V) (C C 'C o. a 1 C <0 o c 5 a (o o •«5 4e <0 O 4e 5 ZDAJ JE ČA$! Res je, da niti zimskih radosti nismo užili v takšni meri, kot bi si želeli, nekateri malčki sploh ne poznajo snega, saj prave zime in zimskih počitnic že nekaj let nismo imeli. Zato pa je že čas, da razmislimo kje se bomo prtegovali na toplem poletnem soncu. V tej številki vas seznanjamo na 8. in 9. strani s pobudo, ki jo je pripravila služba družbenega standarda. IMV Kurir - časopis kolektiva Industrije motornih vozil Novo mesto št. 2, februar 1990 IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja štirinajstdnevno v 7000 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik. Vojko Grobovšek. Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Člani uredniškega odbora: Bruno Gričar, Aleš Fink, Anton Guštin, Radovan Smerdel, Danica Ivanušič, Ivanka Bogolin, Spasenka Lazarov, Anton Repovš, Barbara Krajnc, Marko Rajkovača, Irena Judež, Irena Mislej. Izdajateljski svet: Ines Marolt, Drago Plankar, Vinko Škof, Miloš Jakopec, Jasna Šinkovec. Urednik rubrike: Spasenka Lazarov. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 20. Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO. SINDIKAT SE PRENAVLJA - POMAGAJMO ČEMU TOLIKO RAZPRAVLJANJA-SAJ TAKO NE MOREMO ORUOAM, KOT NAS NESE y OcErNMf ckte*ne. Val sprememb, ki je pljusknil čez dežele vzhodne Evrope, tudi nas ni obšel. Kot gobe po dežju se porajajo nove politične organizacije; stare, ki so nas leta in leta tlačile v njim ljube kalupe, pa iščejo nove vsebine in oblike. Pasivnost množic v političnem življenju in dogajanju, ki je bila tako karakteristična, prerašča pri nas v vse večjo takšno ali drugačno aktivnost. °rmmivobodni indikati lovenije m /7~l ill PREŽIVETI S PLAČO / nje in svoje potrjevanje, in ki bo pripravljeno sprejeti in uresničevati ta program in pravila igre. Tako namesto sindikalnega monizma uvajamo sindikalni pluralizem, namesto pravice do ene same resnice uveljavljamo resnico z močjo dokazovanja. V te odnose postavljena samostojnost in neodvisnost konstitutivnih delov naše organizacije omogoča graditev enotnosti sindikata in sindikalne politike, ki je naša strateška opredelitev. Strateška opredelitev je tudi ta, da se politika umakne iz podjetja. V podjetju vidimo samo sindikat in gospodarjenje, saj podjetje namreč ni prostor za politične »spopade«. Tudi znotraj sindikata, znotraj naše organizacije, ne želimo strankarskih interesov in »spopadov«. Nad nami ne bo imel oblasti noben politični interes ali politična organizacija. V organizaciji in telesih sindikata pa moramo utrjevati načela demokracije in pluralizem interesov, to pomeni neodvisnost sindikalnih svoboščin, za katere se zavzemamo v tem programu. Program ne sme biti sam sebi namen, ne sme postati sestavni del kongresnega obreda, ampak resnično iskanje našega pravega obraza, če hočete tudi takega z naslovne strani. Gre preprosto za preverjanje dejan- skega mesta, ki ga imamo v družbi. Organizacija, ki ne zmore zagotavljati globjih družbenih sprememb, sčasoma ali pa kar hitro postane nezanimiva, sama se potiska na obrobje dogajanja, član pa se vedno manj identificira z organizacijo, postaja zadržan, pasiven, neiniciativen, skratka, v taki organizaciji ne vidi interesa, še manj pa koristi. V sindikatih nismo za takšen položaj, ker je za nas usoden in poguben. S tem programom gradimo na članu kot temeljnemu subjektu našega gibanja. Zakaj to govorim? Zato, ker je identifikacija večine članstva pogoj za mobili- zacijo in motivacijo, brez tega ni akcije, akcija pa je pogoj za spreminjanje razmer ali če hočete za spreminjanje družbe po meri organizacije, ki to ambicijo in cilje ima. Mobilizacija in akcija ter spreminjanje razmer tudi niso to, da program pošljemo sindikatu podjetja in ga birokratsko zaprosimo za pripombe. Ce se nameravamo tako lotiti dela, je rezultat take, če lahko sploh rečemo temu akcija, znan v naprej. Tudi tako, da ta program pripišemo in ga nataknemo na kopito sindikata podjetja, sindikata dejavnosti ali občinske organizacije. Sindikalne svoboščine v novi ustavi V novi ustavi slovenskega naroda je v 27. točki 9. dopolnila zapisano, citiram: »Sindikati so neodvisne delavske organizacije, ki jih delavci svobodno ustanavljajo in se vanje prostovoljno združujejo, da bi varovali in izboljšali svoj družbeni, ekonomski in socialni položaj, pravice na podlagi dela in iz dela ter iz delovnega razmerja. Sindikati delujejo v skladu s svojimi statuti in programskimi listinami. Delovanje sindikatov ni mogoče omejiti z zakonom in statutom organizacij in skupnosti.« Člani tega organa to poznate, članstvo in javnost pa želim ponovno spomniti, da je tako zapisano v ustavi na zahtevo tega sindikata, ki mu nekateri podtikajo vzdevke državni, partijski, režimski in ne nazadnje uradni sindikat. Naš cilj Ker je januar že za nami, je prav, da člane našega kolektiva seznanimo z doseženimi rezultati AQR (AQR = kakovost). V službi meritev AQR smo ocenili 104 vozila R-5 in 45 vozil R-4 od postavljenih 1463 R-5 in 3767 R-4. Iz diagramov je razvidno, da beležimo pri obeh vozilih glede na december, pozitivne premike in sicer: na vozilu R-4 za 0,7 AQR točke, na vozilu R-5 pa za 1,1 AQR točke. Rezultati za januar so: - R-4: AQR = 137 točk, plan 136,5 in realizacija plana 100,4 % - R-5: AQR = 141,4 točke, plan 143 in realizacija plana 98,9 % In zakaj ni kakovost še boljša? Iz diagramov je razvidno, da ima pri vozilu R-4 VOZILA R-4 I TEDEN05:ST OCENJENIH VOZL =11 1 160 150 140 | 136-5 | 130 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 TEDEN 0 N D 1989 JFMAMJJASONC MESEC 19 9 0 največji delež v NON AQR (NON AQR = NEKA-KOVOST) montaža, in sicer: oprema vozila in oprema karoserije skupaj 12,4 NON AQR točke, kar predstavlja 50 % celotnega NON AQR. Pri vozilu R-5 pa karosernica in lakirnica skupaj 14,4 NON AQR točke, kar predstavlja 70 % celotnega NON AQR. VOZILA R-5 TEDEN 05 ŠT OCENJENIH VOZIL -26 1989 PORAZDELITEV NON AQR R-4 JANUAR - 1990 LAKIRNICA 4.5 TESNILNA MASA 0.8» OPREMA KAR0S. 6.2 UT.OCFNFNIHMZII -451 PRESB1N.+KAROS. 4.7 ZUNANJI DCBMTEU o 1 0.6 NOTR. DOBMTEU! 1.7 ADJUSTAZA KONTROLA KAKOVOSTI 0 2 OPREMA VOZLA 6.2 lA0R= mo NON A0R=25,0 \ PORAZDELITEV NON AQR R-5 JANUAR -1990 ŠT OCENJENIH VOZIL -104 I PREŠERN.+KAROS. 73 ■ KONTROLA KAKOVOSTI O 1 LAKIRNICA 7 TESNILNA-MASA 13 ADJUSTAZA 0 9 NOTR DOBAVITELJI 0 9 OPREMA VOZILA 2 1 OPREMA KAROS. 0.8 j AOg.HI^ NON AQR* 20 6^ »Samo milijon nas je...«, je napisal pesnik v vojnem času, »Samo milijon nas še živi...« prepevajo danes Agropopovci in vsi mi z njimi, u politiki pa to postaja predvolilni refren. In v času, ko se pri nas, kot gobe po dežju, rojevajo nove politične organizacije, ki se vse po vrsti trudijo svoje programe volilcem narediti kar najbolj mamljive, postaja vse bolj pomembno tudi vprašanje natalitete, ki že prerašča v širok slovenski politični problem. Slovenci baje izumiramo, rodnost je prenizka, splavov je vse več (v Sloveniji pride 1,8 splava na en porod), v letu dni gre narazen preko 2000 zakonov... moški Problem je pereč, brez dvoma in gotovo bomo, če bomo nadaljevali v tem tempu, Slovenci res izumrli. Kaj pa smo v vseh povojnih letih storili, da bi to preprečili; uradna politika prav nič, saj se šele pripravljajo programi prebivalstvene politike, ki ga bo sprejela republiška skupščina. Novopečene stranke pa, kot npr. SKD (Slovenski krščanski demokrati) vidijo rešitev v odpravi splava, ki ga označujejo, kot beli umor. Človek bi rekel, da se poslužujejo rešitve problema po liniji najmanjšega odpora. In kar gre pri vsej stvari lahko najbolj na živce ženskemu delu slovenskega življa je to, da o tem želijo vehementno odločati moški! Gotovo se sleherna (ali pa vsaj velika večina žensk) za splav odloči tedaj, ko resnično več ne vidi nobene druge poti iz kri- odločajo brez žensk ze, ko drugega izhoda ni. Dolgo smo se trepljali po prsih, češ da naše žene o tem lahko svobodno odločajo, to je bilo interpretirano, kot ena pomembnih civilizacijskih pridobitev in to je za ženske tudi bila! Probleme natalitete samo z odpravo splava gotovo ne bomo povsem rešili, saj bodo prišli do veljave mazači, ki bodo ogrožali življenje žensk, razmišljati bi morali, kako spodbuditi višjo rodnost. To pa gotovo ni karakteristika odbobij gospodarskih in političnih kriz. Prav nič spodbudno ne deluje na rodnost nerešeno vzgojno varstveno vprašanje, dragi vrtci, »brezplačna šola«, »cenena otroška konfekcija in obutev«, da o hrani ne govorimo. Nekatere države to rešujejo s subvencijami, status matere je več kot spoštljiv in ne takšen kot pri nas, ko te pri prvi zaposlitvi najprej vprašajo, koliko otrok imaš, oz. koliko jih načrtuješ, grdo te gledajo, ko si na bolniški zaradi bolnega otroka in še in še bi lahko naštevala! To so teme, o katerih bi morali gospodje in tovariši vseh mogočih strank razmišljati in ukrepati, ne pa enostavno reči: »SPLAV PREPOVEJMO IN SLOVENCEV BO VEČ!« Figo jih bo več, naj za mnenje vprašajo vsaj svoje žene, če jih sploh upoštevajo. Sicer pa (vsaj zaenkrat) ženske še imajo volilno pravico in takšnih programov, oziroma strank, s takšnimi idejami, prav gotovo ne bomo podpirale! Jasna Šinkovec Robotika si je v Renaultovih tovarnah utrla pot. Želimo si jo tudi pri nas V znanju je moč Program izobraževanja, ki je bil predstavljen na začetku projekta R-5, smo začeli realizirati tudi na področju vzdrževanja. Poleg usposabljanja naših specialistov pri dobaviteljih opreme, katera so potekala v fazi realizacije projekta, je bila predvidena tudi druga faza za področje organizacije in tehnične priprave vzdrževanja, avtomatike regulacije in meritev ter hidravlike, elektronike, varilne tehnike in lakirniške opreme. Izpopolnjevanje znanja s področja vzdrževanja je bilo organizirano v matični tovarni Billancourt. V prvi skupini smo bili vodja vzdrževanja, vodja tehnične priprave in vodja vzdrževanja ARM, od 8. 1. 1990 do 26. 1. 1990; v drugi pa so vodja tekočega vzdrževanja lakirnice, vodja tekočega vzdrževanja presernice in tehnologa za vzdrževanje lakirniških naprav in varilne tehnike. Druga skupina je začela z izobraževanjem 29. 1. 1990 in bo trajalo 3 tedne. V prvi skupini smo bili seznanjeni s kompletno organizacijo vzdrževalne službe. Značilnost tovarne v Bil-lancortu je ta, da je po tehnologiji podobna naši, vendar je mnogo starejša. V njej proizvajajo R-5 in express. Proizvodnja se postopoma zmanjšuje in bo konec leta 1992 prenehala. Temu primerno se vodi tudi politika vzdrževanja, kar pomeni, da se izvajajo najnujnejši vzdrževalni posegi. Ni novih vlaganj v rekonstrukcijo in modernizacijo. Kljub takšni situaciji je možno v tej tovarni spoznati v SR elemente sodobne organiziranosti vzdrževanja. Dolgoletni razvoj te dejavnosti v tovarni jo postavlja v sam vrh tehnične kakovosti in znanja. V karosernici so instalirane robotizirane linije za sestavo in varjenje, cela proizvodnja pa je podprta s sistemom SAP (sistem asistence proizvodnje). Ta zajema vse informacije vezane na zastoje proizvodnje ne glede na vzroke in naravo. Evidentirajo vse zastoje zaradi pomanjkanja materiala, okvare naprave, zamenjave orodij, nastavitev itd. Javljanje je avtomatsko in če je vodja linije, ki prvi reagira na signal, ugotovil npr. okvaro na robotu, dopolni informacijo - jo šifrira in jo razpošlje ustreznim službam. V istem trenutku je v delavnici za vzdrževanje izpisan teleks s kratkim opisom napake. Vzdrževalec takoj prične z odpravo motenj. Ko vzdrževalec odpravi napako, vpiše svojo šifro in kodo napake - okvare. Od takrat dalje se šteje da stroj dela. Ves vmesni čas je evidentiran kot zastoj. Za vsako linijo vodijo evidenco, tako da ima vodja vzdrževanja vsak trenutek vpogled v sposobnost in operativno razpoložljivost opreme. To so tudi osnove za stimulacijo posameznikov ali skupin odgovornih za vzdrževanje. Sistem je zanesljiv in preprečuje konflikte med posameznim službam. Vzdrževanje je razdeljeno v dve skupini. Prva vzdržuje presernico, karosernico in mehansko delavnico, druga pa lakirnico in montažo. Imajo skupno skladišče rezervnih delov, katero je sodobno organizirano. Vsi deli so klasificirani in oštevil- čeni, tako da se iz dokumenta oz. pregleda v terminalu da ugotoviti stanje zalog, lokacija v skladišču (koordinate, predali...), vsi podatki o dobaviteljih in cenah ter o naročilih, ki so v toku realizacije itd. Značilnost materialnega poslovanja je t i. sofrastoc - centralno skladišče, katerega se poslužujejo vse tovarne Renaulta. V tovarni obstaja skupina za razvoj opreme in vzdrževanje elektronike. V njej se je izpopolnjeval naš vodja ARM, ki mu je uspelo dobiti še ostale informacije za vzdrževanje naše računalniško vodene opreme v Revozu. Na razpolago so nam bili vsi tehniki s svojim znanjem in izkušnjami s področja vzdrževanja. Zanimiv je sistem obračuna osebnih dohodkov, ki je izrazito racionalen in ne zahteva dodatnega osebja (poenterk, obra-čunalcev) itd. Program je nastavljen tako, da če delavec nima evidentiranih izostankov (dopusti, bolniške, izhodi) avtomatično dobi plačo, katera je odvisna samo od njegove kategorije (št. točk) in vrednosti točke v tekočem obračunskem obdobju. Evidenco izostanka dnevno vnaša izmenovodja. Ko smo se zadnji teden mudili v centralni tehnologiji, smo si na marsikatero vprašanje, ki smo ga prej zastavljali, znali tudi po svoje odgovoriti. V tej službi je koncentracija ogromnega znanja; inženirji, tehniki in doktorji, ki se ukvarjajo samo z opremo, razvojem in tehnologijo vzdrževanja. Ti so pravzaprav kreatorji politike in tehnologije vzdrževanja. Vse tisto, kar smo videli v tovarni je bilo kreirano v tej službi in dejansko ni težko vzdrževati niti najzahtevnejše sisteme, če imaš na razpolago številne strokovnjake. Težko bo pozabiti na prijaznost in gostoljubnost teh strokovnjakov, ki so nas sprejeli kot člane družine Renault. V tako pristnem in prijateljskem vzdušju smo se lahko veliko naučili. Seznanili smo se z najnovejšimi metodami TPM (popolne produktivnosti vzdrževanja), s čimer bomo seznanili naše sodelavce, na razpolago pa bomo tudi drugim vzdrževalcem. Za naše lažje delo v vzdrževanju priporočamo projektantom vseh bodočih projektov, da se ob projektiranju in nabavi nove tehnološke opreme posvetujejo s to službo. Izkušnje in znanje teh strokovnjakov bo vsekakor največ koristilo nam v vzdrževanju. To moramo vpeljati pri dobavi domače opreme, kajti tudi to bo potrebno ravno tako vzdrževati. »Na razpolago smo vam toliko, kolikor nas boste potrebovali«, so nam ob koncu povedali kolegi iz centralne tehnologije vzdrževanja. Ko smo delali analizo izobraževanja z osebami odgovornimi za to dejavnost v RNUR, smo z zadovoljstvom ugotovili, da je bilo koristno in uspešno. Želimo si, da se ta oblika strokovnega izpopolnjevanja razvija in nadaljuje. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji in realizaciji tega programa, posebej pa ing. Kočevarju in g. Vincentu. M. Raj kovača Posvet o vplivu človeškega dejavnika na uspešno poslovanje V novembru in decembru smo strokovni delavci v kadrovski službi, pod vodstvom vodje programa Boža Kočevarja in ob sodelovanju strokovnjakov iz Zavoda za produktivnost Ljubljana, organizirali posvet o vplivu človeškega dejavnika na učinkovitost poslovanja. Posveta so se udeležili vodilni in vodstveni delavci REVOZ in ADRIE. Na posvetu smo predstavili dosedanje strokovne aktivnosti in rezultate na področju dela z ljudmi. - Prva aktivnost je bila leta 1986. izvedena mnenjska raziskava o zadovoljstvu z delom, izobraževanjem in o možnostih napredovanja. — Nadaljevali smo z analizo vodstvenih in vodilnih delavcev. Uspešno poslovanje podjetja je v veliki meri odvisno od sestave in dela vodilnih, vodstvenih in visokostrokovnih delavcev. Z analizo smo spoznali objektivno kompleksno sliko stanja teh kadrov, pogoje in okolje v katerem delajo, povezanost in sodelovanje pri delu ter ugotovili smeri delovanja za naprej. Program aktivnosti je bil usmerjen na uspešno delo in motiviranost. V prvi fazi smo zajeli vodilne, vodstvene in visokostro-kovne kadre na nivoju DO in tozdov, v drugi fazi pa smo, že v okviru nove organiziranosti, aktivnosti nadaljevali na nižjih nivojih vodstvene strukture (npr. obrat Brežice). - Z novim proizvodnim programom se je pokazala potreba po strokovnem izboru inštruktorjev in proizvodnih delavcev, ki naj bi delali za novi proizvod. Naloge smo se lotili ob predpostavki, da je potrebno izpeljati izbor tako, da bosta oba proizvodna programa (tako R-4 kot novi R-5) nemoteno potekala. Po določenih kriterijih smo izbrali okrog 20 inštruktorjev in 600 proizvodnih delavcev za R-5. - Na posvetu je bila predstavljena tudi analiza obstoječe kadrovske strukture v lakirnici. Potreba po njej se je pokazala zaradi višje postavljenih zahtev po kakovosti dela in zaradi problemov, ki so se v lakirnici pojavljali že dalj časa. Namen analize je bil dobiti čim več podatkov o pogojih dela v lakirnici, sliko stanja in na podlagi tega podati predloge za reševanje problemov. Del predlaganih rešitev je bil upoštevan. Na posvetu smo poskušali od vodstvenih in vodilnih delavcev zbrati probleme, ki so potrebni strokovne obdelave. Izražene probleme smo nato grupirali po področjih (organizacija dela, motiviranost in zadovoljstvo, odnosi, disciplina, miselnost oz. mentaliteta), ki naj bi jih strokovni tim obravnaval in operativno reševal. Posvet je dosegel namen, saj je bila ob konkretni problematiki vzpostavljena komunikacija med vodstvom -uporabnikom strokovnih informacij in strokovno ekipo. Damjana Smrke-Bohte Namesto, da bi uživali v beli snežni opojnosti, nam ob tem lepem vremenu misli že uhajajo k spomladanskim in vročim poletnim dnem. Kam se bomo odpravili, kje bomo lahko preživeli svoj težko pričakovani letni oddih, da se bomo vsaj za nekaj dni odtrgali od vsakodnevnega delovnega ritma? To vpašanje si zastavljajo mnogi. IMV vam bo pomagal po svojih zmožnostih ponuditi nekaj ugodnih aranžmajev v lastnih in najetih počitniških objektih. Odločite se čimprej, ne bo vam žal, poskrbeli bomo, da bo vaše počutje čimboljše! Splošna navodila Avtobus bo imel po potrebi postanek na Suhorju, v Metliki in Ozlju. Letovanje organizirano za delavce IMV in njihove družinske člane, upokojence in štipendiste IMV. Vse nameščene prikolice so opremljene s predšotori oziroma baldahini, opremo za kuhanje, odejami, vzglavniki, plinskimi jeklenkami, stoli in mizo ter priključkom na električno omrežje. S seboj morate imeti posteljno perilo, jedilni pribor, nože, krpe in čistila. Plačilo: Koristniki storitev -člani kolektiva - bodo imeli možnost plačila v 5 mesečnih obrokih ob pravočasni prijavi, sicer ustrezno manj. Drugi koristniki plačajo storitve v celoti v 15 dneh po izstavljenem računu oziroma pred letovanjem. Prevoz: Avtobusni prevoz bo organiziran vsako soboto na relaciji Novo mesto - Privlaka - Novo mesto. Odhod ob 6. uri izpred IMV (Zagrebška cesta) in povratek v Novo mesto med 21. in 22. uro. Termini: Letovati bo možno 7, 10 i 14 dni in sicer: Privlaka 7 in 14 dnevni termin 23. 6.-30. 6. 30. 6,- 7. 7. 7. 7.-14. 7. 14. 7.-21. 7. 21. 7.-28. 7. 28. 7,- 4. 8. 4. 8.-11. 8. 11. 8.-18. 8. 18. 8.-25. 8. 25. 8,- 1. 9. 1. 9.- 8. 9. 10 dnevni termini 23. 6.- 3. 7. 7. 7.-13. 7. 13. 7.-23. 7. 23. 7,- 2. 8. Kaštel Stari, Funtana, Rabac, Baško polje, Tuheljske Toplice 10 dnevni termin 20. 6.-30. 6. 30. 6.-10. 7. 10. 7.-20. 7. 20. 7.-30. 7. 30. 7 - 9. 8. 9. 8.-19. 8. 19. 8.-29. 8. 29. 8,- 8. 9. Šobec 7 dnevni termini * od 23. 6.-8. 9. in po potrebi V času od 30. 6.-14. 7. imajo prednost pri razporeditvi delavci ADRIE, od 28. 7.-11. 8. pa delavci Revoza zaradi kolektivnega dopusta. Stinica 10 dnevni termini 16. 6.-14. 9. CENE so informativne in usklajene s predlogom plana skupne porabe za leto 1990. Predvidevamo pa tudi regresiranje oskrbnega dne oziroma dodatno pokrivanje stroškov počitniških kapacitet. ] dnevni najem prikolice Privlaka, Kaštel Stari, Baško polje, Šobec, Tuheljske Toplice št. ležišč delavci IMV 4 5 6 in več 100 din 130 din 170 din dnevni najem prikolice Funtana, Rabac - 170 din polni penzion v Dobrodošli - Privlaka 120 din na dan na osebo 85 din na dan - otroci od 2-7 let 60 din na dan - otroci od 2-7 let, če ne koristijo postelje 50 din kosilo, 30 din večerja, kar je potrebno naročiti ob prijavi oziroma najkasneje 10 dni pred odhodom za dopustnike v avtokampu. prevoz z avtobusom Novo mesto — Privlaka — Novo mesto: 250 din na osebo, otroci od 7-15 let 200 din in za otroke do 7 let brezplačno Vse navedene cene in popusti veljajo izključno za delavce, upokojence in štipendiste IMV in njihove družinske člane (zakonec, nepreskrbljeni otroci). - višina turistične takse še ni znana, koristniki bodo o tem pravočasno obveščeni, kakor o načinu plačila. drugi koristniki 180 din 230 din 300 din - popusti: najemnine počitniških enot so za 40 % nižje za predsezono do 1. 7. in za posezono od 25. 8. dalje. - prijave: priloženo prijavnico izpolnite natančno in čitljivo, (tudi z rezervnim terminom) z resničnimi podatki in jo dostavite najkasneje do 31. marca 1990 v IMV Novo mesto - Družbeni standard. Nečitljive in nepravilno izpolnjene prijavnice ne bomo mogli upoštevati, vse naknadno prispele prijavnice bomo lahko razporedili le v nezasedene termine. Proste kapacitete bomo ponudili koristnikom po izteku predvidenega roka za prijavo. Privlaka — Mostine IMV počitniški center 80 prikolic v avtokampu z lepo peščeno obalo, športno rekreativna ponudba, igrala za otroke, trgovina v kampu in naselju Privlaka. Oddaljenost od Novega mesta cca 320 km in od Zadra 25 km. Možnost letovanja v 7, 10 in 14 dnevnih terminih, vsaka prikolica ima tudi zunanji hladilnik. Kosilo in večerjo lahko dopustniki dobijo v počitniškem domu IMV - Dobrodošli - (ob predhodnem naročilu) - ki je 1 km oddaljen od kampa. kampu ISTRA. Kamp je v celoti opremljen, veljajo pravila obnašanja za tovrstne kampe. Možnost letovanja imajo družine in ne posamezniki Trmini so 10 dnevni oziroma po potrebah. s najem apartmaja - STINICA 200 din na dan triposteljni 25 m2 300 din nŠ dan petposteljni 37 m2 Privlaka počitniški dom »DOBRODOŠLI« Nudimo polni penzion v dvo-in troposteljnih sobah, tuš in WC v etaži. Dom ima lastno restavracijo, plaža je v neposredni bližini in v kampu. Možnost letovanja v 7 dnevnih terminih, v primeru prostih zmogljivosti tudi v 14 dnevnih. S seboj morate imeti brisače. Kaštel Stari pri Splitu 8 prikolic na dvorišču privatne hiše tik ob morju, vsi trgovski lokali so v neposredni bližini. Oddaljenost od Novega mesta okoli 450 in 20 km pred Splitom. Termini so 10 dnevni. Baško polje 1 prikolica v avtokampu JLA, lepo urejen kamp, približno 780 km od Splita proti Dubrovniku. Oddaljenost od Novega mesta okoli 540 km, tik pred Makarsko. Termini so 10 dnevni. Rabac 4 prikolice v avtokampu OLIVA, lepo urejen kamp z vso ponudbo (trgovine, športni objekti, restavracije, hoteli itd.). Rabac je v Kvarnerskem zalivu v bližini Labina. Oddaljenost od Novega mesta je cca 210 km, od Reke 60 km in od Pule 45 km. Tormini 10 Hnpvni Stinica 3 in 5 posteljni apartma, kompletno opremljen. Trgovine, lokali in ostala ponudba je v počitniškem naselju Stinica -Pionir. Termini so 10 dnevni oziroma po potrebah. S seboj je potrebno imeti posteljno perilo, brisače in čistila. Apartmaje bomo najeli v primeru zadostnega števila pravočasnih prijav. Oddaljenost od Novega mesta je okoli 230 km, naselje leži pod Velebitom med Senjem in Karlobagom pri Jablancu. NOVOST -Tuheljske Toplice Avtokamp za prikolice v sklopu kompleksa rekreacij-sko-turističnega centra Miha-novič. Kompletna infrastruktura, trgovine, rekreacijska ponudba, 5 zunanjih in 3 notranji bazeni s termalno vodo. Kopanje je vključeno v ceno najema. Prikolice bomo namestili v primeru zadostnega števila pravočasnih prijav. Termini so 10 dnevni oziroma po potrebah. Mogoče bo letovati že za prvomajske praznike. Vsem koristnikom želimo obilo dobrega počutja, zadovoljstva in lepega vremena! Družbeni standard Šobec pri Bledu 3 ali 4 prikolice v izredno urejenem in mirnem kampu, kjer so trgovina, športno rekreacijski center in gostinski lokali. Lepo izhodišče za hribovske izlete. Oddaljenost od Novega mesta je 120 km. Termini so praviloma 7 dnevni oziroma po prijavah. Mogoče bo letovati že za prvomajske praznike. Funtana pri Poreču 1 prikolica v nudističnem Posebno opozorilo Opozarjamo vse interesente, da podate na prijavnicah točne podatke o vseh osebah, ki bodo letovale z vami (enako velja za spremembe). Istočasno velja poziv, da pravočasno javite morebitne spremembe, in da bomo vsako zlorabo posebej obravnavali. i lili mOUS-TRUR mOTORniH VOZIL novo mESTO PRILOGA Prijavnica za letovanje v Podpisani .............................................. ........... roj................stanujoč ............................................ zaposlen v podjetju: 1MV, REVOZ, ADRIA, TPV - (ustrezno obkroži), od leta.................matič. številka tov. izk............................... želim letovati v počitniških kapacitetah IMV: 7 dni„ 14 dni, 10 dni v terminu od................... do.....................rezervni termin: od ,.....................do ............................... (obvezno izpolni) in sicer: ^ a) v prikolici za......oseb v kraju .................................;........ Kot koristnik prikolice v Privlaki naročam v počitniškem domu Dobrodošli: * kosilo za ...............oseb večerjo za ........'.... oseb b) v počitniškem domu Dobrodošli (polni penzion) Z mano bodo letoVali: Priimek in. ime Starost Razmerje (zakonec, sin, hči, drugo) . Zaposlitev- 2. 3. 4. 5. 6. 7. Naročam avtobusni prevoz v Privlako za potovale z avtobusom IMV). oseb (obkroži številko pred osebami, ki bodo Datugi: Podpis: i 11 ■ J Listina o zasledovanju • Zasledovanje je vključeno v politiko popolne kakovosti Renaulta • S preventivno akcijo izboljšuje način direktnega soočenja s problemom in omogoča zmanjševanje posledic • Zasledovanje se ne sme uporabljati kot oblika zavarovanja 1. Cilj Nanaša se na težke napake: - omejiti upravičene pozive kupcev zaradi pregleda vozila - ugotoviti odgovornost, da bi povečali osveščenje dobaviteljev Glavne funkcije 1. Pri pojavu napake omogočiti razčlenjevanje na vzroke, ki so jo povzročili 2. Pri pojavu vzroka napake, omogočiti izbor vozil, ki so že predani kupcem, obstaja pa možnost, da se pojavi napaka na elementu, sklopu, podsklopu ali materialu. ZASLEDOVANJE VZROK NAPAKE NAPAKA POZIV, IZBOR IN POPRAVILA 2. Definicija Splošno zasledovanje Omogoča narediti povezavo med kupcem-porabnikom in proizvodnim procesom njegovega vozila Zasledovanje kupec - vozilo Omogoča narediti povezavo med kupcem in indentifikacijsko številko njegovega vozila (N° V.I.N.) Zasledovanje vozilo - proces Omogoča narediti povezavo med identifikacijsko številko vozila in procesom montaže. Zasledovanje vozilo — izdelek Omogoča narediti povezavo med identifikacijsko številko vozila in številko izdelka (sklop, pod-sklop...) Zasledovanje izdelek — proces Omogoča narediti povezavo med številko izdelka in procesom njegove izdelave PRIKAZ NAČELA ZASLEDOVANJE kupec - voziIc> JDOVANJE ZASLEDOVANJE vozilo-Droces ZASLEDOVANJE > vozilo-izdelek. MONTAŽA št. serv< g- akumu. >t. preme la la ' naprave >torja ' Tienjalr’ka ppredaj^ ZASLEDOVANJE > izdelek-proces, VARJENJE LOTANJE — SESTAVA LIVARNA _ TERMIČNI OBDELAV/ ODGOVOREN ZA POVEZAVE NASLOVI KUPCEV IDENTIFIKAC. ŠTEVILKA VOZILA 3. Kaj prioritetno zasledovati? 1. Sestavni del, katerega vsaj ena oblika napake, ogroža varnost uporabnika in / ali kakovost okolja, ki ga obkroža 2. Sestavni del - predpisan ali varnostni pri katerem je verjetnost, da se bo oblika napake pojavila pri kupcu večja od 10 7 (P,x P2/1x P3 >10 7) * ZASLEDOVANJE Rizični sestavni . deli ^ / Varnostni \ sestavni deli ali predpisa-v ni z zako-/ \ nom / Najvažnejše je, da se zasledujejo vsi rizični sestavni deli. * definicija po normi AMDEC 01 33200 4. Kako zasledovati ODGOVOREN ZA ARHIVIRANJE Primer zasledovanja prem rizični proces NASLOVI KUPCEV dnevnik osnovne vezi POVEZAVE na začet.-na kori. rizični proces r Ident. št.voz. 1. Izdelava povezav med: St.preme rizični sestavni deli s pomočjo osnovnih povezav spredaj * rizični procesi in rizični sestavni deli na začetku ali na koncu s pomočjo dnevnika vijačenje St. serije nihal. roč.sp. 2. Izdelava verige povezav: od rizičnega procesa na začetku do kupca, oz. uporabnika vozila St. serije obd.nih.roč. 3. Arhiviranje povezav: St. serije * za vsako stopnjo proizvodnje * najmanj toliko časa, kolikor je povprečna uporabna doba izdelka (največ 10 let) Prevod: Franc Vovk št. serije Naše prikolice sedaj tudi v standardih Sovjetske zveze November 1989 je zabeležen kot še en pomemben dan v zgodovini Adrie. Na osnovi vseh možnih preizkusov, ki jih predpisujejo standardi in predpisi v Sovjetski zvezi, so s podpisom protokola na medresorni komisiji ZSSR v Minsku prikolice Adria uvrščene, kot izdelek visokega kakovostnega razreda, v GOST standarde Sovjetske zveze. Če izpustimo mukotrpno delo do podpisa pogodbe s sovjetskim partnerjem v novembru 1987 in delo do veljavnosti pogodbe v marcu 1988 ter razde-lave in uskladitve celotnega projekta, se je delo na konstrukcijski razdelavi prototipov začelo praktično v maju 1988. Razdelane in definirane so bile vzorčne prikolice za to tržišče, izdelani so bili tehnični pogoji, navodila za uporabo, prototipna dokumentacija in lansirana je bila izdelava prototipov. Zaradi zahtev sovjetskega partnerja, da se hkrati preizkušajo prikolice, izdelane iz materialov, ki jih uporablja Adria, in prikolice, izdelane iz materialov, ki se dobijo na sovjetskem trgu, sta bili izdelani dvakrat po dve prototipni prikolici, konstrukcijsko in tehnološko prilagojeni zahtevani specifikaciji in karakteristikam različnih materialov. Vzorčne prikolice so bile na preizkušanje predane v septembru in novembru 1988. V novembru 1988 so bile na medresorni komisiji ZSSR Ministrstva za avtomobilsko in kmetijsko strojegradnjo definirani in usklajeni tehnični pogoji, parametri in metode preizkušanj. Preizkušanja so bila izvedena na: - usklajenost vzorcev z veljavnimi standardi in normativi ZSSR, vključno z dokumentacijo; - določitev eksploatacijskih kvalitet in varnost; - ocenitev ustreznosti in trdnosti prikolic kot celote ter osnovnih sklopov in detajlov; - ugotovitev možnosti proizvodnje in prodaje v ZSSR in zunaj; - določitev udobnosti bivanja, uporabe notranje opreme, osvetlitve, ocenitev komfortnosti, preverjanje trdnosti med transportom in v stacionarnem položaju; - preizkus prikolic kot priklopnikov vozilom: VAZ 2106, VAZ 21043, VAZ 2121, GAZ 2412, moskvič 2141; - splošni videz prikolic; - vodotesnost, odpornost na korozijo. Preizkušanja so bila izvedena na avtopoligonu inštituta NAMI v Moskvi, na cestah, namenjenih javnemu prometu in v laboratorijih inštituta. Sedaj, ko so vsi testni preizkusi končani, lahko zagotovo trdimo, da tako temeljitih cestnih in laboratorijskih preizkusov kakor tudi meritev in kontrole na naših prikolicah še nismo izvajali. Naj navedemo samo podatek, da smo na cestnem preizkusu s prikolico A-350 TD prevozili 30500 km s koeficientom obremenitve 5, kar pomeni 152500 km vožnje v normalni eksploataciji, a da pri vsem tem razen predpisanih servisnih del takore-koč ni bilo dodatnih popravil. Razveseljiv je tudi podatek, da so vsi ti rezultati doseženi na prikolicah, v celoti izdelanih na IMV-jevih podvozjih in z maksimalno uporabo domačih materialov. Prevzem izdelkov s strani medresorne komisije ZSSR pomeni konec del na konstrukciji izdelka in intenzivno delo na usvajanju proizvodnje, ki se bo začela po koncu inštalacijskih del in montaži opreme. To bo predvidoma vzačetku druge polovice leta 1990. Janez Brine, dipl. inž. Drago Reba, inž. Preleminarni prevzem vzorčnih prikolic za Sovjetsko zvezo v Novem mestu v novembru 1988 Preizkusne vožnje s testiranjem efektivnosti zavornih učinkov in sistemov, ocenjevanje zanesljivosti upravljanja, porabe goriv in ostale vozne lastnosti so bile preverjane na naslednjih cestah: 1. hitra cesta avtopoligona NAMI - prevoženih 261 Odo 14880 km 2. imitacija mestne ceste avtopoligona - prevoženih 1320 do 1630 km 3. tlakovana cesta avtopoligona - prevoženih 1010 do 2040 km 4. makadamska cesta avtopoligona — prevoženih 450 do 500 km 5. gorska cesta avtopoligona 6. avtocesta Moskva-Minsk-Brest - prevoženih 480 do 730 km in ostale lokalne ceste - prevoženih 10720 do 12130 km Prevoženih je bilo 18100 do 30500 km z vsemi prototipnimi prikolicami. Nova tovarna prikolic v Minsku v končni fazi izgradnje Investicija v Črnomlju V obratu Črnomelj so glavna inštalaterska dela pri proizvodni hali in energetskem objektu v končni fazi. Lepo vreme, z dokaj ugodno temperaturo glede na letni čas, je pripomoglo, da so izvajalci lahko delali brez prekinitve. Za keramična dela v aneksu smo zagotovili centralno ogrevanje tega dela proizvodne hale, saj so toplovodarji že povezali novo halo z energetskim objektom. Pričeli smo tudi z montažo predelnih sten za pisarniške prostore, ki smo jih izdelali v lastni režiji. Pred preselitvijo opreme moramo zagotoviti še ustrezno zunanjo ureditev in utrditev ter asfaltiranje dvorišča, parkirnih prostorov ter ureditev zunanjih transportnih poti na novi lokaciji. Novo tehnološko opremo za optimiranje razreza lesa pričakujemo še ta in naslednji mesec. Naši delavci, ki bodo s to opremo delali in jo vzdrževali, so bili že na usposabljanju v Nemčiji. Montažo in poizkusne zagone ter opremo bomo opravili v marcu ali aprilu. Preselitev obstoječe opreme iz starega obrata nameravamo opraviti čez prvomajske praznike oziroma, če takrat zaradi napetega proizvodnega plana ne bi bilo možno, v času kolektivnega dopusta. Do takrat moramo vsa delovna mesta ustrezno opremiti, kar se tiče varnosti, tehnologije in organizacije. L. I. Franc Hrastar Mojega sogovornika sem moral kar nekaj časa iskati, da sem ga našel. Ni se skrival, njegovo delo je tako, da je sedaj tu in že naslednji hip drugje. Prosim, Franc Hrastar, če našim bralcem poveš, kaj pravzaprav delaš oziroma kaj je tvoje delo. Vodim intervencijsko skupino 14 delavcev, s katerimi dograjujemo nedokončane prikolice, ki so bile zaradi samih vzrokov nekompletne. Vidim, da imaš polne roke dela, saj kar nisva mogla začeti najinega pogovora. No, in koliko časa se že ukvarjaš s tem delom? To delo opravljam, kar smo v novi tovarni prikolic. Kdaj si sploh prišel v ADRIO? Prišel sem 1970. leta. Naj- prej sem delal na montaži elektrike, napredoval na preizkus elektroinstalacije. Leta 1972 sem šel kot prvi v Belgijo in uvajal delavce v našo novo tovarno v Deinze-ju. V Belgiji sem bil dve leti in pol. Nato sem bil 8 mesecev v Brežicah, v novi tovarni, kjer smo vpeljevali proizvodnjo. In potem? Po vrnitvi iz Brežic sem bil preddelavec na adjustaži, potem na montaži. Vidim, da si imel kar razgibano delo. Spomnim se, da si bil tudi na morju, v našem kampu. Kaj si pravzaprav počel tam? Bil sem vzdrževalec prikolic in to kar tri sezone. Imaš kak lep spomin z morja, saj verjetno nisi samo delal? So bili gostje zadovoljni s teboj? Ne bi se zlagal, če bi rekel, da so bili z menoj zadovoljni. Lepih spominov pa je za veliko knjigo. Pa da ne bova govorila samo o delu. Kaj pa hobi? Imaš katerega? Moj hobi je igranje biljarda, včasih pa sem malo balinal. Kako preživiš popoldne? Velikokrat sploh nimam popoldneva zase, saj sem dostikrat v tovarni. Kadar sem prost delam doma na kmetiji. Te veseli delo na kmetiji? Veseli me eno in drugo. Lažje bi prebil brez kmetije, kot brez tovarne. Kaj bi spremenil v življenju ljudi, če bi mogel? Spremenil bi odnos delavcev do materiala in od dela. Več dela in kakovostno delo je edino pravo delo. In za konec, kaj bi dejal? Želim si, da bi se stvari uredile, in da bi lahko s svojim delom zaslužili toliko, da bi lahko ljudje živeli dostojno življenje. Hvala lepa. RAČUNALNIK IN MI Veliki računalnik in!ali PC-ji Povzetek intervjuja M. Petroviča iz revije RR z dr. Gordonom Daviesom, profesorjem za informacijske sisteme na Univerzi v Minnesoti. Pogovarjala sta se o vplivu informacijske tehnologije na centralizacijo oziroma decentralizacijo v organizacijah, o prednostih PC-jev in velikih računalnikov, o upravičenosti informacijskih sistemov in informacijski pismenosti. V kakšni smeri se bodo v prihodnjih letih razvijali informacijski sistemi? Zanima nas razmerje med organizacijsko in informacijsko tehnologijo. Resnični, težki problemi so danes po mojem mnenju organizacijski. Tehnologijo je z lahkoto mogoče zamenjati. Če se pojavi nov čip, sploh ni treba razmišljati; zavržeš stari računalnik in vzameš novega. (Sam zamenjam računalnik na tri leta; star je sicer še vedno dober, toda novi prinaša velik prihranek.) Spremeniti proces dela - to stane. Problemi so torej drugje; gre predvsem za organizacijske spremembe. Spremeniti proces dela - to stane. Sam na primer uporabljam Wordperfcct. To je zelo dober paket za obdelavo besedil, toda denimo, da mi nekdo ponudi boljši program, ki bi bil povrhu še zelo poceni. Tisto, kar je pomembno, je prehod z enega na dnigi program. Pri prehajanju na dnigi program bi izgubili nekaj dni, tednov, morda celo mesecev. Zato se najprej vprašaš, ali 10-odstotno izboljšanje kakovosti, ali olajšanje dela odtehta ta napor? Nikakor! Če bi mi prodajalec zagotovil 20-odstotno izboljšanje pri delu, bi najprej dvomil, da je takšno izboljšanje sploh mogoče, in šele, če bi me- prepričal, da lahko program prinese 30-odstotno izboljšanje, bi začel razmišljati. No in pri tej dilemi gre samo za spremembo softvera. Zdaj pa si predstavljate, da bi šlo za spremembo v načinu dela, ki zahteva nove postopke, izobraževanje... In pri tem gre le za nekaj ljudi. Kaj šele pomeni sprememba, če gre za celo organizacijo! Zato ponavljam, čeprav z novo tehnologijo prihajajo nove zahteve, da tehnologija v bistvu ni problem. Zahtevnejše so spremembe v organizaciji. In za to imate dovolj dokazov...? Poznam organizacije, v katerih imajo računalnik na vsaki mizi, toda niso si postavili vprašanja, kako bi spremenili način dela, da bi dosegli večjo produktivnost. To bo verjetno tudi problem Jugoslavije. Ni težko na vsako mizo postaviti PC, ker je poceni. Poceni je tudi, če država ni bogata. Navsezadnje jih izdelujete tudi v Jugoslaviji. Uporabljate dBase III + in urejevalnike besedil... Toda ali so ti računalniki vključeni v neke širše načrte za izboljšanje produktivnosti? Še bolj pa se vprašanje organizacije pokaže pri velikih računalnikih. Ti šele zahtevajo organiziranost, disciplino, da so učinkoviti in izrabljeni! Gre za načelno vprašanje o razmerju med redom in svobodo. Če red doseže, da smo z računalnikom bolj učinkoviti, potem je to hkrati tudi večja svoboda. Organizacija mora torej obvladati red, da lahko sploh začne uporabljati računalnik. Rekel bi, da lahko dobro delaš z mikroračunalniki, dokler ima podjetje manj kot 100 zaposlenih. Ali dajete večjim računalnikom prednost pred PC-ji? Mislim, da že PC-ji navajajo ljudi na disciplino, kar je dobro. Toda nevarnost je v tem, da PC-ji niso povezani med seboj in pri delu ne zahtevajo prave kakovosti, ker so tako enostavni za uporabo. Ne razmišljaš o varnosti, back-upu in podobno. Rekel bi, da imajo mikroračunalniki svoje prednosti in svoje slabe strani. Večja organizacija pa vsekakor potrebuje večji računalnik, ki informacijsko povezuje celo organizacijo, ki vsebuje banke podatkov, potrebne vsej organizaciji in tako naprej. Je mogoče jasno potegniti mejo, nad katero so veliki računalniki potrebni? Rekel bi, da lahko dobro delaš z mikroračunalniki, dokler ima podjetje do 100 zaposlenih, vendar se stvari razlikujejo od dejavnosti. Seveda pa mora imeti tudi manjše podjetje, ki ima samo mikroračunalnike, skupen načrt. Ali ne gre pri tem še za nektg drugega? Mar ne gre tudi za splošni koncept, za razmerje med centralizacijo in decentralizacijo v zasnovi podjetja? In drugič, mar ne gre tudi za zgodovinski razvoj? Nekoč so obstrgali samo veliki računalniki in šele čas je prinesel mikroračunalnike. Da, nekoč sploh nisi imel izbire, vse je moralo biti centralizirano. Danes pa imaš izbiro, lahko začneš z velikimi računalniki ali pa gradiš od spodaj, z mikroračunalniki. Po mojem je danes tehnologija glede razmerja med centralizacijo in decentralizacijo nevtralna. Svetoval sem nekemu podjetju, kije bilo v vseh pogledih zelo decentralizirano, imeli pa so osrednji računalnik. Vprašal semjih, kako to, da imajo osrednji računalnik, ko pa je to v nasprotju z vso njihovo filozofijo. Odgovorili so mi, da je to ceneje. Toda to je napačna odločitev. Informacijska tehnologija mora ustrezati poslovodnim izhodiščem. Vendar znova ponavljam, da tudi pri decentraliziranem podjetju potrebujemo povezavo; doseči moramo, da se dajo informacije uporabiti povsod v podjetju. Potrebujemo koordinacijo in planiranje, odločanje pa lahko delegiramo in delo decentraliziramo. Več razlogov je, zakaj je informacijska tehnologija potrebna. Eden je ta, da brez nje sploh nisi konkurenčen. Za k^j ste vi? Jaz verjamem v decentralizacijo. Pravite, da je danes informacijska tehnologija nevtralna glede razmerja med centralizacijo in decentralizacijo. Mogoče je graditi takšne in drugačne sisteme. Zgodovinsko gledano pa v zadnjih dvajsetih letih opažamo naraščanje decentralizacije, tako v organizacijskih oblikah kot v informacijski tehnologiji. Gre za naključen vzporedni razvoj ali za vpliv enega področja na drugega? Mislim, da je usmeritev v decentralizacijo odgovor na vse težave, ki jih je povrzročila centralizacija. Kam vodi centralizacija, lepo vidimo v planskih gospodarstvih. Tam je polom še bolj viden kot v centraliziranih podjetjih. Kar pa zadeva informacijsko tehnologijo, mislim, da se prehod na decentralizacijo dogaja samostojno, torej vzporedno in zato podpira splošni razvoj k decentralizaciji. Nekateri sociologi menijo, da informacijska revolucija prinaša demokracijo, ker prinaša več informacij. Drugi spet pravijo, da krepi razporeditev moči v podjetjih in družbah nasploh. K^j o tem mislite vi? Mislim, daje tehnologija nevtralna. So nevtralne vse tehnologije? Po mojem nekatere tehnologije silijo v centralizacijo, vendar informacijska ni takšna. Veliko prispevajo ljudje, ki načrtujejo neko instalacijo. Nekateri so bolj avtokratsko razpoloženi, drugi mislijo na človeka in na njegovo željo, da bi bil pri delu samostojen. Zanima nas uporaba informacijske tehnologije pri zahtevnejših opravilih, denimo pri poslovodskem odločanju. Kakšno prihodnost napovedujete računalnikom pri tem? Poslovodenje je danes najdragocenejši vir (resurs). To spoznanje verjetno šele prodira v Jugoslavijo. Najzahtevnejše opravilo pri tem pa je sprejemanje odločitev. Poslovodje imajo na voljo zelo malo časa, ker se morajo srečevati z ljudmi, s sodelavci in zunanjini partnerji, vodijo rutinska dela. Zato je izredno pomembno, da dvignemo učinkovitost odločanja in pri tem lahko informacijska tehnologija precej pomaga. V mislih imamo sisteme za podporo odločanju, ki analizirajo podatke, gradijo modele, preizkušajo ideje. Vse to ljudje brez pomoči težko počnejo. Ali taka orodja centralizirajo? Ne, imamo orodja za podporo odločanju, ki so prilagojena decentraliziranemu odločanju, hkrati pa skrbijo za integriranje organizacije. Sicer pa so to orodja na zelo različnih ravneh zahtevnosti. Nekateri so dokaj preprosta, druga pa so zelo zahtevna - na primer ekspertni sistemi. Mnogi mislijo, da pri informacijskih sistemih plačujemo precej več, kot dobimo. Kakšno je vaše mnenje? Odgovor ni preprost. Več razlogov je, zakaj je informacijska tehnologija potrebna. Eden je ta, da brez nje sploh nisi konkurenčen. Ali si lahko letalska družba privošči, da ne bi imela računalnika? Drugič, informacijska tehnologija je pogoj, da sploh pridobiš nekatere sodelavce. Moj asistent bi me na primer v hipu zapustil, če bi ostali brez računalnika. V tem primem sploh ni mogoče računati stroškov, to je brezpredmetno. Tako je nekoč podjetje 3M hotelo izračunati, kakšni so dejanski stroški za informacijsko tehnologijo in poiskati alternativo. Pa sem jim odgovoril, da bo njihova raziskava brezpredmetna. Potrebe po informacijski tehnologiji torej ni mogoče izračunati tako, kot računaš neko naložbo. Vseeno pa je mogoče za vrsto dejavnosti izračunati, kakšni so stroški pri delu z informacijsko tehnologijo ali brez nje. In če se pojavi konkurenca, ki je nekoliko cenejša, bo tvoj adut v tem, da si boljši, pri tem pa brez informacijske tehnologije ne moreš shajati. Potrebe po informacijski tehnologiji torej ni mogoče izračunati tako, kot računaš neko naloibo. Vaša utemeljitev je prepričljiva. Povejte nam še ali mislite, da je ljudem jasna razlika med informacijsko in računalniško pismenostjo? Računalniška pismenost pomeni, da veš, kaj lahko naredi računalnik, kako vnašamo podatke, kaj je program, kaj je programski jezik, kako program shranimo itd. Informacijska pismenost pa je nekaj drugega. Živimo v informacijsko nasičenem svetu, zato bi človek moral poznati informacijske vire. To so zunanje in notranje baze podatkov. Moral bi vedeti, kaj je modeliranje podatkov, moral bi znati razmišljati o podatkih, definirati, kakšne podatke potrebujemo, ločiti, kaj je podatek, ki temelji na meritvi, in kaj podatek, ki temelji na oceni. In to je pogoj za vključitev v informacijsko družbo... Da, toda to je ljudi težje naučiti kot naučiti jih reševati konkretne probleme z računalniki. Gre za abstraktne reči. Prav zanimivo pa bi bilo pripraviti nekakšen tečaj iz informacijske pismenosti in ljudi učiti te bolj intelektualne reči... Informatika Revoz: Vlado Starič Grafično oblikovanje: Radovan Smerdel ALBRECHT, Bob Qnick BASIC made easy / Bob Albrecht, Wen-den VViegand, Dean Brown. - Berkeley: Mc Graw - Hill, 1989 BRATKO, Ivan Računalništvo s programskim jezikom PASCAL / Ivan Bratko, Vladislav Rajkovič. - Ljubljana: DZS, 1989 ĐORĐEVIĆ, Božidar . Rečnik industrijskih materijala nemačko -srpskohrvatski: 40 000 terminoloških jedinica / Božidar Dordevič. - 2. ispravljeno izd. - Beograd: Privredni pregled, 1988 GRAD, Anton Angleško - slovenski slovar / Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič. - Ljubljana: DZS, 1989 HABJAN, Bogdan Finančno poslovanje: Predpisi s komentarjem zakona o finančnem poslovanju / Bogdan Habjan, Janez Kovačič. - Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1989 INMAN, Don Advanced Qnick BASIC / Don Inman, Bob Zahvala Ob smrti mojega dragega očeta se vsem sodelavcem zahvaljujem za izkazano pomoč in izrečena sožalja. Slavka Mihovljanec Aforizmi Naša delitev dela: kdor zna, ne sme, kdor sme, ne zna. Naša družba je tako napredna, da je nekateri ne moremo več dohajati. Naša zunanjetrgovinska bilanca je tako neuravnovešena, da jo lahko spravi v red samo psihiater. Naše gospodarstvo šepa, strokovnjaki pa mu natikajo čevelj z debelim podplatom na daljšo nogo. Naše organizacije se ukvarjajo predvsem z reorganizacijami. Naše pokojnine so primerne samo za pokojnike. žarko petan Albrecht, Arne Jamtgaard. - Berkeley: Mc Graw - Hill, 1989 KALTNEKAR, Zdravko Organizacije delovnih procesov / Zdravko Kal-tnekar. - Kranj: Moderna organizacija, 1988 KAM po znanje / Mirjam Perovič et ali. - Ljubljana: Skupnost izobraževalnih centrov Slovenije, 1989 MARTIN, Bruce Spojevi u građenju / Bruce Martin. - Beograd: Građevinska knjiga, 1988 MENTORJI in pripravniki v udruženem delu / Stanka Zupan - Kušče et ali. - Ljubljana: Skupnost izobraževalnih centrov v SRS, 1989 MILINKOVIC, Stevan IBM PC: Uvod u rad, DOS, BASIC / Stevan Milinkovič, Vladimir Jankovič, Dragan Tanosko-ski. - Beograd: Mikro knjiga, 1989 NORMATIVI i standardi rada u građevinarstvu: Visokogradnja 1 -3. - 5. izmenjeno i dop. izd. -Beograd: Građevinska knjiga, 1989 OSNOVE organiziranja poslovanja in dela / Ivanka Štefan et ali. - Maribor: Visoka ekonomska komercialna šola, 1986 PRAŠNIKAR, Janez Preobrazba jugoslovanske organizacije združenega dela v podjetje / Janez Prašnikar, Valter Reščič. - Nova Gorica: Agea, 1989 RADANOVIĆ, Martina Lokus 1 -2-3 verzija 2.0 / Martina Radanovič, Ivan Založnik. - Ljubljana: Forum, 1988 oci. A/a • Novomeški večer slove: 54Z [mc ka, ko je bila tev poln. Tako,. zunaj. Je to______, * uumaci Kul- turni sceni le obetajo boljši časi, ali je to le izražanje pripadnosti? Revoz je pod svoje okrilje vzel varovance ZM. — Služba rent-a car in vsi koristniki uslug upamo, da se bo tudi izrabljen in neugleden vozni park le pomladil in okrepil, saj so potrebe znatno večje kot ponudba. Delavci (z izjemo PPA) Revoz — komercialne direkcije so ostali brez prve številke Kurirja... Pa ne po naši krivdi! Od odgovornih oseb, ki smo jim že sredi decembra poslali dopis s prošnjo, da sporočijo količino in naslove — koliko Kurirja in kam naj ga pošiljamo, kljub ustnim opozorilom odgovora nismo dobili... Res je, da časopis pripada slehernemu zaposlenemu, očitno pa po mnenju nekaterih ŠPILER, Jure Autocaal 10.0/Jure Špiler. - Ljubljana: Samozaložba, 1989 TIVADAR, Miran Računalnik v kadrovski službi: Priročnik za reševanje problemov pri uvajanju in uporabi računalnika v kadrovski službi / Miran Tivadar. - Ljubljana: Samozaložba, 1989 UHAN, Stane Vrednotenje dela / Stane Uhan. - Kranj: Moderna organizacija, 1989 ZBAŠNIK, Dušan Devizno poslovanje / Dušan Zbašnik. - Maribor: Univerza v Mariboru, 1989 ZBIRKA jugoslovenskih standarda za crnu metalurgiju. - Beograd: Službeni list, 1989 ZBIRKA jugoslovenskih standarda za drvo. -Beograd: Službeni list, 1989 ZNANJE za razvoj / Štefan Huzjan et. Ali. -Ljubljana: Skupnost izobraževalnih centrov Slovenije, 1985 Nagradna igra Sodeč po vašem odzivu, spoštovani bralci, se je ta nagradna igra »prijela«, saj smo prejeli kar lepo število duhovitih napisov. Od prve objave te igre je minilo kar nekaj časa, zato menimo, da bi bilo prav, da vas ponovno pozovemo k sodelovanju. Vse se vrti okrog vrat in stvar je zelo preprosta! Na narisana vrata napišite naziv oddelka, službe... za katero mislite, da je omenjeno dogajanje - aktivnost (mimo rednega dela) najbolj značilno. Izrezana vrata s pripisom v kuverti pošljite na naslov uredništva! In če želite nagrado, ne pozabite svoj naslov! Nagrada ne bo R-5, pač pa knjižna! Pa obilo zabave! Le pogum, hec mora biti.