Polifiški pregled. E sltuacijl t Boleariji.*) Bilo je lansko zimo, ko 80 se pripravijali v Sofiji, da otfore svoje prvo gledališče. Dotlej so igrali v pn>8torih Slavjanske Besede, poleti j>a na rrtu Hotela Luxenburg razne potujoče opprne družbe. Na krmilu so bili tedaj Stambulorci, t. j. oua strauka, ki se je zbirala okolo Stambulova, najvefjega nasprotnika Rusije. Izgubila je tekom časa vse simpatije med Ijudstvom, post la J6 skrajoo reakeionama in vzdrževala se je le z umetnimi pripomočki na površju. Protežiral jo je zlasti k n e z , ki je štel med njenimi člaai svoje najintimneje prijatelje in politiške zaveznike; saj so ga poklicali ravuo Stambulovci v deželo, ko 86 je odpovedal batenberški Aleksander knežjemu prestolu (1886). Hude nasprotnike so imeli posebno med noTO nastopajočo bolgarsko inteligenco in njeno avantgardo na sofijskih akaderaičoih tleh Eer pa je bil knez v tako ozki zvezi 8 Stambulovci in je kazal pri raznih prilikab očituo antipatijo napram rsem drugim straukam, je popoluoma naravno, da se je obrnila ost opozicije tudi napram knezu. E temu napetemu razmerju so pripomogle kaj jako še razne anekdote, najsi resniine ali izmišljeoe, ki so se razširjale raud Sofi.čaoi in po njih i v drugih krajih dežele. Vsakokrat, kadar so odšle bolgarske deputacije je baje zaklical Ferdinand »vojemu služabuiku: BOdpri okoa, Bolgari so bili tu!" Položaj je postal jako pereč že na jesen 1906. Demostracije rečjpga ali manjšega obsega so bile na dnevnein redu. Uprizarjali so jib izrečine akademiki. Vlada je pričela kmalu sumničiti razoe vseučiliške profesorje, da podpihujejo to gibauje 8 svojimi priličnimi opazkami tekom predavanj. Dokazati jim veudar ničesar ni mogla. Eer jim na ta način ni mogla do živpga, se je botela maščevati nad njimi oa drug načio. Ali kakor se je pokazalo, je bilo eredstvo slabo izbrano. *) Po moinosti bomo v Um oddelka priobževali tnpi daljše informativne ilanke, upajoč, da 8 tfm astrežemo čitateljem. U r e d. Za prvo predstavo v novem gledališča je napisal V a z o v sprijo slik iz b 'Igarskega narodiiega življpnja pod iraeoom BP r o I o g". Ta predstava se je imela vršiti na slovesen načio kot otvoritrena slavaost, za katero so bile izdane vstopnice na ime ia brezplačno. Vlada je izbrala imeoa povabljpncev ia pri tem je izpustila vse one vseufiliške profesorje, ki jib jn sumiiiiila skrivnostnih zvez z akademiki. Vseučiliški mladioi je izdala istotako le šestdeset, skrbno odbrauib vstopnic. Dne 8. januarja 1907 po julijanskem koledarju ob dvph popoldae 80 bile karte razdeljene Akademiki so tnk bitro izprpgledali in vrnili svoje vstopnice takoj in korporativuo. Ob devetih zvečer oaj bi se pričela predstava. Soti|sko gledališče stoji ob Vojniški ulici na«proti Mestnemu vrtu. Ta park 80 za;edli akademiki in podobua mladina. Pripravljcna je bila demonstracija tako hitro in tako dobro, da je prt-senetila vse. Eomaj se pripelje koez, ga pozdravijo akaderaiki z urnobecnirni žvižgi. Iz tiso6 in več grl je prodiral ostri glas: piskaoje, klici, vpitje. Stambulovec S i š m a n o v , naučni minister, je demisioniral takoj. Tri dni potem je zaprl njegor namestoik univerzo za dobo šestih raesecev, profpsorji so bili odpuščeni. Kavalerija je vzdržavala red v mestu. Vlada je iskala novih učnih oseb Nihče ni hotel sprejeti ponujeuih raest. Profnsuro je ponujala celo nekaterim Slovencem! Naposled 86 ji je vendar posrečito, pridobiti par nezuattiih imen. Ali delala je račun brez krčmarja: ko je po preteku pol leta zopet otvonla zavod, se je vpisalo samo troje oseb v tekoči semester. Pretekli so meseci, naposled si Starabulovci niso mogli drugače pomagati, kakor da kapitulirajo. Poklicali so 8tare piofeaorje nazaj in z njimi so se vrnili i akademiki. Ti dogodki so dajali opozieiji mnogo poguma. Zlasti veselega upa so pričakovali bližajočih 86 aabornib volitev demokratj e, ki 80 delali poleg stambulovske majoritete drugi del vladne vedine. ToJa kaez jih ni raaral in je vsepovsod vpošteval samo svoje stambulovske iutirae. Dne 25. majnika 1908 (jul. kol.) so se vršile volitve v novi sabor. Stambulovci so propadli na celi črti do zada.jpga moža. Srauka, ki je odloče?ala reč kot deset let državoo usodo, strauka, ki je tvorila Še par mesecev prej majoriteto v saboru, je iginila iz nove zbornice. Eivuo tako pa so izginili zastopaiki najradikalnejih struj: radikalni demokratje ali kratko radikalci impnovani iu oba voditelja socialnib demokratov. Na uovo je stopila zato strauka agrarcev ali. kakor jo imenujejo Bulgari, „1 era 1 e d e Ič e 8 k a p a r t i j a", ki si je priborila takoj r prrem uaskoku časten uspeh. Današnji sabor kaže siedečo strukturo: izmed 203 poslancer je 172 demokratov, 23 zemljedeleev, 4 Badoslavistor, 2 narodnjaca, 1 Staiubulovee ia 1 Caukovist. Knez se je moral torej sprijazniti s tem novim položajpm tembolj, ker so se pokazali na obzorju docela novi momenti: koraaj je padel v Carigradu stari režim \n so dobili Turki zopet svojo ustavo, so se razoesle vesti o nameravani aneksiji Avstro-Ogrske. Treba je bilo torej kovati železo, dokler je bilo vroče. Dne 23. septembra 1908 (jul. koled.).je dal povabiti knez nove miuistre v staro bulgarsko prestolieo T r n o v o , ki ji je dal sezidati v trinajstem stoletju papež Inocencij III in ki je bila vesčas, kar so bili Turki v deželi (1393—1877) glavno mesto Bolgarije in je še danes sedež patrijarba in središče bolgarske trgovine. V tem staroslavnem mesta je izvršil knez Ferdinand iz nemške knežje rodoriae Eoburgov. Dekdanji neraški huzarski nadporočnik iu sorodaik Viljema II, sfoj davno negovani načrt: dal se je oklicati carjem Bolgarov — torej tudi onih, ki žive v Makedoniji in drugih turških provincah! Obenem je oklical Bolganjo kot samo8tojno državo, združil je serprni del z južoim. Vzbodno Rumelijo nazvanim. Obe državui polovici sta bili nominaluo pod sultanovim suverenstvom, južna Bolgarija je morala plačevati vsako leto v Garigrad celo svoj tribut. Iz sultanovega vazala, v a 1 i j a , je postal preko noči car Bolgarov. Turčija je bila trenutno oslabljena. Prememba novega režima, ki je zahtevala največjo pozornost in energijo ua zootraj, jo je zavirala na vsaki zuaanji akciji. Turške čete so bile po veliki večini r maloazijskih garnizijah. E V8erau temu se je pridružil še Aehrentalov korak. Odloiiti tore} ni moglo orožje — vsaj v tem treuutku ne. Turčija je torej zahtevala denarno odškodoino. Na Turškem, kakor na Jutrorem splob, je zlato t javuera kakor v zasebnem življenju najvažnejši faktor ia česar ne zmore niti najhujša armada, to premore zlato. Eo je zaduji čas Avstrija samo namignila, da je pripravljeua eveutualno odpreti za Bosdo in Hercegovino svojo blagajno za priraerDO vsoto, je zavel v Carigradu takoj drug veter. Nevarnoat je le, da ne pouudi kdo več. Turčija je zabtevala od Bolgarske, da ji izplača vpč sto milijonov kot odškodnino za izgubljeni tribut kakor za priznanje suverenosti obeh, sedaj zdruzeuib delov bulgarskih. Ali bolgarski državni dolg je uašal leU 1907 blizu 350 railijonov fraokov io driarni proračun bilansira letog z okolo 130 milijouov frankov v izdatkih in ravoo toliko v dobodkih. Torej ?sekakor skromne vsote v primm z odškodoioo, ki jo zabteva Tarčija: pet, šest sto miljonov. Bazen danes popolnoma brezvplivnih Stambulovcev se nobeua izmed mnogoterih bolgar&kih strank ne ogreva za novi carski oaslov. Irnnižno govore o njem celo glaroi voditflji demokratov, vladajoča stranka. Ali Ferdioand je združil kaj previdoo 8voj osebni interes z iateresom Bolgaro*/: iz oklica neodvisnosti Bolgarske in svojega novnga naslova je napravil en fakt. Pri tera ne 8raemo pozabiti, da je carigrajskirn krogom gotovo maoj na putu ta oaslov kakor pa dejstvo, da izgube sedaj celo rumeljski vsakdetni tribut. To vedo tudi Bolgari. Za Ferdinanda, o katprem govore vedno kot tujcu, dasi se J6 priučil bolgarskerau jeziku izvrstno in je dal vzgojiti svojega sina ia prestolonaslednika Borisa (roj. 1894) v alovanskem smmlu — rnski car mu je bil celo krstai boter — z* Ferdinanda torej bi ne šla nobena stranka v ogenj. Bolgari ?edo dobro, da bo trpba odSkodnino na vsak načia šteti. Vsaka vojna bi nakopala deželi mnogo gospodarskih irtev; poleg tcga je izid čiradalj« bolj dvomljir, lakaj TurAija je pripeljala medtem vse polao vojadtra iz Male Azije. Močni polki stoje danes ob botgarski raeji. To vprašanje okupira vse kroge. Eoliko bomo žteli, to je ona rdeča nit, ki 86 vije že tedne ia tedae v vseb bulgarskih žnrnalih, v vsi bulgarski publiki in je jedro vueh kavarniskih di^puto?. Malokje igra namreč kararniško življenje tako veliko vlogo kakor raroo v Sofiii. In Sofija: to je Pariz ia Pariz je — Francija. Vprašanje evropske konference visi še. vedno v zraku. Minilo bo gotovo še vež mespcev, predea se snidejo deputati onib držav, ki 80 zborovale na kongresu v Berliuu 1878, da revidirajo ta traktat novira razmeram primerno. Bolgarska vlada ve, da na tej kooferenei nima nobenega sedeža, zato ieli priti 8 gosednjo Turčijo še pred sestankom te, dostej še redno namišljene konfer^nce, du pozitivnega zaključka. Pri tem pa ima tudi bolgarska javnost stojo besedo. 0 rsoti, ki jo poDuja vlada Carigradu, ne prodre doslfj še noben glas r javnost. Ali zato naglaša tem močoeje publika, da je višek, ki ga je voljna odstopiti Turčiji, vsota 120 milijonov, in sicer v vsem. Malo pred trnorskira aktom je zasedla namreč bolgarska vlada železuiško traso t južui Bolgariji, ki je bila po pogodbi last orjentalske železniške družbe. Tej družbi bi izplačala Bolgarija 40 ia Turčiji kot neposredno odškoduino 80 milijooov. Dokler ta zadeva ne bo rešpna, toliko časa ostaue vprašanje bolgarske surerenosti in carskpga naslova tudi ostali Evropi kot Bnerešeno". Zapadne države narareč nikakor nofpjo pripoznati bolgarskih faktov — vsaj formalno ne, dokler se ne izfeče za njiju Turčija. Tako je naravao, da stoji ta zadeva danes v ospredju vspga bolgarskpga zanimauja. T. * Koalicijsko all nradniško ministr8tvo. Sredi meseca januarja začae ministrski predsedaik zopet 8 pogajaoji za sestavo koalicijskega ministrstva. Ako se to ne posreči, pridemo do uradniškega ministrstva za daljšo dobo. * Parlament bo moral rešiti v prihodnjeni zaspdauju oajprvo socialno zavarovauje, podržavljenje železoic, aneksijsko predlogo in morda tudi refirmo poslovnika. Aneksijsko predlogo bo treba dognati še pred sklicanjem kjnferenee. * Vojaške zahteve Madjarov. Z Danaja poročajo: Govori se, da je vojni minister Scbduaicb na zadnji avdi.jenci pri cesarja pojasojeval vojaške zabteve Madjarov. 0 vsebini tcb pojasnil ni bilo izdano uikako aficialno poročilo, vendar zagotavljajo krogi iz bližoje ogrske vlade. da je vdjai mioister ScbSaaicb ukreuil svoj dogovor z ogrsko vlado na podlagi uajvišjega poobladtila in sporazutnno s krono. * Za mndjarsko Htnrgijo. V Mako 80 tamošnji pripaduiki grško-katoličke vproizpovedi imeli shod, na katerpm je bila sprejeta resolucija, ki ne jo odpošlje papeža. V reBoluciji zahtevajo oraenjeni verniki dovoljenje za madjarsko liturgijo, namesto sedaoje sluran- ske liturgije. * Črna gora. .Zeit" poroča iz Bima, da je črnogorska vlada izročila diplomatifcnim zaBtopuikom Busije, Auglije, Francije in Italije novo spomenico. Spomeniea pravi, da bo Grna gora v slučaju, ako bosta Bo-na in Hercegorina dpfinitivno anektiraai Avstro-Ogrski. zabtevala razveljavljenje člena 29. berliske pogodbe io da takoj lasede Spuž.