Glas zaveznikov Leto II • Št. 348 informacijski dneonik A. L S. ■T Težavno napredovanje v odboru za postopek Tri včerajšnja zasedanja LONDON, 6. avgusta — Kot poroča «BBC», so izjavili v Parizu, da bo Bevin prispel tja proti koncu tedna. Prevzel bo mesto voditelja britanskega odposlanstva na mirovni konferenci. Posebni dopisnik agencije «Ansa» je poslal sledeče podrobnosti o prvi nedelji počitka glavnih članov raznih delegacij na panski konferenci. Mnogo jih je napravilo izlete z avtomobilom v pariško okolico. Voditelj kanadske delegacije Mackenzie King je šel v Kambouillet, medtem ko je voditelj južnoafriške delegacije šel v Fontainebleau. Brazilski delegati so sc najbolj oddaljili od Pariza in prispeli do Deauvillea. Dmgi so ostali v Parizu in nekatere so opazili na konjskem dirkališču lrancoske prestolnice. Vendar mislijo, da nedeljski dan ni bil dan počitka za vse politične osebnosti zbrane v Parizu za konferenco. Izkazalo se je, da so nadaljevali s svojim delom delegati Abesinije, Češkoslovaške in predvsem sir Alexandcr, ki je prevzel vodstvo britanske delegacije od časa, ko jo Attlee odpotoval v London. Voditelj brazilske delegacije Jac Neves da Fontoura je izjavil, da ja naklonjen načrtu 4 velesil za internacionalizacijo Trsta. Dejal Je, da j9 gotov, da 4 velesile ne bodo spregledale pripiročil mirovne konference pri končni izdelavi mirovnik pogodb s petimi nemškimi satelitskimi državami. Fontoura Je izjavil, da ima ustanovitev mednarodne uprave za Trst, katere se morejo udeležiti vsi narodi, kot ^najugodnejšo reš'tev*, Poleg tega je naglasil potrebo po pravčnem in umerjenem miru za Italijo ter je poudarjal doprinos, ki ga Je Italija dala kot zoveznica v končnem obdobju mednarodnega spora ter je omenil njen važni go- spodarski in stratcSki položaj y Evropi. Ko je komentiral izvestne izjave Sovjetske zveze, po katerih bi lahko ta sila skuSa/a dati vpraSanje Francove Španije na dnevni red pariSke konference, je Fontoura izjav!l, da je mnenja, da ima konferenca dovolj dela, tudi če so ne bi lotila vprašanja, ki ga Ze preučujejo ZdruZeni narodi. Kubanski poslanik v Parizu Hec-tor De Ayala je predal zunanjim ministrom Štirih velesil protestno noto kubanske vlade proti izključitvi Kube od mirovne konference v Parizu. V noti zahtevajo, naj bo Knba zastopana pri razpravljanjih o mirovnih pogodbah z Italijo, Ro-munijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko, skupno z Sl državami, ki so zbrane v Luksemburški palači, ker je tudi Kuba napovedala vojno osnim silam in podpisala skuprio izjavo Združenih narodov 1. januarja 19'iS, s katero se zavlzniki obvezujejo, da ne bodo sklenili ločeno nobenega miri', ali premirja s sovražnimi državami. V noti, ki jo je podpisal kubanski minister Alberto Innocente Alvarez, je rečeno, da predstavlja imeti mirovno konferenco brez udeležbe vseh drZav, ki so se udeležile vojne proti osnim drZavam, «kršitev» sporazuma, ki so ga skupno podpisali ZdruZeni narodi. Razprave o glasova n ju z 2i3 ali navadno večino Na včerajšnjem dopoldanskem zasedanju odbora za pravila o postopku na konferenci v Parizu je brazilski delegat podprl popravek Nizozemske k predlogom Stlrl h zunanjih ministrov o pravilih glasovanja. Kdt se spominjamo, jj Nizozemska predložila pretekli teden popravek k predlogu štirih, zunanjih ministrov za dvetretjinsko večino za. osnovna vprašanja, o katerih razpravljajo na konferenci, s ka-tšr in predlaga, da b; za veljavnost vseh glasovanj zadostovala samo večina polovice ln še en glas. Po načrtu veles i bo razprolozljivlh glasov 17 in če bodo štirje od teh naklonjeni silam, ki vabijo, bo vsak poizkus, da bi spremenili kakršno koli točko pogodb, s tem onemogočen. Ca bodo pa odločali z navadno večino, bo to pomenilo izravnavo v demokratskem smislu pri mirovni mizi. NIZOZEMSKI POPRAVEK Nato je povzel besedo nizozemski dekgat, ki je grajal kompromisni popravek, ki ga je predložil britanski delegat, po kateretn bi morali po njegovem mnenju razlikovati predloge, ki jih j? stav.la konferenca na plenarnem zasedanju, na dva različna načina: predloge, kj _po jih odobrili z večino dveh tretjin ln predloge, odobrene z navadno večino. Ta Popravek — je naglasil nlzozem-BW delegat — daje videz, da bo SV€t zunanjih ministrov resno upošteval samo predlcga, odobrene z večino dveh tretjin. Nato je pro-ameriškega zunanjega ministra Eyrnesa, naj ,mu obljubi, da bo Izvajal svoj vpliv, da bodo vseeno upoštevali predloge, bodisi odobrene z navadno večino ali z večino dveh tretjin. Molotov, je stopil v dvorano nekoliko tr:notkov po pričetku konference ln v teku prve pol ure so delegati še vedno prihajali k zasedanju. KARDELJEV UGOVOR Jugoslovanski del:gat Edvard ar elj Je ugovarjal nizozemskemu popravku. Dejal Je, da konferenca n; zbornica ln da se je sestala, da bo odločala o mirovnih pogodbah, a katerimi, kakor upajo, bodo dosegli trajno ureditev. Zaradi tega morajo doseči soglasnost v glasovanju, ker ne bi sicer odloki na Podlagi navadne . večine imeli Potrebnega vpliva, da bi dosegli ta namen. , Novozelandsko mnenje Novozelandski visoki komisar v Londonu W. J. Jordan je v svojem govoru poudaril novozelandsko nasprotovanja do glasovalnega načina dveh tretjin. Izjavil je, da bo čo vprašanje sprožlo vprašanja nadzorstva nad položajem. S tem ja v zvezi važno načelo, in sicer ° svobodnem in enakem izražanju •Unenj. Jordan je označil kot «odllčen» Popravek glasovalnega načina dveh tretjin, ki ga je predlagal ritenski delegat. Po t:m po-zunVltU bi morali Predložiti svetu Pred'"'*111 ministrov v preučitev mirovni konference o osnutkih vraž.nlmi PoE°db 3 5 bivšimi so- odobrmi b^Vami’ kl W biU ali večino 2 navadno večino Je nadaljeval «Toda — odobmvamo ordan ml lahko sklepa o kakršnem koli odloku. Jaz pa vprašujem, če se 4 one dovoliti manjšini petih, da sklepa o kakršnem koli odloku. Zakaj ne bi mogli upoštevati volje, kl jo izrazi večina delegatov na tej konferenci? Po našem mnenju bi moral imeti glas vsakega Izmed štirih velesil isto vrednost kot glas Novega Zelan-da. Som so nas poklicali, da bomo zastopali sile demokrac je In zdaj smo se znašli pred nevarnostjo, da moramo svetu izjaviti, da se na tem Sestanku boje svobodnega demokratskega glasovanja, tudi če gre zgolj za predloge!* POLJSKO STALIŠČE Zastopnik Poljske je Izjavil, da demokracija, v katere imenu so nekateri govorniki zagovarjali nauk o navadni večini, lahko uspeva samo v ozračju stalnega In mirnega sodelovanja ln da je to mogoče doseči samo s soglasjem med velesilam'. »Zaradi tega — je dejal — bo Poljaka, ki nima težnje, da b; bila velesila, podpirala način glasovanja dveh tretjin*. ČEŠKOSLOVAŠKA PRITRJUJE Dr. Vlado Clei«entia, češkoslovaški delegat, se je tudi Izjavil naklonjenega slednjemu nač nu ter dejal, da je razlaga, po kateri jj večina dveh tretjin bolj demokratska ln vplivna kot navadna večina, istočasno na trdni podlagi in prepričevalna. BELGIJA NASPROTUJE Nato je govoril baron Gutllaume Van Langenhove (Belgija), in predložil drugi popravek k britanskemu popravku v smislu, da bi morali predložltL zunanji« ministrom predloge, ki bi jih izglasovali z več kot polovico glasov konference skupaj s številom glasov, ki so Jih zabeležili v vsakem posameznem primem. McNEIL UGOVARJA Nizozemskemu popravku je ugovarjal podtajnik britanskega zunanjega min strstva Hector McNeil, ker vsebuje po njegovem mnenju britanski popravek bistvo stavljenih predlogov in prvotnih predlogov zunanjih ministrov. BYRNESOVA IZJAVA Ameriški zunanji minister Byr-nes je poudaril svojo prejšnjo izjavo in sicer, da bo podpiral v Svetu zunanjih rrinstrov kakršno koli priporočilo, ki bi bilo deležno dve tretjinske večine s strani konference, tudi če bi osebno temu nasprotoval. Byrnes je dejal: «Trdijo, da ne Dr. Dimitrij A. Manuilski predstavnik Ukrajine na mirovni konferenci da bi našli razpoko, jo povečali in imeli od tega korist. A gotov sem, da ne more biti take želje s strani prisotnih. Označil Je nevredna bitja in pustolovce tiste, ki proglašajo, da je njihov namen pripraviti tretjo svetovno vojno in dejal: «Ne smemo storiti korakov, ki bi bili v korist samo tistim, ki računajo na novo vojno. Nasprotno mo-rarro storiti vse mogoče, da jih osamimo in onemogočimo njihove napore«. «Sovjctska zveza misli, da je pravilo dvetretjinske večine najboljše, da se pospešijo koristi konference. Sovjetska zveza misli, da je korektno trditi, da bi moral svet zu-nanj h ministrov slišati tudi mnenja, ki ne dosegajo dvetretjinske Cena 4 lire večine. Zaradi tega svetuje sovjetska delegacija, da se odgovarjajoče odločitve sveta izpopolnijo sledeče; v primeru, da predlog ne doseže dvetretjinske večine, bodo države, ki so glasovale za predlog, lahko predložile svetu zunanjih mi.-nistrov ta predlog, da ga preučijo. «To pomeni, da bi morali biti predlogi konference sprejeti od večine dveh tretjin, a tisti, ki bi ne dosegli te večine, bi bili predloženi svetu s strani delegacije, ki jih je predlož la in svet bo primoran jih uvaževati. Ce bo to sprejeto, sem prepič-an, da bo služilo koristim konference.« Preden so sejo preložili zaradi večerje, je predsednik komisije Spaak izjavil: «Bojim se da bo ta razprava trajala do neskončnosti. TRST, torek 6. avgusta 19,46 UREDNIŠTVO : Via S. Peitlco 12 Telefon št 93354 ln 944ČS OUI.ASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski U 27, mrtvaški L 56 (osmrtnice I* 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 46. V vsebini tista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet Plačljivo v napiej- Oglase sprejema Izključno: .S.PJ., SocletA per la PubbllcltA In Halla, Trst ut Silvio PeUlco št 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. bo mogoče doseči dvetretjinske večine, ker so se štiri velesile sporazumele, da bodo podprle mirovne pogodbe. To je res v zadevah o katerih se je Svet zunanjih ministrov sporazumel, a ni tako v zadevah, o katerih se niso sporazumeli. Pripravil sem seznam zadev, o katerih ni bil dosežen sporazumi skupno jih je 26 in od teh jih je po mojem mnenju nekaj zelo važnih, druge pa manj važne. V kolikor se tiče zadev, o katerih Svet še ni razpravljal, je Jasno, da bodo štiri velesile proste, da glasujejo, kot želijo. «Ne morem se obvezati, da bom podprl proti svojem stališču predlog. ki bi bil deležen navadne večine. «Iz tega razloga — Je zaključil Byrnes — ne morem podpreti popravka, ki ga je predložila nizozemska vlada in mislim, da zado-voljuje britanski predlog vse zahteve, kl jih je označila nizozemska delegacija.« KITAJSKO STALIŠČE Nato je povzel besedo kitajske delegat Van Sih Cleh, ki je naznanil, da je njegova delegacija, ki je imela namen predložiti popravek iste vsebine kot britanski, potem ko se je z njim Seznanila, opustila svoj namen in so odločila, da podpre popravek Velike Britanije. Odbor je nato preložil delo na popoldne ob J.5. uri. Popoldansko zasedanje Molotouljev kompromisni predlog Ob otvoritvi popoldanske seje od-bora za postopek Je najprej govoril norveški delegat Halvard Lange, ki je izjavil, da nasprotuje nizozemskemu popravku. KANADCI ZA KOMPROMIS Nato Je povzel besedo kanadski delegat Brocko Clarton, ki je izjavil, da bo njegova delegacija podprla popravek, kl ga bodo prvega dali na glasovanje. «Upamo — je dodal delegatda bo dejstvo, da je bil britanski popravek deležen tolikih privoljenj, povzroč.lo, da to ta odobren.* KISELJEV O BLOKIH Nato Je govoril delegat Bele Rusije Kiseljev v korist dveh tretjin, ki Ju Je ozačil kot edino pravično riJ.tev. Dodal je, da trditev o obstoju dveh nasprotnih blokov, velikih In malih narodov, ne odgovarja stvarnosti. Sovjetski zunanji .minister I^plo-tev, ki je za njim povzel besedo, se je v svojem govoru, ki je trajal približno 30 minut (ed:n izmed najdaljših govorov, kar jih je bilo do zdaj), uprl nizozemskemu ln britanskemu popravku. Predložil je kompromis v zadevi glasovanja in svetoval, da bi morali biti vsi predlogi konference štirim ministrom odobreni z dvetretjinsko večino, medtem ko bi morali biti predlogi raznih delegacij posebej predloženi svetu. Molotov je nadalje dejal, da je zavzel britanski predstavnik stališče, ki je nasprotno tistemu, kl ga je ime\v Svetu zunanjih ministrov. «Včcraj — je dejal — Je bila Velika BrSanija enega miJ.jenja, danes je drugega ln to se mi zdi Čudno.* Molotov je izjavil, da tudi zadržanje ameriškega delegata Jamesa Byrncsa ni skladno. V začetku Byrnes ni hctel, da bi se štirje ministri sestali med konferenco, a zadostovalo je, da so to predlagali Kanadci, pa je Byrnes pristal. Molotov je nadaljeval: «Devct je držav, ki so utrpele invaz jo ln kl imajo največ interesa pri mirovnih pogodbah o katerih zdaj razpravljamo. Z navadnim večinskim glasovanjem bi lahko prešlo teh devet držav v manjšino po zaslugi 12 držav, ki n'so utrpele invazije. Ta konferenca mora služiti interesu miru in ne drugim interesom.« Sklicujoč se na 26 zadev, kl ji je omenil Byrnes v prvih včerajšnjih urah, o katerih in bil dosežen sporazum, je Molotov dejal: «Mnogo dela nas čaka, mnogo dela je v teh 26 zadevah ln nastala bodo nova vprašanja. Kljub temu so odločitve, kl jih je sprejel svet zunanjih ministrov o postopku, zdaj oslabili njegovi člani. Želim vprašati tiste, ki vztrajajo na navadni večin!, če imajo namen povečati nesporazum, Sinočnje zasedanje »Drobtinic}1, z mize štirih ministrov*4 Pri otvoritvi včerajšnje tretje seje odbora, ki se kavi z zadevo glasovanja, je avstralski delegat dr. Herbert Eva-tt izjavil: »To, kar je potrebno, je soglasnost. Ne moremo priti do miru z navadno dvetretjinsko večine, temveč s soglasno odobritvijo vseh narodov, ki so se udeležili vojne.* «Beseda «soglasno»t» — je izjavil Evatt — ne pomeni, da sme ta ali ona velesila, ki ne bi hotela sli--dtl pametnih predlogov, reči drugim narodom: »Vi ste tisti, ki rušite soglasnost*. Niti Molotov, niti noben drug delegat ne bi smel po mojem mnenju v tem pogledu vztrajati na tem, kar je bilo ne atetokrat označeno kot »spekulacija z glasovi*. McNEIL SE JE ZAREKEL Po Evattu je govoril začasni voditelj britanske delegacije Hector McNeil, ki Je sklicujoč se na britanski popravek, izrazil svoje obžalovanje zaradi dejstva, da Je vsem 17 prisotnim državam, z izjemo štirih velesil, dana možnost, da Imajo basedo pri sestavi pogodb. Zanikal Je obstoj «angleško-sovjetskega bloka* — ln med splošnim smehom popravil stavek v »anglcško-amerl-*.ci blok* — ter dodal: «Upam, da nihče ne bo verjel, da nas je navdala želja, da si zagotovimo orodje' za katero bomo mogli vsiliti našo voljo tej skupščini.* INDIJA NASPROTUJE Sir Samuel Runganatham, voditelj indijske delegacije je naznanil, da to podprl predlog nizozemsko delegacije za navadno večmo in da se bo upri britanskemu popravku. Dejal je: «Zdaj ne upoštevajo, kako bo svet obravnaval predloge. To je zadeva, katero bodo odločili J.irje ministri sami.* Sir Samuel je dejal, da ne razume britanskega popravka, kl je videti, da dela razlike brez vsakega praktičnega učinka. Ni mogel podpreti sovjetskega popravka, ker ni mislil, da bi bila kakršna koli drža- NASELITEV BEGUNCEV V BBAZILD London, 6. avgusta V Rio de Janeiru se bodo ameriški in britanski opazovalci udeležili razgovorov o -odločitvi brazilske blade, da dovoli priselitev 100.600 beguncev iz koncentracijskih taborišč v Avstriji in Nemčiji. Razgovorov se bodo udeležili tudi zastopniki mednarodnega odbora za begunce. IZOBČENJE IZ CERKVE London, 6. avgusta Vatikanska radijska oddajna postaja poroča, da je primas Poljske, kardinal Hlond, obvestil vse katolL čane, ki se nameravajo pridružiti narodni poljski cerkvi, ki jo je poljska vlada pred kratkim priznala, da jih bodo izobčili, jim odvzeli vse zakramente In odrekli katoliški pogreb. va, ki bi zagovarjala načelo navadne večine, zadovoljena s temi drobtinicami upoštevanja, ki so padlg z mize štirih ministrov, Toplo podpirani nizozemski popravek, a če iz kakr.Viega koli vzroka ta ne b; bil odobren, bom podprl britanski popravek*. Opolnoči je predsednik predložil, da se seja prekži na danes, potem ko Je odbor za postopek prebil sko. raj devet ur pri razpravljanju postopka o glasovanju. Odbor je odločil, da se ponovno sestane danes jicpoldne ob despti uri po pariškem času. ODSTOP TURSKE VLADE Ker je pri nedavnih volitvah opozicija dobila velilio glasov, jc Saradžnglnjeva vlada odstopila navzlic zmagi LONDON, 6. avgusta — Diplomatski urednik lista *Daily Mali* piše, da je prispela v London presenetljiva vest o nenadnem odstopu turske vlade, ki ji je načeloval Sarcdloglu. Ustaljenost političnega položaja v Turčiji je bila videti potrjena zaradi smage ljudske republikanske stranke, kateri pripada SarcdZoglu, sKer niso prispele iz Ankare na- daljnje vesti — nadaljuje pisec — ni mogoče reči, če izvajajo v političnih teZnjah skorenito spremembo* v pogledu notranjih ali zunanjih vpraSanj. Petnajstega avgusta bi moralo priti do razpravljanja vprašanja revizije pogodbe v Montreum iz leta 1936, akoravno ni dala nobena država predpisanega trimesečnega predobvestila». Ankarski dopisnik istega lista piše, da dejstvo, da se nobeden od ministrov Saradžogluja z izjemo zunanjega ministra, ne bo udeleZil v novi vladi Pekerja, dokazuje korenito spremembo turške politike. Dopisnik je nadalje izvedel iz verodostojnega vira, da bo nova turika vlada prosla za svet tuje izvedence, zlasti britanske, da bi preuredili gospodarski, finančni in industrijski ustroj drZave. Dopisnik dodaja, da imajo veliko Število glasov, ki jih je dosegla demokratska opozicijska stranka pri nedavnk volitvah kot znamenje znez-dovolj- Uspela stabilizaeiia madžarskega dejansko bi se > , --- '*? •«» v šujejo se, če ^ Načina veta ne in vet;;* Vprfli- nayadna vsčmt Ženeva, 6. avgusta Poljska je evropska država, ki je letos dobila največjo količino blaga ustanove UNRRA. V tej dobi je prejela Poljska dobave v skupni vrednosti 113 milijo, nov funtov šterlingov. Druge važnejše države, kl prejemajo pošiljko ustanove UNRRA, to: Jugoslavija, Orčija, Italija in Češkoslovaška. Največje stroške so nosile Zdru-ione državo, Anglija In Kanada, ki so bile tudi glavni dobavljalcl. Najvidnejše deleže so dale Združene države z 2.700 milijoni dolarjev, Ve-'ika Britanija s 624,650.000 dolarji, Kanada s 138,738.000 dolarji; sledijo Avstralija in Brazll s 30,000.000 dolarji in Indija ter Južna Afrika z 18,000.000 dolarji. « * • Prvo poročilo ustanove UNR RA o delu v Ukrajini ln Beli Rusiji pravi, da je 600 km dolgo področje med Moskvo ln Minskom (prestolnica Bele Rusije) «opustošena pokrajina*. Vsako mes‘o — pravi potočilo — je dejansko razrušeno. Desetmili- II IV KR A pomaga ljudem Nemci so strahovito »pustošili Ukrajino, kjer so bolnišnice Še danes brez mila in v trgovinah je samo majhna količina blaga, ki ga je dobavita UNRRA jonskemu prebivalstvu *Bele RU-s'je primanjkujejo bistvene stvari, obleka, obutev, stanovanje, gradivo ln sanitetno orodje. Isto velja za živila, razen za žitarice. Govedo je ostalo le tisto, katero so uspel; partizani skriti na močvirnatih področjih m v gozdovih. Podobno razmere — nadaljuje poročilo — so v Ukrajini, kjer »so bolnišnice brez mila ir. dokler ne bodo prispela do-bavke ustanove UNRRA, bo tu malo ali nič razen kruha, testenin in sira. Na tisoče vasi je razrušenih in v več mestih, ki so štela pred vojno po 1C0C00 prebivalcev,' ni prež'vela več kot polovica prebivalstva. Le-ti so ži- veli v glavnem v kleteh in v podstrešnih sobah. V Izložbah trgovin v raznih ukrajinskih mestih ni drugih živil razen kruha, vina in čaja. Videti je samo majhno količino blaga od dobav ustanove UNRRA. Ustanova UNRRA zalaga z Živili samo mesta, tako da je prebivalstvo poljedelskih področij navezano na svojo pomoč*. * • • «Times» ln «Ncws Chronicle« 'zahtevata podaljšanje obstoja u-stanove UNRRA, da bi mogla nadaljevati s svojim pomožnim in ob-.aov r,venim delovanjem. «Times» hvali delovanje ustanove UNRRA ter pravi, da Je rešila pred zmedo velike predele Evrope. Zdaj bi si morali zagotoviti, da se okrepi že izvršeno delo v istem duhu na mednarodni podlagi. Vsaka o-mejitev virov ali področij, kl so potrebna pomoči, bi b'la pogubna. «Times» piše, da namen ustanove UNRRA ni bil samo nuditi pomoč, ampak omogočiti državam, da se dvignejo in ravno uresničenje tega osnovnega namena je še v ne-varosti. Zaradi tega morajo priti ■do zaključka, da morajo ohran'tl sedanjo organizacijo za pomoč na isti široki in nepristranski podlagi kot do zdaj. «News Chronicle« pravi, da se je znašla ustanova UNRRA v težavah zaradi pomanjkanja sredstev. Ker prejemata britanska in ameriška vlada pritožbe, da ne prihaja vedno pomoč drž.avam, ki so najbolj potrebne, bi bilo potrebno pregledati delovanje ustanove UNRRA ln plačilni sistem. Zdaj, ko je delo komaj na pol dovršeno, ne smejo pustiti ob strani pridobljenih Izkustev in ustroja, ki so ga tako težko zgradili. denarja London, 6. avgusta Dopisnik sTimesa» z Dunaja poroča, da se je po poročilih, ki so priila iz Budimpešte, dobro začela stabilizacija madžarskega denarja. Peng, ki je v zadnjih dneh preteklega ted)\a padel na zelo nizko vrednost, je izginil iz prometa in na njegovo mesto so uvedli florint. Novi denar bodo deloma krili s tistim madžarskim zlatom, ki je zaradi vojnih dogodkov b lo izgubljeno« in ki ga zdaj vlaki pod sovjetskim in ameriškim nadzorstvom prevažajo iz ameriškega zasedbenega področji v Nčmčiji v Budimpešto. Od 15. avgusta dalje bo stopil v veljavo zakon, ki predvideva smrtno kazen za tiste, ki se bavijo z verižniStvom tuje valute. Zato ljudje v množicah oddajajo dolarje, izmed katerih je mnogo ponarejenih. Florint uživa zaupanje kmetov, ki so v Budimpešto pripeljali živila v trgovine. Tudi na industrijskem in trgovinskem, področju je opaziti iz-vestno obnovo. Kot pomožen denar so uvedli heler, ki velja (no stotinko flonnta. Denarna ureditev je imela dobre učinke na področju racionirsnja, ker je omogočila potrošniku nabaviti živila na podlagi določene cene in nekatera izmed živil so si potrošniki mogli nabaviti celo na svobodnem trgu, po ceni, ki ne presega 60% določene cene. To velja za malčobe, sladkor, mleko in druga živila. Na Madžarskem upajo, da se bodo poleg zlata vrnila t> državo ostala «izgubljena imetja», kot so železniški vozovi, umetniški zakladi in donavsko trgovinsko brodovje. i ------------------ STAVKA TISKARJEV V ATENAH Atene, 6. avgusta Zaradi stavkj tiskarjev, ki zahtevajo 40% pov:Sanje plač in K urni delovni dan, so izdali atenski časopisi skupno izdajo pod naslovom eZdruicni tisk*. Same komunistični list more porabiti, zaradi česar se človek dobro počuti, je dobro razpoložen, aktiven ip ustvarjalen. Tako prične izkoriščati več energije, kot je telo lahko proizvaja, kar traja toliko časa, dokler ni izrabljena rezerva in nastopi reakcija. Iz dobrega razpoloženja pade prav nenadno v najbolj črno voljo, je utrujen in brez poguma. Včasi se tudi še počutimo prav dobro, ko zaloge energije že začenjajo pojemati. Nasprotno s« pa drugič počutimo slabo, ko se je proces nabiranja, energije Ze pričel. Ko se nam vse na svetu zdi nesmiselno ln brezupno, smo navadno Ze prišli okoli nevarnega ogla. Ko sta doktorja Hersey in Bennett preiskala vedno več oseb, sta ugotovila, da Je izpremetnba razpoloženja v dobi 33 dni v glavnem posledica Izločanja žlez z notranjo sekrecijo. Če Zleze izredno močno delujejo, če sto »hipertl-roidni* primer, je tudi obdobje krajše, včasi traja le tri tedne. Če pa delovanje žlez ni močno, če ste »hlpotlroldni* primer, je obdobje lahko tudi nekaj tednov daljše. Dr. Hersey je opazil pri samem sebi, da se mu obdobja daljšajo s starostjo. Zdaj so, pravi dr. Hersey, približno tri dni daljša, kot so bila pred 10 leti. Med spoli ni razlike v obdobjih, vendar Je pri ženah obdobje razpoloženja večkrat pod vplivom menstruacije, ki ima prav tako svoja redna obdbbja. če slabo obdobje menstruacije sovpada z obdobjem slabega razpoloženja, nastopi nenavadno slabo počutenje, Izredna nervoznost in nemirnost. Premnoge nepotrebne ločitve zakonov in druge neprilike si ljudje nakopljejo na glavo ob takšnem času, pra-v; dr. Hersey. Gotovo ste že opazili, kako važne so te ugotovitve za vsakega človeka ln njegovo delovanje. Predvsem lahko zmanjšanje nerazpoloženje, pretirano skrb za bodočnost, ker se zavedate, da je takšno duševno in telesno stanje od časa do časa povsem naravno in mu bo sledilo obdobje dobrega razpoloženja, optimizma in velike telesne energije. Ze ob tej zavesti sami ne boste mogli biti ved tako potrti in slabe volje. Beležite slabe dneve! Lahko se opazujete in boste v kratkem času približno vedeli, kdaj lahko pričakujete obdobje dobrega ali slabega razpoloženja. Na koledarju zabeležite dneve, ko se počutite posebno slabo ln brez poguma. Slabi dnevi vam bodo dali točnejši pregled kot bi ga dobri, ker so obdobja «sreče» bolj raztegnjena in ne tako ostro začrtana. Slabi dnevi navadno trajajo le nekaj dni ali najdalje en teden in se vračajo z veliko točnostjo. Ko ste ugotovili, kdaj vas čaka dobro, oziroma slabo razpoloženje, si lahko pametno razdelite delo. V dobrem razpoloženju rešujte težke posle, ker bi Jih v slabem gotovo ne Izvedli dobro. Z opazovanjem samega sebe sl lahko uredite življenje in rešujete naloge, ki zahtevajo trdno voljo, energijo in samozavest v dobrih dneh. Na koncu krivulje je sposobnost za opazovanje, sodelovanje ln spomin ra najnižji stopnji ter se vam najlažje pripetijo nesreče in naredite največ napak. Zato pustite te dneve za duševno lažje in bolj avtomatično delo. Velikega pome. na je tudi to, da dajete v obdobju slabega razpoloženja mnogo večjo važnost vsaki manjši neprijetnosti in neuspehu. «Pazite», opominja dr. Hersey, »da ne boste dajali neuspehom prevelike važnosti samo zato, ker ste slabo razpoloženi!* Temni naočniki-toda zakaj? Ce hodimo ob sončnem poletnem dnevu po mestu, opazimo le malo ljudi breg temnih stekel pred očmi. To so naočniki proti prehudi sončni svetlobi, Vendar so Ss ljudje, ki trde, da je to samo modna noroat in zatrjujejo, da so prej ravno tako preživeli poletje brez naočnikov in poleg tega najmanj tako dobro kot zdaj. Ker imajo polno pomislekov'proti tej poletni modi, zahtevajo dokaze za njih koristnost. Zdravniki pravijo, da so čini-telji, ki podpirajo noSenje naočnikov. Včasi so nosili kobuke, ki so s krajci zasenčevali oči, poleg tega pa pokrili glavo. Danes, ko ne nosimo klobukov, so temni naočniki postali skoraj potrebni. Potrjeno je, da je od tedaj, ko so začeli nositi temne naočnike, mnogo manj vnetij očesnih vek. Z naočniki so tudi iznaili za zaSčito nočno občutljivih rumenih ploskvio mrežnice pred prehudo svetlobo. Poleg tega temno steklo pomirljivo vpli- GOSPODARSTVO Ravnatelj gospodarskega oddelka ameriške uprave v Nemčiji general WJlUam A. Draper Je javil, da bodo na štirih področjih Nemčije Javnosti prodali 30 do 35 manjših tovarn IG Farben Industrie, ki morejo delati neodvisno druga od druge. Prodajo Je odobril nadzorstveni svet štirih velesil in predstavlja korak naprej Ji popolni likvidaciji IG Farben Industrie. Britanska ln argentinska delegacija sta v Buenos Airesu razpravljali o argentinskih naložbah v Veliki Britaniji, ki znašajo 125 milijonov angleških funtov. Ar- gentlna je predložila, naj razliko v njeno dobro spremenijo v dolgoročno posojilo z obrestmi, ki ne bodo višje od 2.5 odstotka. Vodja britanske delegacije je izjavil, da njegova vlada ni pripravljena plačati obresti za vrednosti, ki so Jih naložili v Veliki Britaniji samo zaradi vojnih razmer. Pogajanja sq prekinili ln jih bodo nadaljevali v kratkem. Obnovitveno delo velikega nasipa Zaporož na reki Dnjeper napreduje po načrtu. Pri obnoviti nasipa dela 13 tisoč delavcev, izmed katerih Je ena tretjina žensk. Dela so Ze tako napredovala, da bddo že v decembru mogli proizvajati električno silo. Nasip je 1.200 metrov dolg in 60 metrov visok. Zidarska dela so praktično Ze dovršena, vendar pa celotno delo, Indijska vlada Je na račun neke Indijske industrijske družbe, k! ima tovarne v Kalkuti, Delhih in Bombayu, v Veliki Britaniji naročila za nad en milijon funtov orodja ln industrijskih naprav. Velik del novih naprav in strojev bodo uporabili za proizvodnjo avtomobilov. » Italijanska vlada je razen rednih preračunskih fondov nakazala več milijard Ur za popravo pristanišč. Za popravilo genovskega pristanišča je vlada odobrila eno milijardo in pol ter enako vsoto za neapeljsko pristanišče. Za popravilo ostalih pristanišč pa bo šlo 16 m'?ljatd lir, va na očesno lečo, ker izravnava prevelike svetlobne spremembe in s tem preprečuje prepogosto menjavanje leča. Vendar je Število tistih, ki nosijo predpisane temne naočnike iz zdravstvenih razlogov mnogo manjie il števila tistih, ki jih nosijo zaradi prijetnosti in mode. Možno ja pa tudi, da so ljudem zaradi pomanjkanja vitaminov in velikega uživanja saharina med vojno oslabele oči ter jim bolj * blešči, kakor prejSnja lata. Kljub temu je noSnja naočnikov le nekaka moda, ki napravlja ljudi podobne drug drugemu kot uniformirance. Optik pravi, da zavisi popolnoma od osebe, kakine naočnike nosi. Izdelujejo popolnoma navadna in cenena stekla, kakor tudi bolj-Sa, ki se lepo prilegajo obrazu. Včasi so izdelovali stekla vseh mogočih barv, sive, rožnate Ud., danes gledajo v glavnem na to, da je barva stekla čim bolj pomirjujoča (rjavkasta) in ne preveč temna, tako da je lahko opaziti oči skozi stekla, so začeli izdelovati vsg mogoče oblike okvirjev v najrazličnejših barvah. V Ameriki nosijo naočnike take oblike, ki sledijo loku obrvi, francoska moda ja izdelala okvirje vseh mogočih barv, a niso imeli velikega modnega uspeha. Ker temnih naočnikov ni treba centrirali kakor tistih, za zdravljenje oči, ja dano fantaziji širše polje razvoja. Kljub temu, da je človek videti v fakinih naočnikih nekako zagoneten, naj bi bila njihova naloga tudi ta, da preprečijo nastajanje gub okoli oči, ki se pojavijo, če stiskamo oči. Vendar je ta ugotovitev t kozmetičnega staliiča popolnoma nepravilna, kajti naočniki gub ne preprečijo. Koža zaradi ostarevanja in pomanjkanja potrebne hrane izgubi prožnost in se začne gubati. Vendar zaradi tega, da ne bi dobili gub, n{ potrebno nositi temnih naočnikov. ZDRAVSTVO Epidemija v Diano Marini Agencija «Ansa» poroča Iz Genove, da je izbruhnila pretekle dni v Diano Marini (Imperia) čudna epidemija; doslej še niso mogli ugotoviti za kako bolezen gre. Bolezen ima znake tifusa in paratifusa. Pojavlja se z akutno grižo in zelo visoko stalno vročino. Po vesti, ki jo je neki dopisnik poslal večernim časopisom, je ravnatelj bolnišnice v Diano Marini zagotovil, da so epidemijo Ze popolnoma omejili in da se ne bo mogla razširiti. Od 3500 prebivalcev jih je doslej obolelo 800; smrtnih primetov še ni bilo, če izvzamemo dva ali tri, za katere pa ni ugotovljeno, če je vzrok epidemija. Izolirali so najtežje bolnike. Predvčerajšnjim so oblasti ukazale, da ukinejo vse plese in zapro kopališča. Največja tovarna penicilina Nova tovarna penicilina, ki jo grade v severnem angleškem mestu Speke, bo v prav kratkem času dovršena in bo največja tovrstna tovarna na svetu. Celotni gradbeni stroški bodo znašali okoli milijon šterlingov. Po vesteh «Daily Tele-grapha* bi morala tovarna pričeti obratovati Ze v začetku tega leta ter naj bi zaposlila mnogo stotin delavcev. V grofiji Du-rham — tudi v severni Angliji — grade podobno veliko tovarno penicilina. Ministrstvo za preskrbo predvideva, da bo proizvodnja teh tovarn in tistih, ki že obratujejo, zadostovala za potrošnjo penicilina vsega angleškega prebivalstva. * Učinkovito zdravilo Vsi tisti, ki bolehajo na seneni mrzlici, se bodo prav gotovo razveselili učinkovitega novega zdravila — betadiimetilaminoetilbenzi-drileteridroklorat — ki je že doslej pokazalo, da ozdravi vsaj 85 odstotkov bolnikov. Gre za posebno zdravilo, ki ga bolniki uživajo predvsem v kroglicah S/n ki ga je moči uporabljati v vseh obdobjih tc bolezni. Novo zdravilo sicer ne služi v prvi vrsti za radikalno terapijo, ampak za simptomatično zdravljenje v obdobju posameznih mrzličnih napadov. Računajo, da v Angliji skoraj 15 odstotkov prebivalstva boleha na periodičnih mrzličnih napadih. Potemtakem je okoli 5 milijonov Angležev, ki bodo v tem kemičnem zdravilu našli uteho in olajšanje. ’ Kot so storili tudi pri drugih posebnih zdravilih, so ime tega zdravila iz različnih praktičnih razlogov skrajšali ,v «benadryl». Ce bi bil kdo humorist, bi dejal, da so ime skrajšali zaradi tega, ker bi sicer bolniki, k! bi skušali Izgovoriti tako dolgo in težko ime, dobili nove in še hujše napade vročine, naduhe in kihanja. Slovenska letovišča In zdravilišča so že v glavnem obnovili. Državno podjetje »Turist hotel*, ki je prevzelo skeraj vse takšne naprave, je na področju obnove čakalo veliko in težko delo. K obnovi je mnogo prispevalo domače prebivalstvo. Na Bledu so obrtniki opravili okoli 50% vseh obrtniških del. Dotok gostov, ki so potrebni počitka in okrepitve, je zelo velik. Marsikje Je že težko dobiti prostor. Največ gostov je iz drugih federalnih edinic ljudske republike Vendar «Ljudska pravica* ugotavlja, da je med gosti samo četrtina delavcev in nameščencev, več kot tri četrtine pa je drugih gostov. Sicer so v letoviščih uvedli nizke cene (4 razredi, ki stanejo od 80 do 150 din na dan), a so za delavce še vedno previsoke in si takšnega odmora ne bodo mogli privoščiti. Člani sindikatov imajo popust, tako da dobe za 80 din 3. razred, ki sicer stane 100 din. Da bodo omogočili obisk tudi delavcem in nameščencem, bodo morali odpraviti preveliko zaslužkar-stvo in znišati režijo. Ukinili so tudi vse napitnine. Zaradi tega se je odnos uslužbenstva do gostov marsikje močno spremenil. To velja zlasti za starejše osebje. Opažati je tudi, da delajo razliko med gost; raznih razredov. Vse takšne pomanjkljivosti bodo skušali odpraviti in upajo, da bodo v prihodnji sezoni vsa letovišča res postala last delovnega ljudstva. Trenotno so najboljši jugoslovanski lahkoatleti v posameznih športnih disciplinah naslednji: 100 m: Račič, Slanac 10.9; 200 m: Račič 22.4; 400 m: Oberšek 51.5; 800 m: Novak. 1.58.8; 1.500 m: Stefanovič 4.04.8; 5.000 m: Mihalič 15.46.2; skok v daljino: Urbič 7.32; skok v višino: Kukovič 1.88; troskok: Urbič 13.55; skok s palico: Lenard 3.60; met krogle: Jevtovič 13.04; met diska: Žerjal 47.73; met kopja: Marčelja 61.37; met kladiva: Gubijan 49.24; tek 400 m čez zapreke: Bulič 58. V spomin pete obletnice OF je »Mladjnska knjiga* izdala ponatis dveh letnikov «Mlade Slovenije* ter prvega letnika »Mladine*. Oba lista, ki sta izhajala med osvobodilno vojno, sta imela namen vzgajati in usmerjati mladino v smislu načel OF. Dne 28. julija je umrl najstarejši slovenski umetnik, mojster in učitelj mladega umetniškega rodu: Ferdo Vesel. Pokojnik je bil sin ljubljanskega trgovca ;n posestnika. Hodil je. v realko, k; pa je ni dokončal. Njegovo umetniško naravo je vleklo v svet ter je zato odšel na. Dunaj in pozneje v Mo-nakovo. Svoja dela je razstavljal po mnogih evropskih mestih. Po večletnem bivanju v Italiji se je vrnil v domovino in se je naselil na gradu Grumlovem na Dolenj- skem. Tu Je živel popolnoma odmaknjen od sveta samo za svojo umetnost. Poleg slikarstva se je bavil tudi s kiparstvom, glasbo In literaturo. Dela, ki so po njem ostala, imajo veliko ln trajno umetniško vrednost. Finančni minister FLRJ je Izdal odredbo, s katero je določil enotno prodajno ceno za pšenico. V vsej državi bodo 100 kg pšenice prodajali po cen; 440 din. Za siromašne kmetovalce, ki nimajo dovolj svojega pridelka, pa prebivajo v krajih, kjer bodo odkupovali žito, bo prodajna cena pšenice enaka odkupni ceni. Isto ministrstvo javlja, da bodo v kratkem času izdali odlok o znižaju cen raznih industrijskih proizvodov. Kmetom, ki bodo v smislu odredbe o odkupih odvišnih količin Sita, državi prodali žito, ga bodo plačali z akreditivnimi nakaznicami Poštne hranilnice, ki jih bodo lahko vnočili na kateri koli pošti. Poročila sta se: Vinko Hribar, dipl. dentist z Darinko Roganovlč-Grlvec v Ormožu. Umrli so: Franc Jeršin, Ferdo Vesel, akademski slikar, Baldi Frič, vsi v Ljubljani; Francka Rozman na Jesenicah, Jurij Jezernik, mizarski mojster v Celju, Bačar Pavel v Blejski Dobrav!, Stefan Jakiš, strojni ključavničar ir. posestnik v Murski Soboti In August Zerovnik, gostilničar ln trgovec v Grajski vasi. Jugoslovani zadržali in nato izpustili ameriškega majorja, njegovo ženo in otroka TRST, 6. avgusta — Včeraj so v Trstu uradno javili, da so jugoslovanske oblasti v Julijski krajini izpustile ameriškega majorja 88. divizije, skupno z njegovo ženo in osemletnim otrokom. Vest, da so Jugoslovani ustavili majorja skupno z njegovo družino, so sporočili javnosti prvič v včerajšnji izjavi zavezniškega glavnega stana v Casert. ;n nato preko BBC, ki jo je oddala po radiu. Izjava dodaja, da niso bili znani vzroki za zaustavitev trojice, a da so bila v teku pogajanja za njihovo izpustitev, , Major George W. Wood, žena ter 8-letn; sin so se včsraj zvečer vrnili v Gorico po približno 26 urnem zadržanju s strani jugoslovanskih oblasti na področju «B». Majorja Wooda ;n njegovo družino je aretiral neki oboroženi jugoslovanski vojak na nek; poljski cesti na področju «A» bližini Solkana, nekaj kilometrov vzhodno od Gorice. Po svoji vrnitvi na poveljstvo v Gorico, je major Wood Izjavil, da so tako z njim, kakor tudi z ženo in otrokom ravnali na občudovanja vreden način «v dobi zapora in da s« vsi trije dobro spali in jedli*. Izjavil je višjim častnikom, da je v trenotku svoje aretacije peljal svojo družino na obisk na »podro- čje Julijske krajine*, ki je zasedeno po zaveznikih »in da je šel po cesti, katere v zadnjih 12 mesecih niso nadzorovali*. Majorja Wooda in njegovo di-u-2ino je aretiral neki jugoslovanski vojak oborožen s strojnico na nekem mestu področja «A». Po izjavah majorja Wooda so jih pridržali in jih dobro hranil; ter z njimi dobro ravnali v bližini Ajdovščina Letalske vaje 88. divizije Gorica, 6. avgusta. Danes ob 14.30 url se bodo na področju južno od Sv. Martina na Krasu, vzhodno od Redlpulja in severno od Vermeljana ter Ronkov začele dveurne letalske vaja s protitankovskimi raketnimi napadi, obstreljevanjem s strojnicami in bombardiranjem z 250 h* 500 kilskimi bombami. Vaje bodo pod nadzorstvom glavnega stana letalskih sil V Italiji. Pri vajah bosta sodelovala tudi pehota in topništvo in se jih bo udeležilo samo vojaško osebje. TRST IZREDNO POROTNO SODIŠČE Razprava proti Valdemarinu preložena Bivši desetar brigade črnih srajc oproščen Izredno porotno sodišče Je včeraj preložilo zaradi odsotnosti nekaterih prič razpravo proti Arturju Valdemarinu, rojenemu v Pulju 19.2.1904 in zaprtemu od 17-2.1946; Valdemarjn je obtožen naslednjih zločinov: 1. zločina kolaboracionizma, ker je po 8. septembru 1943 v Pulju in njegovem okrožju bil republikanski triumvir in s tem podpiral politične načrte sovražnika; 2. da je v Pulju pred 8. septembrom 1943 organiziral fašistične edinice, ki so plenile in uničevale po okrožju; 3. da je po državnem udaru v januarju 1925 v Pulju in na njegovem področju s prevzemom političnih vlog, organizacije' fašističnih edinic in zadevne propagande, prispeval k obdružanju fašističnega režima. .Po pričanju obtoženca Je javni tožilec zahteval, naj preberejo prL GORICA Gozdna prirast Angleški minister za poljedelstvo Tom VVilliams je v spodnji zbornici nedavno objavil obširen načrt za pogozdovanje angleških goličav. Zaradi izrednih razmer so v Angliji v razdobju zadnjih dveh svetovnih vojn na široko izrabljali gozdove; samo v zadnji vojni so v Angliji porabili preko 17.500.000 ton gradbenega lesa., Zdaj morajo gledati na to, da bodo obnovili in pomladili ta važen vir narodnega bogastva. V prihodnjih petih letih bodo na površini 146.000 ha posadili na milijone' drevesc. Vrhu tega bodo s postopnim povečevanjem gozdnih površin verjetno v teh petih letih dosegli, da bo angleško gospodarstvo lahko razpolagalo z 2 milijonoma ha gozdov. i Ko bodo ta načrt uresničili, bo Anglija proizvajala na leto 30 odstotkov tistega lesa, ki ga v mirnem času potrebuje. Pri tem ne smemo pozabiti na to, da danes krije samo 4 odstotke svojih potreb po lesu. Predvidevajo, da bodo za ta petletni načrt uporabili okoli, 20 milijonov šterlingov ter pri teh delih zaposlili 20.000 delavcev in gospodarskih strokovnjakov. Nikogar ne sme čuditi, da bo ta načrt zahteval Btrogo nadzorstvo tud; nad zasebnimi gozdovi. Eden izmed načrtov predvideva, da bodo povabili vse zasebne lastnike, naj z vso skrbjo pogozdujejo svoje izsekane gozdove v smislu vladnega načrta in /da se bodo glede tehničnega nadzorstva vedno obračali le na strokovnjake, ki j;h bo stavila na razpolago vlada. Država b; bila pripravljena tudi podpirati zasedbe lastnika, in sicer na ta način, da bi h kosmatim pogozdovalnim stroškom prispevala 25 odstotkov. Delo za povečanje gozdne prirasti bo spremljalo tudi nastajanje novih naselij; v Kielderju na Škotskem, kjer so Ze pričeli z ustvarjanjem enega izmed največjih angleških gozdov, je zrastlo prvo angleško gozdno naselje. LASE SO JI POREZALI Neprijeten dogodek je doživela pred nekaj dnevi 17 letna Emilia P. iz Sv. Martina pri Kojskem* Ko se je vračala z nekega plesa v Košani, jo je na poti domov napadla skupina kakih 20 našemljenih neznančev. Medtem, ko so njemu spremljevalcu ukazali naj nadaljuje pot, so mladenko trije Izmed skupin« slekli In ji nato porezali lase. Policija je v zvezi s tem dogodkom aretirala 24 letnega Ludvika Persoljo iz Sv. Martina pri Koj-slcem. POSKUS SAMOMORA Ljubezenske neprilike so privedle 21 letno Stanislavo Gia-nesljevo, stanujočo v Gorici, ulica Monache 13, da je v soboto zjutraj zavžila nekaj tablet močnega uspavalnega sredstva v namenu, da si vzame življenje. Njeni domači so zastrupitev pravočasno opazili ih Gianesijevo z zasebnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico, kjer so ji zdravniki takoj Izprali želodec. Njeno stanje se je precej Izboljšalo, vendar še ni izven nevarnosti. canja odsotnih prič, čemur pa se je odvetnik Zennaro uprl, češ, da pravica ne potrebuje naglice. Sodišče se je nato odločilo za preložitev razprave. Predsednik: Thermes; javni tožilec: Piccoli; ljudski sodniki: Bor-sotti, Vitez, Mtlleri in Pertot. Drugi oddelek izrednega porotnega sodisča jp pod predsedstvom dr. Boattija zaradi pomanjkanja dokazov oprostil odsotnega Vlttoria del Fabra, bivšega desetarja brigade črnih srajc. Del Fabro, ki ga je branil odvetnik F. Presti, se je moral zagovarjati, ker se je v Istri udeležil kazenskih pohodov i,n zlasti zaradi tistega 30. oktobra 1943 v Poreču, kjer so izvedli številne aretacije in so pustili na ozomlju po boju 12 mrtvih partizanov. PREHRANA Govejo meso. Danes in jutri sl lahko bolniki, ki imajo dodatne nakaznice za meso, nabavijo po 500 gr govejega mesa. 16 oseb aretiranih V BLIŽINI TRŽIČA Vojaške oblasti so včeraj javile, da je bilo aretiranih 16 oseb ob priliki neke akcije vojaške in civilno policije na področju severno od Tržiča. Akcija je potekala nemoteno in ni vesti o nobenem Incidentu.