, je sicer stulital ruski ziiiiaini minister Sasonov. takratni francoski minister in sedanji predsednik rcpubli- ke Poiucare jo je spravil na dan in naši diplomatje so jo vsi vneti podpirali. Vsc je Pa bilo Ie slepilo in ruska in franco- ska diplomncija se nam je poteni lepo smejala, ker smo mi verjeli, da hoecjo ttidi oni podpirati Turka. V tern oziru in v dostili drugili smo šli mi prav lepo na led drugim diplomatom in prctkancem, ki si, imeli od tega It dobicek. I edai n ! nu/gočc i ecu da so naši diplomatje :x i računili na to, kar se je v resniei zgo- . dilo na Balkanu, kajti če liocemo to tr- i diti, |)otein ie njih krivda še večja. Cc I uiso vedeli, zakaj se gre, ie null krivda že dovolj velika, če pa so naši dipl«ma- ; tje vedeli za razne balkanske načrte in veidar nhu slcrili nie, poten? se njih krivda sploh ne da opravičiti. I Med balkanskimi drzavaini nas danes niora najbolj zanimati Srbija. Pri nas je v indu.'-triji in trgoviui ze tak no- ; lorn, da moraiiio itujno iskati novih poti in novili tigov. Y postev pride seveda. najbolj Srbija. ki nam je najhlizia in if tudi najmočnejša. Srbija že kupuie ce!e vai^one bla^a, a iz Nemčiic. firof Berchtold pravi, da bodo tr^oxske zve- ze nekaka podlajia prijateliske^a raz- merja s Srbijo, nam se ]ia zdi, da b') niorda ra\iio narobe boli praw Pr\o Kr1ejmo za prijateljsko razmerje. potem b(; priš 1 (; marsikai t..!:orekoč sarno ob I sebi. Dokler nisnio prijatelji, tudi s tr- | güvino ne ho šlo. Tudi tisti visoki ton, . ki lioce nekako Srbom reci, \i uiorate : kupi11 od uas, ni ua niestu. Srbi bodo : kupili tain, kjer bodo imeli bolj uyodue j pcvjjoje, s silo ne homo doseiili ničesar. ' ker drille države prav tako rade pro- ; dajaio kot mi in dostikrat po inno^o ; nižji ceni. Sploli je smesno, da se ne- i , kateri nemski listi in politik* \ eduo \-j- zijo na Srbc; zakaj se ne iezijo raje na Nemčijo, ki prodaja sv<;je h\vy;o preko nase države srbskim tr^ovcLMii. PolejiC Balkana pride za našo Jr- za\o liočeš ali nočes najbolj \- postev rusko cesarst\'o. Tudi tu se stvar R'ro- fa Berchtolda ni posrečila. kajti ujeijo- ve trdit\e se bistveno razlikujejo >)d onilu kakor smo jfli čitali ravno te dni \' beroliuskili listili ,ki so porocali o iz- javali rnsketia niinisterske^a predsed- nika Koko\ce\a. Tudi dimaiska ¦•Treie Presse^ je prinesla due \(). i. m. to/.a- deven uxodni clanek. ki se prav nič ue strinja s trditvami ^rofa Herchtolda \' ckspozeju. Tiros Berchtold je zatr- dil dclen'atoin, da so bile nase ra/.mere z k'usiio ».tL'koin cele krize korektue in priiareljskei.. Ako je to res. pač ne Ne- mo, zakaj smo mobilizirali cclo (lalicijo | in ll-io se\e:'iio inejo. l-a vendar ne za ! samo |;arad(j? '! o so \ endai' st\ari, ki ne ^redo sku|)ai. u> pač niora uxideti \sak priprost clovek. ki ima se ^la\o med "tisc" i. Kar je rekel ruski minister j KokfAcev (, naši politiki. je ravno iia- I sprotno z Berchtoldf)vo izjavo, a zato I ie pa resnično. lra\ n i č korektno in priiatelisko razmerie ni \ladalo uivd uami in Pusiio in tudi zadnji naš ulti- niatiim \ Bel^iadu ie w.budil na kJu^- kem ediiu; Ie uevolio. \ celoti ie Berclitoldov ek.spoze plehak in pütev. Kakor receno ie dosti besed, a malo deiauja. Nikjer ni ja^ne slike. \se ie bolj prikrito in zamre/.j- no. da bi ne \zbudilo |)re\eč odpora. Albanija je nekak natfeli \- tern šs)pku. a \ se skii|)ai ni |)ra\ nič merodajno. \ se to smo /x slisali. vse to smo mi po veJini tudi o raznih prilikah podali in poiasnili čitateljeni. Pričakovaii ^ni«» lKAÜi p.ot'A'. ui!\ih idej in o^nutko\\ ,i \'se^a tev,a nič. Neka zaspanost in oiiv- uio^lost ie lejsMa na našo politiJno ia\'- nost kakor mora ua sjieče^a človcka. Simbol naše politike ie neplodna in nirtva Albanija. Zeleznice v Bosni. Bosna ie še vedno de/.ela mrt\ilu ue\'zdi^njenili ka|)itaio\". Boyati /akla- iii rudniiu lesa. itd. se leze nedvi^njeiii \' lei de/.eli, a do zadnje^ra časa se ni storilo. bi rekli, skoro nic \- tern ozirr.. Naravnost čudno ie. kako se ogrc\ajo vsi politični kro^i za Albanijo. ki ni u- ledna piškavega orelia. ki ni in ne bo- de nikoli nasa. za naso Bosno se pa ni storilo se \eduo uicesar. Dr. Baeren- reither pise \- zadnji stevilki »Oesterr. k'undscliau- o velikanskih k'snili zalo- R'alu ki jih ima Bosna. a vendar država ni liapravila žclezniske zvezc iz Bosne \ I »alinacijo k morju. anipak ie to sto- rila selc privatna družba. Pr. Baeren- reither. ki je gotovo eden najbolj trez- uoniislečih politicuili glav med Nemci, pravi, da bi tain morale biti /e davno krasne /.elezniske zveze. sedai ie pa preko kuina do uioria žaliboff Ie ozk»")- tirna s^ozdna železnica. 0 domači vzgoji Rtči moraiiio, da se starisi po ve- cini zavedajo, da morajo \r prvi vrsti oni vztfajati svoje otroke, :« so tudi taku ki wsako doiuaco vzrojo zauikujejo. čcs, za to je sola tukaj in sola uajskrbi. da bo otrok pravilno odgojen. Toda te- liui ^oto\() ui tako. |)()inaca, materina vzj^oja je notovo vsaj toliko uredna kot je solska, posebno še, ker položi prve temelje v mlado sree in je za pozuejši otrokov razvoj nei^recenljive urednosti. Kakor /e prej razni vz^ojeslovci tako se je tudi zuani pedagog Förster pogh)- h\\ x ta predmet in podal žc marsikatero zrno v tem oziru. »Reichspost« z due \l). novembra t. I .prinasa vsebino uc- kega takega govora, ki ga je Förster govoril v Inomostu. (llavnc inisli tega govora so za vsakogar tako zauimive, da j ill podamo tu v kratkem izvleeku. žcleč, da bi slavni pedagog podal svoje inisli in skušuje v tem ozin. prav knia- tn v pristopni knjižni obliki. Förster obžaluje, da se pri doinači vzgoji povdarja Ie prepogostokrat zu- nanji, tchnični način vzgoje, a notranja organična zveza med otrokom i vzgo- jevateljein po navadi uiaujka. Otrok se uči Ie bolj zunanjih manir, za dusevuost plciuenitost značaja pa nima smisla. ()- troka je treba prvo vzgajati \- poui/.no- sti, poslušnosti in drugili notranjih čed- liostih. posebno pa je treba povdariti odkritost in resnicoljubnost, brez kate- rih je te/.ko zidati za po/.nejše v.\x\\<:- nje. h'örster pravi, da je on kot peda- gog za absolutno pokorščino. Otrok naj ne ugovarja sem in tja, anipak naj stori kar nm je reeeno. Seveda je pri tem treba vedeti, kako se ukazuje. Ysakdo ne zua ukazati. nekateri Ijudje so pri vsakcm ukazu žaljivi, ali pa niti sami ue vedo, kaj ukažejo. Vsak ukaz mora biti tedaj natančno premišljcii in poteni bo izpoinitcv otroku dosti lažja. Zato je potrebno za stariše tudi samozatajeva- nje, ker drugačc se nc znajo obvladati proti otrokom. Potem takeni se vidi. da potrebujejo stariši tudi prav muogo dobrc in tcmcljite vzgoje, ker drugace je njili vzgoia otrok popolnonia uana- öna. Kakor že reeeno, Förster ni peda- gog, ki bi se zadovoljil s površnostjo, z /uiiaujostjo. Poiikrat dandaues re> \ sa takozvana > \zgoia.. ni drugega kot ne- kaka dresura. Ako otrok zna napraviti par komplimentov in pravilno iesti bombone ter že natakne rokovice. no- tem je l^ri uekaterih modernib materali /e storjeno dovolj. Za uotranje ž.ivlje- nje otrokovo. za niegovo .lušno življe- lije se nekatere novoinodue niamice bri- gaio prav malo. Nekatere nidi ne -vte- gnejou, ker imajo na\adno ves dan ne- potrebue obiske, tako da za otroke ne ostaue materi niti par ur na dan. Ft'ir- ster pravi. da je uujno potrebno pri vsaki vzgoii. da ne pozabinio glaviv? tocke. glavuega naniena, to je vzgoje za pravo duševno življenje. Clovek mora biti tako vzgojeu, da pride povsou do veljave uiegova neunirjoča duša. da zua postaviti posvetnost na mesto, ki ;i pritice, nad vse pa mora uveljaviti v svojem življenju Boga. ki je najvišje dobro. Tedaj je po Försterju prava ver- ska vzgoja edina prava vzgoja. ki ne vzgaja slabicev in omahliivcev. anipak znacaje. ki so trdni bodisi v domaeem ali v javnem življeniu. I losti smo tedaj zamudili. četudi v iiosni sami ne nianjka v zadnjem casu /Llizniskih prcjg, ki krizajo od eiiega kraja do drugega. I >ne !">. t. in. je že- lezniški minister vitez F;.rster predložil \' našem parlaitientu ik,\ železniški na- črt za Bosno. ' iospod minister ie \' to- i'lili hesedah priporočai potrebo in nui- nost tega načrta in posebno ie povdar- ial voiaski poinen teh no\ ih boseiiskih prog. Zbornica je spreiela vso stvar ja- ko hladno. posebno š»j ker hoče vlada odtrgati sedai naše .vstriiske lokalne zeleznice od boseiiskih. Bosenske naj hi prišle takoi na vrsto. naše lokalne zeleznice pa bogsivedi kedaj. Kar se tiče voiaškega ponieiia teh zeleznic ie skoro res nckoliko čudno. da smo se še Ie sedaj. ko je na Balkanu za nas vse končano, zmislili na vojaške potrebe \ F^osni. Prei smo vendar ved- no trdili. da nam ni za Balkan nič ltia- '¦i. da mi ne isčemo tain doli ničesar. ne kakega teritorijalnega dobička in tudi ne politicnega \pli\a. To zaJnje je sicer nesmisel. a nemski politiki so to trdili in nazadnje se je žalibog tudi res zgo- dilo, da mi nimamo tain doli nobenega vpliva. Cemu tedaj sedaj prideio vo- jaške zeleznice na dan? Srbi nam no- čeio ničesar. kaj naj pa mi hoeemo tarn doli. to nam je nerazumliivo. \eciega pomena hi bile pač trgnvske zveze k.it strategične zeleznice. Sai se vendar dan na dan povdarja. kako homo urcdili svojo trgovino na Balkamu kako bodo naše firme delale kapital po srbskem in bolgarskeni ozemliu. Toda — žalibog sc to Ie govori. zgodi se pa ne prav nič in vendar bi bilo to boli potrebim kot voiaške. strategične proge. Bosna sicer nikakor po zakonu ne pripada Ogrski. a vendur latiko reče- mo. da tain doli gospodarijo pravza- prav Ma/.ari. Prav to ni in škoda, i:i jo trpi od tega avstrijska polovica naše uionarhiie. ui ravno iiiajlma. Mažari so že od okupacije sem znali tako urediti svoje zadeve, da so se oni lepo vsedli na uiehko. mi smo pa gledali, kako si oni izkorisčajo deželo. Tako so tudi se- danje bosenske zeleznice po večiiii ure- jene tako. da vežejo Bosno z Ogrskim in i Budapesto. Za zveze z Avstriio se gospodje bosenski miuistri niso brigali uikoii. /x zadnjic smo eukrat rekli. da mažarski dub strahovito prevladuie \" nasi zuuanji politiki. isto latiko trdimo tudi z Bosno. kjer mažarska gospoda prav dobro izzema naše slovanske ro- jake. Za Albanijo se briga vse, ker tarn ni Slovauov. za Bosuo pa Ie inalokda, ker tain so Slovani. Seveda bodo pri- krojeue tudi no\ e proge kakor kažejo načrti tako. da bode pet novih i"»rog vo- zalo Bosm> z Ogrskim, samo eua pa z Palmacijo. To je pac ocitno dokaz, kdo ima v Bosni vec vpliva. Zveze bodo pa take, da ho iz Sarajevcga la/.je priti na- ravnost v Budapesto kot pa v bliz- nja dahuatinska mesta! Ako že postavljamo zeleznice po Bosni, naj bi bile vsaj take, da bi res imela tudi Avstrija in Bosna kako ko- rist, ne Ie Mažari. S tega stališča smo pae odiocno proti nameravauim pro- gain, ker se nam tudi izraz »vojaske« zeleznice ne zdi ravno primereu. Mi bi si želeli dobrib trgovskih zvez med av- strijo in Bosno in dalje na Balkan, ker Ie tako si bo naša trgovina zopet neko- liko opomogla. Smešno pa se mora zdeti vsakenm. kar eitamo v graški »Tagespost«, ki protestira proti želez- P red I ok a o lokalnih /eleznicah. Y svojem poroeiln o bosciiskili zeleznicah je v torek napovedal želez- niški minister,'du vlada tukoj po rešitvi maletfa finančnetfa načrta prcdloži pre- dloyo o lokalnih /eleznicah. Izvršitcv te prcdlo^e pa da bo odvisna od novih davko\r, ki naj pokrijejo izdatke za lo- kalne /eleznice. Tako je nied lokalninii zeleznicami in velikini financnim naer- tom. ki obsega zvišanjc in regulacijo pristojhin pri sodiščih že naprej napra- vljen iiiiiRtinl. Domače in razne vesti. Nova politična stranka na Goriš- kem. — V četrtek so goriški novostru- jarji ( snovali novo samostojno polltično stranko, ki si je izvolila sledeee vod- stvo: Abram Jožcf, vikar; Berlot An- ton, dekan; dr. Brecelj Anton, primarii; Cernic Franc, žiipan; Foil Josip, drž. in de/. poslanec; Kopač Jcrnej, trgo- vec; Kovačič Karl, župan; Kremžar Fran, tirednik; Obljubck Franc, znpaii; Rojec Ivan, župiiik in dež. poslanec; Spacapan Albin; Valentinčič Igiuic, de- kan. S teni korakoni se je nova struja oficijelno odcepila od S. L. S. na Go- riskem, katera obstoja pod vodstvom in naeelstvom dr. Oregorčiča. Nekani eudno se pa vidi postopanje nove politične stranke v teni, da si je na- dela ime S. L. S., katera s to novo stranko nima prav nobenega stika. Ako so gospodje ustanovili novo poli- tieno stranko, naj jo tndi primerno kr- stijo. Nadevati si ime že obstojeee po- litiene stranke, katero so zapustili, to vendar ne gre. To so novostriijarji priznavali za časa letošnjih volitev v dežilni zbor sami s tern, da so se ime- novaii \' svojem glasilu »Novein Casu« mlado slovensko ljudsko stranko. Zdai so na to pozabili in si prisvajajo ime stranke, kateri načeluje dr. (irjigor- čič. Ako so kaj vredni, bodo izhajali tndi brez tega lepotičja. Njihovo ime je bilo in jc Nova struja. Smrtna kosa. V pctek so pokopali gospo Lncijo vdovo Komavcc, so- progo pokojnega Josipa Komavec, nek- danjega nadučitelja v i>t. Andrežu. Po- kojnica je zapustila dva sina in sicer gospoda Henrika, ki je pomorski komi- sar \- Pnlju in g. Alberta, ki je okrajni sodnik v (lorici. Truplo pokojnicc so prepeljali iz (iorice na štandreško po- kopališče. Zalujočima gg. sinovoma lia- še sožalje! Umrl je v umobolnici v üoriei višji evideneni oficial v p. Marcel Kronegger. Pogreb se je vršil v nedeljo. Udeležba na iiovostru jar skein sho- c!u in »Novi Cas«. »Novi Casu piše, da je bilo v četrtek na novostrnjarskeni sliodu 500- 600 udelezencev. Je že ta- ko! Novostrujarski poročevalci rabijo po navadi dvoje naočnikov, ko poročajo o udeležbi na ; vojih slicdili, natak- nejo si naočnike, s katerimi vidijo najmanj še enkrat toliko udeležencev kakor jih je v resnici. Ko porocajo pa o udeiezbi na shodili nasprotnikov, ta- krat si nataknejo naoenike, skozi kate- re ne vidijo niti polovice v resnici nav- zočih udeležencev. Tako zahteva nani- reč novc-strujarska rnorala. oMladinoljub» priredi prihodnjo nedeljo, due 2,1 t. m. ob 41/- popoldne pri "(jorjaneu« na Kornu zanimivo p r e d a v a n j e, nainenjeno v prvi vr- sti za stariše in za one, ki iniajo z vz- goio opraviti. Ysi, ki se za to nnjno potrebno dru- štvo zanimate, pripcljitc seboj se zna- nce in sosede saj ne bo treba nikakc vstopnine plačati! Usposobljenostni izpit za slovenske Ijudske sole so napravile sledeee g.čne in gg.: Baebler Fniilija, Bajt Franc, Bernetič Franc, Bogataj Stanislav, Bra- daškja .losip, Bravniear Alojzij, Fiegl Roža, Fischer Helena, (iodina Klara, (iuanin Josip, Kafol Ciril, Kobal lvan- ka, König Pa via, Korenčan Frančiška, Kratky Juhjana, Križman Ljudmila, Kržišnik Fran, Lutman Valerija, Maier Marta, Marega Andrej, Mayer Julij, Novak Jakob, Paljk Leopold, Pečenko Uanilo, Perko Miroslav, Ravnikar Jo- žica, Ropan Matilda, Rozman Marija, Sardoč Adam, Sivec Franc, Strajnar Ida, Trost Jožc, Vouk Olga, Winkler Alfred. Grozna nesreča. Včeraj popoludne ob i.45 Liri sc je pripetila v trgovini s šivalninii stroji in orožjem Ignacija Sa- vnik na Kornju grozna nesreča. V ti- govino sta vstopila nek gospod in neka dama. (iospod si je dal pokazati revol- ver, češ da ga bo kupil. Vzel je eno pa- trone ter jo vložil v revolver. Ko mu je uslužbenec povedal ceno revolverja, je rekel, da je predrag; položil je revol- ver na prodajalno klop ter zapnstil z darno trgovino. V trgovini so se naha- jali mehanik Jeler Frančeškin, 2lletna kasirka Antonija Kumar in dve drngi gospodični, ki ste šivali na sivalnih strojih. Frančeškin je vzel revolver v roke, da ga položi na svoje prejšn.ie mesto. Pri manipulaciji z orožjem pa se sproži strel, ki je zade! ka>irk;j Ku- mar v prsa. Kasirka se je zgrudila na tla bila je takoj mrtva. Takojšnja po- inoč je bila zaman in poklicani zdrav- niki so konštatirali, da je kroglja pre- bila aorto. Lahko si je predstavljati vtis, ki ga je napravila ta nesreča tui navzoče, posebno pa na nesrečnega Frančeškina. Oblast je dala koj zaprcti trgovino. ker se je zbrala tain okoli ve- lika nmozica Ijndstva. Obvestili so se o nesreči ubogi stariši, ki so dali pre- peljati truplo ponesrečene ličere na dom. Franeeškinija so začasno zaprli. — Vest o ti nenavadni nesreči se je kot blisk raznesla po celem mestu in ie na- pravila povsod globok vtis. Kdo ie Jiil oni gospod. ki je hotel kupiti revolver, se ne ve. Frančeškina so danes iz- pnstili iz zapora. Izpred sodišča. 15-letni Ivan Pri- možič, rojen v Srpeniei, stanujoc \' (lo- rici. ld-letni Jakob (Irbec in 15-letni Josip Sternica so stali prcd sodniki pod obtožbo, da so metali kainenje na na- peljavo brzojava na Livadi ter da so s tern oškodovali poštiii erar za loo K ter da so ukradli mehaniku Potočnik razne predmete v vrednosti 200 K. (Ir- bec je bit oproseen. Ostala dva sta bila obsojena vsak na šest tednov zapora. And. Kralj iz Storij je bil obto/.en, da je ukradel v Solkanu več koko.ši. poteni krojaču Vuga obleke in blaga'za okoli 2000 K ter 10 K v gotovini ter trgovcu Delak tndi nekaj orodja. Franc in Ru- dolfina Čibej iz Solkana pa sta bila ob- tožena, da sta pojedla v družbi s Kra- liem ukradene kokoši. akoravno sta vedela, da so kokoši ukradene. Sodni dvor je oprostil Franca Čibej, obsodil pa je Rudolfino Čibej na sest tednov in Andreja Kralj na tri leta in pol jece. Po prestani kazni se postavi Kralj pod po- ' licijsko nadzorstvo ali pa se ga izroei v prisilno delavnico. Porotniki izžrebani za IV. porot- niško zasedanje pri c. kr. okrožni sod- niji v Gorici. Redni porotniki: ^trukclj Martin, §empas; Bramo Ivan, (lorica. Montanari Josip, Turjak; Simonit Jos., Medeja; Simčič Anton, Kojsko; Brosdi Josip, Tržič; Sussig Justin, (lorica. Cociancig Ivan. Mosa; Kopae Jernei; Leitgeb vit. dr. pi. Oton, (lorica: Ivan- čič Valerij, Pesklc: Čermelj Henrik, Vrtovin: Kenda Miha, Kue/.a; Cunuir Karol, (lorica; Marmolja Josip, Mireii; Colombicliio pi. (ilistav, Krniin; Jakon- čič Karol, Kozana; nelchin Franc, drill .i"!\ob, (lorica: Keršcvan Ivan, (Iradl- šče (Renče); Fon Andrej, Trnovo (Ko- barid); Portelli Julij, \illesse; Stubelj Josip, Sinarje (Mineljaki); Crasnieh Peter Anton, Moraro; Stabile Valerij, Oglej; Kozem Anton, Prvačina; Bav- daz Anton, Vrhovlje: Pizzul Pavel, Kr- niin; Fergna Franc, Fara; Dekleva Josip, (jorica; (ionibač Anton, TržiC; Marega lidvard, (jorica; Marchesim Avgust, (Iradež; Mozetič Josip, Prvu- čina; Luznik Alojzij, Uornberg; Vernig tiniest, Trzič. Nadomestni porotniki: (irusovin Fr., Cicigoi Miha, Uebiasio (Ividon, Spaz- zapan Angel, Bittesnik Anton, Lodatti Franc, Cuinar Ferdinand Josip, Balla- ben Ivan, Marvin Josip vsi iz ("iorice. Porotno sodišče. Prihodnje porotni- ško zasedanje pri okrožnem sodišču v (iorici se bo pričelo due 9. decembra t. I. Na vrsto pridejo sledeee obravna- ve: Kazenska obravnava proti ruzpe- cevalcem ponarejenega denarja. Za so obravnavo sta določena dva tedna. Obravnava zaradi razžaljenja časti po- tom tiska proti uredniku lista -L' FIco del Litoralc". katerega toži deželni svenik v p. dr. Pettarin ter dve nbrav- navi zaradi razžaljenja časti potom ti- ska proti uredniku ^Novega Casa«. ka- terega to/.ita de/.eliia poslanca Ko\ač in Miklavič. "Slavnu^ii na Dunaju in v Berlinu povodom slavlja lOOIetnice bitke pri I ipskem« se bodo prednasale danes in jutri izven prograrna \' "Central Bi<>". Danes se prednaša »Častna beseda«, tragedija častnika. Jutri pa se bo pred- našala d'ama iz portugalske republike »Tajnost Lizboneb 5., (). in 7. uri bode spremlial v o- jaški o r k e s t e r 47. pešpolka. Ti \s|)oredi za kinogledisče ^Central Bio-» so iako zanimi\ i. Naznaniena so za bodoče še nekatera velika dela. Priča- kovati je, da se občinstvo privadi te'm; najvecjeinu kinematografu v Oorici. posebno pa ob času, ko ninianio drugiii gledali.ščnih predstav. Zanjke je nastavljal zajcem Ivan Ferletie i/ Mirna. Za to je bil obsoici na tri dni zapora. Volitve za novi cestni odbor ka- nalski se bodo vrsile prihodnii teden \ četrtek. .ine 27. t. m. \ zadnjem član- ku o gradinji cest na Kanalskem smo volilceni priporocali. naj izvolijo v novi cestni cdbor razumne, za celi okraj n- nete može. Nekateri bi radi videli, naj bi ostalo zupaustN'o Kanal in Deskle brez zastopnika \' cestnem odboru. Ne poiuislijo pa. da te dve županstvi pla- cujeti najvec \' cestni odbor in da niste imeli dosedaj najmanjsega u/.itka od te- ga placevanja. () izidu volitev sporo- ciiuo. lavna tehtnica v Kanalu. Ac \ c- liko let se borijo posestniki iz okolice kanalske, da bi sc napravila v Kanalu javua tehtnica. Handanes. ko se prodaja vse na vago. želi vsak gospodar i^oprei vedeti predno kupčijo sklene, koliko tehta vol, prešič, slama, seno in dru^i pridelki. Med tein, ko se po vseh dru- gih krajih gre kinetu na roko ,da se ga obvaruje zgube, se to godi v Kanalu iz edinega vzroka, ker ima eden ali drug! pri tern dobiček na škodo kmetu. Naši kmetje so zatrdno pncakovali, da bo sedanje starešinstvo pod novim župa- om (iorjuijom brez drugega napravilo javno tehtnico. Pa zastonj! Ljudstvo je trdnega mnenja, da je sedaj sicer v Ka- nalu novo starešinstvoinžupanstvo, to- da pravi vladar je še vedno prejšnji žu- pan A. Križnič. Morebiti bodo kaj po- magale te vrstice in vplivale na stare- sine, da bodo odločno zahtevali javno tehtnico. Kužne bolezni na (ioriškem in v Istri. Kuga na gobcu in parkljih se se vedno pojavlia \- Crničah, v Šteferjanu, v Prvačini, v Kojskem, v Avberju, v Lokvi, v Naklem, v Pliskovici, v Po- virju, v ^tanjelu, v ^tijaku in v ^krbini. Pasia steklina se je pokazala v Piranu in \ Tržiču. Svinjska kuga ie razžirje- na po isterskih okrajih. ravno tako ro- /apila. Kurja kolera divia po Furlaniji. Svečano umeščenje poreško-pulj- skega škofa mons. Pederzollija v Pulju ^e ie doloeilo na IS. decembra. Za župnika pri Sv. Antonu Novem v Trstu ie imenovan dr. Anton \atto- vaz. dozdai župnik pri Sv. Jakobu. Nemško politlčno društvo v Trstu se je začelo v zadnjem času nekani ču- dno gibati. Na zadnjem obenem zboru sta bila stavljena dva taka predloga. ki naravnost izzivata slovensko in slovan- sko iavnost na Primorskem. 1. predlog pravi. da naj polit. drustvo naprosi »nemško narodno zvezo«, da jim da par poslancev na razpolago. ker ie ža- libog kar 30.0TM1 Nenicev na Primor- skem brez vsakega parlamentarnega zastopstva. Zdi se. da tisti predlog pra- vzaprav hoče reči, da Nemcem v naši deželi že pritiče kak poslanec! 2. pred- log pravi. da naj nemski poslanci pazijo, da se ne bode še bolj slabiK!) laški ele- ment na Primorskem v prilog slovan- skim deželanom. Ta predlog potrjuje že prei gotovo zvezo med Nemci in l.a- hi in Nemci so tndi Iaški kamori v Tr- stu na liubo nastopili proti odlokom c. kr. namestništva radi laških podanikov. Tako se vidi. da se obiestni Nemec za- vzemlje za tuje. laške elemente proti domacim Slovanom. To so »stebri« dr- j žave! Pomiloščen ie lani radi veleizdaie \ petletno iečo obsoieni Tržačan Marij Sterle. V zadevi tihotapskega eksportira- nja saharina i/ novega pristanišča v Trstu v mesto ie policiia aretrala do- zdai sedem oseb. Policija pa je tako v »Magazzini Oenerali«. kakor tudi i.a nekaterih parnikih aretirala več oseb, med tcmi nekaj »Lloydovih« magaci- nerjev in natakarjev. kar ie. kakor se govori. v zvezi z velikanskimi tatvina- mi v »M. O.« Draginja je prestana bo vskliknil vsak, ki se o tern prepriöa v tr- govini IMEDVED-GORICfl Gene so sledeče: Mošak obleka K 28, 34, 40, 35. Zlmska snknja „ 20, 25. 30, 40. Pelerina .. 15, 20, in 25. Otročja obleka od 7 E naprej. Preprifajte se o teni v izložhenili, oknlli kjer cene jasn«» govore da je v resnici DBAGINJA PRESTANA Ta glas naj prodre do zadnje iiiHe našE domovine. Ysem gospodinjam toplo priporocaino K0HNSK0 CIKORIJO = edlno pristni, po kakovosti nedose^ljivi slovenskl Izdelek. ===== v korist obiuejnlin Hloveui?em. liicam v Bosni, ker bo tain uradni jezik srbohrvaski in Nemcev tarn ne bodo la- hko nastavljali, ker ne poznajo jezika. Neniski politiki prav nič ne računiiu, ali so te zelezniee potrebnc ali ne, am- pak oni so proti, ker bodo imeie slovan- ski uradni jezik. Tu se vidi zopet vsa neinška ozkosrčnost in golo strankar- stvo. Ako Neincem ni v korist, potem se ne sme zgoditi nie. Na ta naeiu se- veda ne homo prišli nikanior. kajti po- vsod vendar ne morenu* vpoštevati le nemških koristi. K]e fiči krivda? Kakor je našim čitateliein že znano, zvračajo neinški listi po navadi vso krivdo v nasi gospodarski politki na Srbe, kot da je srbska država primora- na pri nas kupovati in sklepati z nanii pogodbc. Mi stno prvi sosedje, to se čita veckrat, a je ravno tako nesmisel. ker dandanes daljava nima prav nobe- nega poniena.ker poželeznici in ponior- ju pride blago iz najbolj oddaljenih kra- jev. Zakaj pa mi kupujemo iz Amerike žito in ne bliže? Tako tudi Srbija laliko dobi kar rabi iz Nemčije. iz Rusije, s Francoskega itd. Vendar stalen izgo- vor naših nemških listov v takili prili- kali je. da Srbi nočejo .da so trnioglavi in da so podšuntani od Rusov, da co T slavisti itd. Yse to se Srbom očita, a da bi iih trgovsko pridobili. tega ne razume nikdo. Pri nas v Avstriji je v tem oziru merodajna neka čudna diploinatična in politična prepotenca, ki je sicer druga- če Nenici izven Avstrije skoro ne po- znajo. Nemčija n. pr. se prav nič ne briga za to, da so Srbi Slovani. Nem- čija gleda le na to, da gre trgovina do- bro od rok. Torej recimo bodi veljavno, kar trdi nemško easopisje, da ie namreč slovanstvo naših srbskih bratov krivo. da se ne moremo trgovsko sporazu- meti. Ako bi Srbi ne bili Slovani, potem bi šla ta reč baje izvrstno izpod rok. Toda tu imamo sedaj tak dokaz proti, da drži bolj kot vse diplomatične tr- ditve. Enkrat smo že poročali, da naše toliko hvaljene razmere z R o m u n i j o niso tako cvetoče kot se navadno pri- poveduje. V tem nas posebno potrjuje izjava sedanjega našega poslanika na romunskem dvoru, groia Czernin. Ko je grof Czernin pred kratkim sprejel poslaniško mesto v Bukareštu, je to storil le pod pogojem, da se spre- meni tudi politična smer proti na.šim Roinunom in proti romunski državi. Da je bila ta zahteva kaj opravičena, ako se hočemo v Rumuniji vsaj neko- liko povspeti, to nam kažejo dejstva iz zadnjih časov. Vedno se je trdilo nri nas. kako izborno se razumemo z Ro- munijo, ker Romuni niso taki ljudje kot so neizobraženi Srbi itd. Mi smo bili seveda prepričani, da je temu tako, a žalibog je resnica ne- koliko drugačna. »Reichspost" je prine- sla dne 4. t. m. v tem oziru prav zani- miv članek, ki je zaslužil vso pozor- nost. Kakor srno rekli mi, tako trdi tu- di pisec omenjenega članka, da je mar- sikdo napačno poučen, ako misli, da ie morda naša trgovina in industrija v Romuniii kaj boljše vpeljana kot n. pr. v Srbiji. V Romuniji so dandanes še veliki nedotaknjeni gozdovi in veliki neodpr- ti rudniki. Pri vseh teh podjetjih se da zaslužiti iepe dobičke, a nas ne bo do- letelo nič. Najbolj je zastopana tudi v Romuniji Nemčija, denarno pa Franco- zi in Angleži. Vsa najboljsa podjetja so tedaj ali v nemških ali pa v francoskih rokah. Eni imajo delavske sile, drugi denar. V zadnjem času so pa začeli tu- di Nemci operirati z večjirni kapitali. V novo petroljno podjetje, ki jim se- veda nese ogromno dobička, so zalo- žili 300 miljonov mark, tako da so si pridobili za vedno trdna tla. Razun podjetij ima vsaka država veeje denar- ne zavode, banke itd. Vse to je v Ro- muniji francosko, včasi tudi rusko. Da bi inieli po tujili državuh ka- ke denarne zavode, je seveda nemogo- če zaiuevati, a gledc drobne trgovine, glede zastopstev itd. bi niorali iineti nckaj več vspeha v dr/.avi, ki je baje iiasa zaveznica. In vendar temu ni tako. Nase iieiii- ške firme pošiljajo tja doli saino ljndi. ki se jezika ne poznajo, tedaj so eisto nesposobni za delo. \ sc drugaee delajo Nemcija, Francija, Rusija in Angleži. le države dobro vedo, da je Roiminija gle- de iudustrije in obrti še precej nerazvi- ta, da torej rabi jako dosti od drugih dr/.av, ki imajo v tem oziru vcc na raz- polago. Drugi agentje in zastopniki gre- do, kakor pripovedujejo poroeila, oil liise do hise, obiščejo vsako posaniez- no finno in so v vedni stiki s svojimi od- jetnalei. Trgovska ministerstva v Nem- eiji ali na Franeoskem imajo natančno kontrolo o vsem tem gibanju. tako da dr/.ava lahko vsak hip gre svojim fir- maiii na roko. hi Romunija rabi v zadnjem času naravnost ogromno industrijskih izdei- kov, posebno kar se lice stavbarstva, ker se je zidanje v zadnjih letih jako moeno razvilo. L. 1912 n. pr. so sezida'i samo v Bukarestu cez 4 0(H) novih po- slopij in nii nismo prodali za to meiida niti žebljiča, ker za take prilikc izvemo še-le pozneje iz easopisja. Teh par podatkov je z oziroin na naše nemške kricače naravnost poučnih. Glede Srbije kričijo ti gospodje, da so Srbi in panslavisti krivi, da se ne raz- vije tarn doli riasa trgovina, Romuni pa niso Slovani zato smo res radovedni, Kje tiči krivda v tem slučaju. Morda pa ni kriva ne Srbija, ne Romunija naših nevspehov, ampak kdo drugi? Nam se zdi, da bi bilo treba pogledati poprcj dnr.a, kje tiči krivda, potem še le dol- žiti druge. 2alostno je od trgovea, da zmeta krivdo edino na kupce, sam sehe pa ne vidi. Dopisi. Vipolže. V pondeljek so se vršili na posestvu barona Teuffenbach pois- kusi za rahljanje zemlje potom razstre- ljiva »dinamon«. Poiskusi so se prav dobro obnesli. Videli smo, kako je raz- streljivo dvignilo iz zemlje »velik čok drevesa s koreninami vred. Za to delo bi bil rabil en kopač najmani en dan. Z »dinamonom« pa je bila stvar v pol uri končana. Potem smo videli, kako je »dinamon's odstranil veliko skalo. — Qlavno za vinogradnike pa je rahljanje zemlje. Ena xdinamonova« patrona zra- hlja zemljo v okrožju poldrugega metra tako, da se zemlja potem z lopato lahko preobrača. Poiskusom so prisostvovali razun gospodov komisije z Dunaja in iz Oorice, mnogi veleposestniki iz Brd z damami vred ter obilo občinstva. Po končanih poiskusih je nudil baron Teu- ffenbach navzočim kosilo, pri katerem je govorilo več udeležencev. Po kosilu so si udeleženci komisije ogledali kleti barona Teuffenbacha, ki so v najuzor- nejšem redu. Škrbina. Zaradi lovskega pre- stopka je c. kr. okr. sodišče v Komnu obsodilo Edvarda Colja iz Škrbine na 15 dni zapora. Podmelec. — Prvo adventno ne- deljo, t. j. dne 30. novembra t. 1. takoj po blagoslovu popoldne bo v prostorih g. Luka Zalašček v Podmelcu h. st 47. vstanovni občni zbor »Prostovoljnega gasilnega društva« s slcdejim dncvnim redom: 1. Nagovor in razlaga pravil. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. Pamctno inisel za vstanovitev gasilnega društva so sprožili fantje sami. Da jo to .lruštvo potrebno, mora priznati vsak, kdor ve, da je od Tolmina do Podbrda dale C% in da imata na vsej tej razdalji edino ia dva kraja svojo požarno brainbo Ze- limo, da bi sc društvo srečno vstanovi- lo in vstrajno delovalo in stalo na straži proti požaroin. Politični pregled. Državni zbor. \ torek in sredo je zbornica na- daljevala razpravo o povišanju davka na /gauic. \ sredo se je razpvava kon- čala, nakar se je prekiuilo zborovanje do prihodnjega torka. Delegacije. \ torek ste se sestali avstrijska in ogrska delegacija. Avstrijska delegacija je imela v.b (>. uri in 1 eetrt zvečer svojo )tvoritveno sejo, ki je bila le fonnalnega poinena. Seji so prisostvovali vsi, miiiL- stri in mornariski poveljnik admiral Hans. Za predsednika je bil izvoljen Poljak dr. Leo, za podpredsednika pa grof Silva Tarouca. (irof Berchtold je predložil skupni proraeun za 1. polletjc 1. 1914, nakar je bila seja zaključena. Ogrska delegacija je imela ob 4.30 pop. sejo. Od opozicionaluih delcgatov poslanske zbornice ni bil navzoč tiihec. Za predsednika je bil izvoljen baron lang. za podpreds. pa grof Avgust Zichy. Tudi tu je grof Berchtold pred- lo/.il skupni proraeun za I. polletje 1914. Prestolni govor. Pri sprejemu delegacij v sredo je predsednik dr. Leo cesarja, ki je bil od navzočih z živalinimi »Hoch«, »Živiod in »Slava«-klici aklamiran, po- zdravil. Izvajal je, da se je v zadnjem te- žavnem času za monarhijo bolj kot kduj prej pokazala mogočna zavest, da le obstoj tnogočne Avstro-Ogrske tvori najtrdnejšo garancijo za mir Evrope. Bilo se je znani miroljubnosti cesarja zahxaliti, da ni prišlo do krvavih za- pletljajev. Delegati so trdno prepričani, da se more Avstrija razvijati le na po- dlagi pravičnosti in enakopravnosti za vse narode. Armadi smo za njeno pri- pravnost vsi odkritosrčno hvaležni. Mi bomo vojaške predloge vestno proučili, toda poudarjati rnoramo, da so zadnji dogodki na gospodarski položaj prebi- valstva zelo neugodno vplivali. V intc- rcsu države je, da se ljudsko blagosta- nje s pametno gospodarsko politiko zopet utrdi. V cesarju pa slavimo za- sčitnika miru in dobrega očeta vseh av- strijskih narodov ter prosimo Boga, da ga ohrani še dolgo zdravega in čilega. Cesar je na to odgovoril: »Jaz sprejemam zagotovilo zve- stobe in vdanosti, ki ste jo pravkar name naslovili, s toplo hvaležnostjo in odkritosrčnim zadoščenjem. Vojni zapletljaji na Balkanu, s ko- jih izbruhom se je vaša pozornost ob priliki zadnjega delegacijskega zaseda- nja bavila, so s koncem druge balkan- ske vojske zaključeni. Tekom krize so bila prizadevanja moje vlade na to obrnjena. da se politi- čni in gospodarski interesi monarhije obvarujejo škode in da se položaj na bližnjem vzhodu kolikormogoče kon- solid ira. Spričo velikega pomena, ki je ima Jadransko morje kot edini izhod nase prekomorske trgovine za monarhijo, je moja vlada obračala posebno pozornost r.a rešitev albanskega vprašanja. V popolnem sporazumu z zvezno italijansko vlado smo na londonski po- slaniški konferenci sprožili ustanovitev samostojne kneževine Albanije in se nam je posreeilo dobiti za to pritrditev in podporo velesil. Nase razmerje do vseh velesil je trajno prijateljsko. V resuein času se je zveza, ki nas v blagor nasih uarodov že več deset- letij združuje z nemsko državo in Ita- lijo, zopet izkazala kot trden varuli ev- ropskega inirii. Nedavni obisk lieniške- ga cesarja na Dunaju, ki me je zelo razveselil, vuovič spričuje tesno prija- teljsko zvezo, ki obstoja med nami in Nemčijo. Redui polletni budget vojne upra- ve se giblje v nornialneni okviru. Povi • sana vojna pripravnost lansko zimo je l)ovzročila znatne izdatke, ki so vam predloženi kot nadzaJiteve. Priporočam vain jih, da se v svoji preizkušeni pa- triotieni požrtvovalnosti nauje ozirate. \ najzvestejšem izpolnjevanju svo- jiti dolžnosti je moja oboro/cua sila te- žavno nalogo, ki se je kot posledica r-j- snih dogodkov na F3alkanu stavila na- njo, v težavnili razmerah izvršila v tnojo popolno zadovoljnost. Opirajoči se na preizkušeno pripravljenost arma- de, vojne rnornarice in obeli deželnih bramb, je bilo moji vladi n#ogočc, da je eilje, katere je zasedovala, uveljavila z mirnimi sredstvi. Kljub vojnim dogodkom v sosed- njih deželah se kulturno in gospodarsko napredovanje Bosne in Hercegovine ni motilo. Sprejetje železniške postave od strani bosensko-hercegovskega sabora, ki ima namen obema deželama dati nuj- no potrebne prometne zveze, tvori do- kaz zrelega razumevanja, ki jc ima ta ljudski zastop za velike intcrcse mo- narhije. Računajoč na vaso uvidnost in pa- triotično vnemo, vas prisrčno pozdrav- Ijam.« Delegati so cesarja navdušeno a- klamirali. (irof Berchtold je podal potem de- legacijam tudi svoj ekspose, katerega so pa delegatje vsprejeli z ledeno hlad- nostjo. Ogrska delegacija. V vojnem odseku ogrske delegacije je vojni minister Krobatin podal v če- trtek svoj ekspoze in obenem predložil nov organizacijski načrt za armado. — Potreba po reorganizaciji armade se je pokazala, kakor je izjavil minister pri zadnjih dveh krizah, ki jih je imela Avstrija, t. j. I. 1908- 09 in 1912 13. Včeraj se je pričela v odseku za zunanje zadeve ogrske delegacije de- bata o ekspozeju grofa Berchtolda. Cu>- vorili so razni delegatje. Knez VVin- dischgraetz je ostro kritiziral Berchtol- dovo politiko ter izjavil, da naši dobri odnošaji napram Italiji niso toliko po- trebni nam, kakor pa Italiji, ki je vesela, da tako na naše stroške pospešuje svo- ja stremljenja v Albaniji. Qrof An- drassy je izjavil, da mu je grof Berch- told kot oseba simpatičen, a da se ven- dar ne more strinjati z njegovimi nazo- ri. Skoro vsi govorniki so ostro kritizi- rali Berchtoldovo politiko. Konečno je odsek vsprejel zunanji proračun. Car Ferdinand odstopi? »Politika« vnovič za gotovo trdi, da se car Ferdinand odpove prestolu in prepusti vlado prestolonasledniku Bo- risu. Tvrdka T.EOD. HRIBAR v GORICI išče TRGOVSKEGA P0MOČNIKA {prvo moc). Zniozon mora biti poleg slovensciue tudi italijaasciae in nemsöine. Vstop s 1. januvarjem 1914, najkasneje pa s 15. febr Pisrnene ponudbe naravnost na tvrdko. Central Bio! »^¦¦¦MiMM«"""»Mii""^"^i™""i""i"""""«iü"^"«"^"i™""""i«i"iMnii™HPO»™» Vsaki dan velezanimivi programi. V nedeljo |U(i(l|iolu(liie <>d 10. — 12.: Sestanek vscli oko- =-—=—=- ličanm v .. B1 0 -.-----------===.-¦= () verskem odpndništvu na K<-ros- kem pon.:.! naleliska mc\ . Kathol. >(i!int;i'Krsblatta in pravi. da je tam protkcrkveno m protivcrsko gibanje vediio holj /ivaluio. \ /adniih 14 letih je hilo nastetüi \ Lelovcu <>4<> odpad- nikiA . a dosti iih je i/veii domačijc. ta- ke > da ni iiuivrovj'j dotftiati nataneiiega števila. Morda jili ho okoli 1000. če nc vcč, in iv. ]c dosll, \c prevcč. Posebno pa je va/no. da so ie to iiibnrijt /ačelo pojavljati tudi med mladino. tudi tik-.i šolsko in celo med dekleti. Na celov- ških srednjih šolali ic hilo v zadnjih k1- tili 40 takih slučaiev. Ja m> ti tnladi Ijn- djc posrali brezvcivi ali pmtestuntv. •Proč od Rima . to je vjeslo tc pokvar- ieiie mladine. Ako pomislinio. da ta- kozvana nemška "Obrambena" društva to iiacelo vzamejo prtvej naiahko. po- tem sc iii čuditi, da so je to u'ibanie za- neslo tudi že nied poštene koroske i:i štajerskc Slovence. Tu bi nascl >ni katehet Almer. ki je letosni-j počitnijc govoril na Schulvereinskeni shodu pro'.i Slovencem, pač ohilo boli hvaležnega dela. Kot koroškeinu domačinu so inn mcnda razmere pač znaiie! Nadškoi dr. Piitl kardinal. Praški "Cech" poroca. da bodo v prihodnjem konzistoriju inienovani za kardinale dii- iiajski nadškof dr. Piffl. neki o^rski škof in nadškof v Kolinti. Sinrtna kosa. \ Brnu ie nnirl biv>:i moravski deželni ^lavar ^rof Vetter von der Lilie v starosti N4 let. Raini ju bil oče bivše^a poslanca avstrijske zboniice tfrofa Moritz Vetter. Razpust društva čeških svobodo- mislecev. Iz Pratfe poročajo: hue 1\ t. m. zvečer ie tukajšna politična oblast razpustila .društvo češkib svobodomi- slecev« in konfiscirala tudi vse nje^ovo premoženje v zne^ku Sii.uiin. Ravno ta- ko je oblast zaplenila vse knjige in m- kopise \' uredništvu društvenega jihi- sila. [^rostorc svobodomiselnih društev ¦Kreniatorij", ..Zakonska reformat in "Dcmostenesf. if polieiia zaprla. Kakor se poroča, ie politična oblast pose^la tako stroi(o tem društvom za grlo. k-: se nisf) nc člani. ne društveno glasilu drzali prcdpisanega društvenega zako- na. — Razredna loterija se ic hitro vdo- niačila med liudstvom. \ idi se to iz deist\'a. da so za prvo /rebanie bile še prcd določenim časom razprodane v^e Izjavo. Podpisani Ivan Vodopi\ec iz Pr\a- eine st. S/ >.Pri Maliadoriu^, iziavim slo- vesrio, da sum popoliioina po krivem obdolžil kos|). Antbna Ci^oia iz (ioria- \'ia Morelli št. M) z besedo - slepar-. Obžalujcni in prekliCem ta-le izraz ter prosiin üDsp; Aritona Cigoja odpuščanja. P r v a č i 11 a, \{). novembra V)\t. IVAN VOnOPIVKC št. S7. srečke za I. ra/red m /e okoii Ju.0iKi/a \ priliodnje razrede. \ vseb petüi razre- I dih ie bilo določenih IHD.ihmi siečk, a i ker se zdi, da In) poprašc\ anje \ edno večje bode za dnii;o i^ro marca niese- ea I. ll>14 i/datnli /e IJii.noo srečk, t. i. 20.niM» \ eč kot prvič. Pozor! i 10 kosov lepüi predinetov za K 3.95 in I sieer 1 izvrstno pozlaeeno uro tekoeo ¦ nepretrgoma Mi ur najnovejse pariške ] oblike. -^ leta zajaineena. 1 pozlačeno verižico novo oblike, 1 rinko za gospo- de. 1 rinko za ^ospode z amerik. double j zlatom pozlačene. 2 para pozlaeeuih u- hanov. 2 zapestna .uuniba nove oblike, po/lačena z amerik. dtnible zlatom. 1 j broš in eno kravatno i^Io pozlaeeno. | \'si predmeti so z IS ^radov zlata po- i zlačeni in stanejo saino K 3.95. Razpo- šilja iih po povzetiu G. SEIDEL — Krakovo Miadorva 15. Ako se naroči dve ^aniitnri t. i. 2n pred- inetov se priloži 1 double verižiea za dame. - Obeneni razpošilja 1 zlato rinko za ^ospode ali datne najnovejše oblike z diamantnim kamenoin za K 4.50, .1 rinke K 12.50. -- Zatnenjava :e — dovoliena. tudi denar se vrne. (^LASOVIR v dobrem stanu se prodä. Pojas- nila pri c. kr. postnem uradu v Stanjelu na Krasu. Lepo posestvo po zmerni ceni obstoječe s hiso, hlevom. dvorisčem. vrtom in 6 njiv zemlje na prodaj letni pridelek 50 hi vina in obilo sadja. Poizvedbe pri g. Antonu Jančič. podžupanu v \"ederjanu p. ! Kojsko. Zdravnik dr. J. Bačer ordinira I v ulici Tre Re št 9 | v GORICf. | Čitajte ia čcdite se! Newjttm! 1700 kosov so mo za KVZO! 1 ura. ziiamka ,Anker" natnnčr.o idoča pozlučena (jamstvo H leta) s pozlareno verižico, ! modorna kruvata iz svili- za. »ospoda, 3 tine; nosM! rute, 1 elcjfantf-ri prstnn /. brilanti za jrospoda, 1 zhirka za ^osps scstavljcna )z ene pprln za gosp«. 1 ! par "zapestnic, 1 par uhanov, 1 lcpo škailjico za ' toileto. 1 par Ifpih gumbov s 30/„ zlatorn double, I 1 usnjata dfiiarnica. 1 eleganten album s svetoč- iiimi slikami. 3 dru^i cle^antni prerimet', pri- merni /a rnladmo ali pa za starejšc ljudi, 20 po- trebnih kosov za iJopisovanje. in potem ši> 500 prt'dinetov, polrcbnih v vsaki dnižini. Vse skupaj, vštevši tudi uro. ki je sama tuliko vrcdna. ac, j)ošilja proti naprej poslanemu denarju siirno za K i'2ü iz eksportne duiiajske centrale P. Lust Krakovo. Ako bfago ne ugajfi. He denar vrne. — Uiziko je izkljui**'[i<> Priporoča se, pod novim vodstvom, na iiovo tirejeni hotel "Pri Zlatein Je- letuiu. Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah. Janez Werbnjak, trtiiica BREO P. PTUJ priporoča üiii<'ri>kc ccpijtMio 11' 1 i\ seziKim trt : laški rizling, bur^und-r beli in rileöi. muŠkat, silvaner, žlahtnina bela in nleča. dnnfol, kapčina. izabela in so nek;ij ilriifrili vrst. C.ep- Ijene trte. na Riparijo in iWontikolo stanejo lOO kosov 14 K, biltV (korenjakij !00 kosov 3 K kolči 1000 kosov 12 K. >'ajbol,si < ^ški dobavni vir ! Perje zablazine po zelo nizklh ceuah. ^^J^1*^*.., a 1 kjšo belo razcepljeno 6 K 40 v, 8 K ; 1 ks; puh-pt-rja. sivo K si. 7: belo {inn 10 K; i ajfincjše pi>im 12 K. Pošiljatev 5 k cm šircki K 1250 in li-80. Hazpošilja sp proti povzi tju. in siccr od K 12 poštnine prosto Neugajajoče sp zamenja ali pa se vzanu' nazaj ter st> vrnc -lenar. C.eniki za- »loii] in poštnine prosto. 5. Benisch, Deschenits ši. QQ2, (eško. Fitü (prej Clgoj & Nemec) ulica Municipio št. I v Gorici. priporoča sUvnemu občinstvu v me s'.u in na deželi svtjo bogato zalogo najboljših istrskih m dom^čih vin. Fošiljfl na domj- Postrežba toena. Pozor! 100.000 iMiiov «ovljrv, 4 pare čevljev za 9 K. /aradi jila^iluih tlaš(Vn razprodati vi'liko mno- žino čevljrv nino^ro poil tovainiško ceno. Zalo prod.mi vsakomiir '2 para mo/.kih in 2 p;ira Aen- skih t'cvljcv i/. nsiija. rujavih ali Crnili, »»lesant- nih nove tasonc, vi'likost po |ioslani inrri v cm. Vso Stiri pare prodam za K 9. Ha/po^iij.i pn pnv/etju S. L A N D A U, Krakovo, Berka Joselewlcza 3.1154. Zanicnjava dovoljena in tudi denai se vine FRANC MLECNIK ulica Vetturini st 3 |)ri|)«n"(>(v*a svojo krojasko d^lavnico slavncmii ohrin- stvu v iiicstu in na d<7j*li. posebno prcrasl. dnliovsrini za nnpravH t a I a rjo v. po- vrsnikov itd. it(i. NftJBOLJ/Ä /TREHA /EDANJQ/11 Civmit:/mjtVEC Ästejini cemenini jkriljevecfirmii jeimtctcn kamen najboljše vrde FIRMITDVE TQVAßNEzADRzaz WEI//ENBACHo&TRIEJriNGI /PODNJE AV/TRIJ^KO WXS ZA/TOP/TVO IN ZALOCAÖ EGREGORlt GORICAozkaulicaAj Y\ upujte samo clvokolese „ALTENA", francoske vrste.j ki so najtrpežnejši in na boljši bodisi za na- vadno rabo ali za dirke «ivalni strojiOrigin ?J 1 „Victoria" | so naipraktičnejši za vsako iiiäo. Isti služijo za vsakovrstno ši- vanje in stikanje (vczonje).ötroj | teče brezšumno in je jako trpe- žen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to atroko spa- dajoče prednietp se dobi po to- varniški ceni pri tvrdki KeršEunni i Cud, G O Is I C A - Slclnfi trg št. 9.I Mwßii krenitna uw mmu v benci Contrala LjUbljiL podruiniee: Celje. Celovec. Sarajevo. Split Trst L«** ^"k*Ä3jK°" Vlo^e na knjizice po 4:J4()O. v K'kmVm rariiriu po do^ovoru. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz - valut. Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja, ____Vnm^oni» Liinnnnv m i7?n?hariili vrednostnih Daoiriev. ! z.---_.-. üskont nienic - — Stavbeni krediti. — Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. ! Sprejemanjc vrednot v varstvo in oskrbovanje. Safes. Nakazila v inozemstvo. Krcditna pisma. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton navear. Tiska «Narodna Tiskarna« (oagov. u LUKezic.j