106
JESENSKI   DAN Kajetan   Kovič
Brez žalosti je dan, čeprav ga polni jesenska luč in teža zrelih trav in plovejo v odrezani rokav poletja zadnji, zapozneli čolni.
Brez marčnih sanj pod  vekami avgusta, ki so izplaknile pomladni strup, je kakor tiha prošnja za poljub na prsi zemlje in na ženska usta.
Brezkončen je. Ko bodo mirno spali najbolj goreči nageljni nevest, bo on še vedno paša črede zvezd in tihi dom upehanih živali.