4 3 0 3 0 6
KNJIŽNIČARSKE NOVICE
6(1996)7 3. julij 1996
J, J* «L vi« ti* «l* ii* J« 4*	0> »i* vi* vi* J*	vi- 4f
«j» »p	»I*	»p	T* T" T* T* T* T T*
40 LET REVIJE KNJIŽNICA
vl# »)» «1/ «I* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* «f* vi. *i* vi* vi* vi* vX* »JV	*jv	*jv	*yv *Jv	»7»	T* T» T*	T*
jxMifd Cefai fe %e<dfa 7Cftjij*ttoz, âtna&awia yùzûiio'
âùudùz 40-teùttca àvojey*1 Oj/tajawfa.	écutitfjiu fu-
(Uief ¿¿kietto- ée&tit<z*n& omem âadeùiucem lewfe ¿*t wjim i*t tuztn jeCtMO- ie (AeÙJta- ¿teviÙt.
REVIJA KNJIŽNICA 40 LET
Prva številka revije Knjižnica je izšla spomladi leta 1957, deset let po ustanovitvi slovenskega bibliotekarskega društva. Njen prvi urednik .je bil Maks Veselko, kasneje pa so
kot uredniki delovali še dr. Branko Berčič, Jože Munda, Vlasta Pachei-ner, dr. Bruno Hartman in Jože Šifrer. Sedanja urednica je Jelka Gazvoda, uredniški svet pa vodi Rajko Slokar.
Priprave na izdajanje strokovne knjižničarske revije so potekale že leta pred izidom prve številke, saj so člani društva že zgodaj ugotovili, da stroka potrebuje svoje glasilo, ki bo prispevalo k širitvi strokovnega znanja in napredka. Slovensko knjižničarstvo s svojo dolgo tradicijo je v petdesetih letih doživelo prvi velik razmah, ki se v večjih ali manjših korakih nadaljuje vse do danes. Revija Knjižnica je v vseh obdobjih poskušala slediti temu razvoju, marsikdaj pa je bila tudi za spoznanje pred njim. Poslanstvo revije je biti ogledalo stroke in prostor srečevanja in posredovanja idej in znanja. Od začetnih, predvsem praktičnih in izkustvenih prispevkov in pričevanj se je njena vsebina poglobila in čedalje bolj prehajala v smer teoretičnih spoznanj. Vsako obdobje v razvoju naše revije je prineslo nove poglede na strokovno publiciranje in tudi nove zahteve njenih bralcev. Danes, ob štiridesetletnici izhajanja, glavna strokovna dilema ni več kako priti do tujega znanja, ampak kako do-
mače znanje posredovati v svetovno zakladnico znanja. Zato se bomo morali v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije še pred koncem stoletja odločiti za aktivno podporo tistim našim članom, ki bodo želeli svoje strokovne prispevke posredovati tudi v tujino.
Revija Knjižnica nikoli ni imela profesionalnega uredništva, vedno so zanjo skrbeli številni člani društva ob svojem rednem delu in vsak je prispeval svoj delež k njenemu obstoju in razvoju. Zato se ZBDS posebej zahvaljuje vsem uredniškim odborom in svetom, ki so revijo kljub večnim finančnim težavam uspešno urejali in upravljali, še posebej pa tudi vsem tistim, katerih imen v preteklih štiridesetih letih nikoli nismo prebrali v kolofonu, a so kljub temu veliko pomagali tako pri izdajanju kot pri distribuciji ter urejanju finančnih in administrativnih zadev. Posebna zahvala velja tudi vsem financerjem, ki so reviji omogočili, da je ves čas izhajala brez prekinitev, četudi včasih v omejenem obsegu in skromni obliki.
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
uredništvo revije Knjižnica
POZDRAVNI NAGOVOR PODPREDSEDNICE ZDBS
Spoštovani gostje, dragi kolegi!
V čast in veselje mi je, da lahko danes skupaj z vami proslavim tako pomemben jubilej za slovensko knjižničarstvo kot je štirideseta obletnica izhajanja naše strokovne revije Knjižnica. Dovolite mi ob tej priložnosti, da se v imenu Zveze
bibliotekarskih društev Slovenije zahvalim vsem, ki ste (ali še) kakorkoli prispevali k temu, da je Knjižnica ena izmed redkih slovenskih strokovnih revij, ki v štiridesetih letih niti enkrat ni prenehala izhajati. Pogled na mizo, kjer so razstavljeni letniki revije, nam pove, da vedno to ni bilo lahko, saj je bilo treba včasih cel letnik izdati v eni številki.
In kakšno pot je revija skupaj s svojimi snovalci v teh desetletjih prehodila? Iz zapiskov o zgodovini našega stanovskega društva1 lahko ugotovimo, da je bila pot do lastnega društva dolga. Do konca 1. svetovne vojne so se maloštevilni slovenski bibliotekarji včlanjevali v Avstrijsko bibliotekarsko društvo. Društvo jugoslovanskih bibliotekarjev (DJB) je imelo svoj prvi kongres leta 1931 v Zagrebu, njegova pravila pa so bila sprejeta leta 1932. Predvidevala so ustanovitev sekcij po glavnih mestih takratnih banovin, vendar pa so bile ustanovljene le v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Sekcije so bile v svojem delovanju avtonomne vendar so "glavni upravi" morale redno pošiljati poročila o svojem delu, pa seveda tudi polovico zbrane članarine. Zanimivo je, da je ljubljanska sekcija DJB začela delovati s 6 (šestimi) člani in je do vojne njeno članstvo naraslo na 10 bibliotekarjev, ki so bili iz Univerzitetne knjižnice Ljubljana (zdaj NUK), Knjižnice Narodnega muzeja in iz Študijske knjižnice v Mariboru.
Društvo jugoslovanskih bibliotekarjev do 2. svetovne vojne ni uspelo začeti izdajati svojega strokovnega glasila in so prispevki s področja knjižničarstva izhajali v
1 Podrobno so zgodovino bibliotekarskega društva do leta 1967 zapisali in objavili v Knjižnici Melitta Pivec-Stele, Branko Berčič in Ančka Korže-Strajnar.
2
drugih strokovnih publikacijah. Takoj po vojni so se začela prizadevanja za ustanovitev slovenskega bibliotekarskega društva. Decembra 1946 je tedanje Ministrstvo za pro-sveto LRS v Ljubljani organiziralo prvo konferenco slovenskih knjižničarjev, na kateri je bil izbran iniciativni odbor za ustanovitev strokovnega društva. Odbor je sestavil predlog pravil društva in jih predložil v potrditev omenjenemu ministrstvu. Po vseh uspešno prebro-denih formalnostih je bil 21. decembra 1947 v razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice ustanovni občni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije (DBS), katerega prvi predsednik je postal dr. Mirko Rupel.
Prvi redni društveni občni zbor je bil 20. decembra 1948 v Ljubljani. In zakaj omenjam ta datum še posebej? Na tem občnem zboru, namreč, so bili imenovani člani bodočega "društvenega glasila" - Alfonz Gspan, Roza Mencin, Bogo Pregelj in Leopold Šmalc. Glasilo naj bi se imenovalo "Slovenski knjižničar" in naj bi bilo dvomesečnik. In kljub temu, da so naši zagnani predhodniki uspeli zbrati potrebna finančna sredstva in prispevke, do natisa prve številke le ni prišlo. Zakaj? Menda založnica (DZS) ni uspela priskrbeti potrebne količine papirja... .
Kar nekaj časa je potem preteklo (pa tudi kakšen dvom o potrebnosti strokovnega glasila se je pojavil), da je v začetku leta 1957 izšla prva številka glasila Knjižnica. Uredniški odbor so sestavljali vodje društvenih sekcij, prvi odgovorni urednik pa je bil Maks Veselko. Če pogledamo ta prvi letnik, vidimo, da je bil natisnjen oz. razmnožen še kar na ciklostilu, drugi letnik pa je že prišel izpod tiskarskih strojev.
Ob dvajsetletnici DBS in deseti obletnici izhajanja Knjižnice je g.
Logar v svojem govoru v Celju izjavil: "... in Knjižnica je iz skromnega biltena ob žilavi vztrajnosti urednikov začela zanesljivo preraščati v tehtno strokovno revijo."
In kaj imamo slovenski knjižničarji danes?
• imamo dobro organizirano strokovno delovanje - v obliki Zveze bibliotekarskih društev, ki povezuje osem regionalnih društev (s 1.000 individualnimi člani), štiri sekcije in osem delovnih komisij « imamo redni univerzitetni študij knjižničarstva, ki bo v študijskem letu 1996/97 vpisal deseto generacijo študentov « imamo svoj kodeks poklicne etike, sprejet na lanskoletnem strokovnem posvetovanju in « imamo svojo revijo Knjižnica, ki je priznana tudi v mednarodnem merilu, saj najdemo že nekaj let podatke o objavljenih člankih v mednarodni podatkovni zbirki s področja knjižničnih in informacijskih znanosti - LISA Torej imamo veliko! Hvala še enkrat vsem, ki ste to omogočili, še posebej hvala za ves trud sedanji urednici revije, kolegici Jelki Gaz-voda, ki revijo ureja že več kot desetletje. Brez nje Knjižnica prav gotovo ne bi bila to, kar je!
Melita Ambrožič
POZDRAVNI NAGOVOR
PREDSEDNIKA UREDNIŠKEGA SVETA
Ob izidu prve številke štiridesetletniške revije Knjižnica prijazno pozdravljam udeležence slavnostnega srečanja in novinarske konference. Posebej pozdravljam tri
3
navzoče nekdanje urednike, dr. Branka Berčiča, Jožeta Mundo in Jožeta Šifrerja, Jara Dolarja kot enega izmed pomembmejših sodelavcev revije in starosto slovenskega knjižničarstva, člane uredniških svetov in odborov ter sodelavce, ki so veliko svojih strokovnih knjižničarskih prelesti darovali slovenski knjižničarski stroki prav prek Knjižnice, edinega glasila Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Žal nimam priložnosti, da pozdravim novinarje, saj je edini novinar, predstavnik Dnevnika, odšel z gradivom pred začetkom tega srečanja.
Samozavestna prepričanost, ki so jo izrekli oblikovalci 1. številke z urednikom Maksom Veselkom na čelu pred 40 leti, da se bo Knjižnica iz skromne publikacije razvila v ugledno in pomembno revijo, ki bo v skladu z vlogo in pomembnostjo našega bibliotekarstva, je temeljila na zanosu, volji in predvsem znanju. Revija je zares postala ugledna in pestra ter bogata po vsebini. Toda žal je zadržala nekaj sestavin primerjalne in relativne skromnosti.
Če jo primerjamo s tujimi, je skromna zlasti po obliki, po slikovnih in drugih sorodnih sestavinah, pa tudi po učinku v zunanjem svetu. Vse to je žal posledica njene skromne finančne osnove, ki se je še toliko bolj poslabšala prav v tem jubilejnem letu, ko ji je MZT odreklo že utečeno sofinanciranje. Tako ravnanje v informacijski dobi nerazumljivo reže peruti nameram, da bi poiskali tehnične in druge možnosti, kako naj priznani strokovni naboj revije posredujemo v angleškem jeziku zunanjemu svetu in kako naj izstopi iz vsiljene oblikovne asketske drže. Nikakor ne smemo prezreti, da je knjižničarska informacijska dejavnost vse bolj nepogrešljiva infrastruk-turalna sestavina znanstvene, izo-
braževalne, kulturne, gospodarske in celotne ustvarjalne dejavnosti.
Preden bo spregovorila glavna in odgovorna urednica, naj ob tej priložnosti, ker mi ni bilo dano v obletniški številki revije, izrečem posebno zahvalo prav Jelki Gazvo-da, saj že enajsto leto, kar pomeni najdaljšo uredniško dobo, uspešno krmari revijo ter snuje pota njenega strokovnega uveljavljanja tudi v tujem svetu.
Še enkrat topla zahvala vsem urednikom in sodelavcem, ki so v 40 letih na več kot 10.000 straneh pomagali, da se je naša knjižničarska informacijska stroka oplajala z lastnim in tujim znanjem in prakso.
Njihovo oziroma vaše delo je porok, da bo Knjižnica ob izboljšani finančni osnovi učinkovit prenosnik znanja tudi v naslednjih 40 letih.
Rajko Slokar
KNJIŽNICA - 40 let
Pregled najpomembnejših tem
V celotnem obdobju svojega izhajanja je Knjižnica objavila mnogo zanimivih tem s področja naše dejavnosti. Sprva je bilo veliko prispevkov praktične narave, prikazov poslovanja knjižnic, poročil, navodil za poslovanje in podobnega. Kasneje so se začeli prispevki specializirati in vsebinsko poglabljati. Tako je bilo objavljenih precej prispevkov o zgodovini knjižnic, ocen pomembnih člankov v tujih revijah, s katerimi se je širilo strokovno znanje, v šestdesetih letih, ko se je začela razvijati matična dejavnost, imamo številne članke na to temo, pa statistične podatke o delovanju
4
knjižnic, probleme v zvezi s standardizacijo, objavili smo standarde za splošne, visokošolske in specialne knjižnice ter številne polemike ob njihovem nastajanju. Ob pripravi obeh zakonov o knjižničarstvu, leta 1961 in 1982, so v Knjižnici tekle debate o njiju, ki so se ponovile tudi v zadnjih letih, ko je spet v pripravi novi zakon.
Sicer pa je v reviji mnogo prispevkov, ki prikazujejo razvoj splo-šnoizobraževalnih knjižnic v vseh delih Slovenije in tudi v zamejstvu. Govorijo o specifičnih značilnostih in problemih posameznih knjižnic, o prostem pristopu, otroških in mladinskih knjižnicah, dejavnostih in mreži potujočih knjižnic (bibli-obusov), branju, delu z mladimi bralci, študijskih oddelkih knjižnic, gradnji in opremi knjižnic ipd. Na področju šolskega knjižničarstva imamo zlasti članke o bibliopeda-goški dejavnosti, pri visokošolskih in specialnih knjižnicah pa zlasti o izobraževanju uporabnikov, referalni dejavnosti, vlogi teh knjižnic v okviru univerz in podjetij. V vseh obdobjih so največ prispevkov v našo revijo poslali delavci NUK, ki so se lotevali najrazličnejših problemov, povezanih ne le z nacionalno, ampak z vsemi drugimi vrstami knjižnic in njihovih dejavnosti.
Tako so v zadnjem desetletju predvsem prisotne teme o avtomatizaciji knjižnic, dokumentacijski in informacijski dejavnosti, izobraževanju, raziskovalni in razvojni dejavnosti, standardizirani obdelavi vseh vrst gradiv in njihovi zaščiti ter profesionalizaciji in etiki našega poklica. Aktualne teme so danes povezane z managementom v knjižnicah, nabavno politiko in oblikovanjem zbirk, sistemi za shranjevanje in posredovanje informacij, on-line katalogi, dostopnostjo in ceno informacij, evalvacijo dejav-
nosti, organizacijo poslovanja, marketingom in pridobivanjem finančnih sredstev, dostopnostjo knjižnic za telesno prizadete, ostarele in ljudi iz posebnih socialnih skupin, posebnim knjižničnim zbirkam in gradivom, npr. domoznanstvu, glasbenim, rokopisnim, zbirkam gradiv na novih medijih in njihovi zaščiti ter dostopnosti, zbirkam sive literature ipd.
Posebno vrednost ima tudi bibliografski del naše revije, ki je gotovo v raziskovalni in pišoči javnosti premalo znan. Knjižnica je namreč objavila številne strokovne bibliografije, ki so bogat vir raziskovalnih podatkov za vse vrste raziskav. Posebej smo ponosni na vsakoletno objavo Bibliografije slovenskih bibliografij, v kateri so združene vse bibliografije, objavljene v slovenskih publikacijah, bodisi serijskih ali monografskih, v preteklem letu.
V zadnjem času se vsebinska zasnova revije vse bolj širi tudi na bibliotekarstvu sorodna ali bližnja področja, zlasti proti založništvu in knjigotrštvu, organizacijskim vedam in managementu ter proti nekaterim vejam socioloških znanosti, revija pa vse pogosteje gosti tuje pisce, ki želijo svoje izkušnje in znanje prenesti tudi k nam. Ostane nam tako le še, da najdemo poti za posredovanje našega znanja drugam.
Jelka Gazvoda
5
j« j« J* J« «1«	4?	»1'
^	>]< »T» «T* *r* 1* *T* »T* *T* T* 1* 1* 1* T" T T
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE
»t« »i» «t» «1» «i* «l* «t* 4' J* 4?	4?	4* 4*
^ «T*» »p »p «T* »i* 'p T* "r T* T" T-	T" T* T 'P I* 1» »r*
OSREDNJA KNJIŽNICA
SREČKA VILHARJA KOPER V PROJEKTU BIBLIONAUTA
Na oddelku za italijanistiko Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koprer že dalj časa vzdržujemo plodne stike z bibliotekarsko in založniško stroko iz Italije (srečanja, seminarji, nabava gradiva,...), prav posebna oblika konkretnega sodelovanja pa poteka prek programa CDS/ISIS, ki ga v koprski knjižnici uporabljamo pri kataloga-ciji posebnih fondov, predvsem starejšega italijanskega gradiva. Pri delu s programom CDS/ISIS uporabljamo aplikacijo BIBLO, ki jo razvija in ponuja Bibliotekarski sistem iz Benetk - Sistema Bibliotecario Comune di Venezia (trenutno je v uporabi verzija 3.1, v bližnji prihodnosti pa naj bi bila na voljo tudi verzija v Windows okolju).
Najpomembnejši projekt, ki ga izvaja Sistema Bibliotecario, je projekt BIBLIONAUTA, v katerega je (ne)posredno vključena tudi koprska knjižnica. V bistvu gre za izdelavo vzajemnega kataloga na CD-ROMu (data base NAUTA), pri izdelavi katerega sodelujejo vse knjižnice, ki uporabljajo program CDS/ISIS BIBLO.
S prvim junijem 96 je potekel rok pošiljanja podatkov v "zbirni center" - Ufficio elaborazione e dif-fusione delle informazioni, via Mi-ranese 56, MESTRE/VENEZIA, kjer bodo podatki obdelani in pri-
pravljeni za namestitev na CD-ROM. Zapise na CD-ROMu (trenutno je zbranih preko 500.000 zapisov) bo mogoče uporabljati s pomočjo vmesnika HEURISKO, ki na enostaven način podpira iskalne operacije, vizualizacijo ter izvoz zadetkov na tiskalnik ali na ASCII, UNIMARC ali drugi format.
Podatki na CD-ROMu bodo velika pomoč pri nadaljnji širitvi mreže ISIS/BIBLO, predvsem pri katalogizaciji, saj bo tako mogoče prepisovati zapise s CD-ROMa. Sistem naj bi torej deloval podobno kot ga poznamo pri naši Šolski knjižnici z razliko, da ne gre za centralno, pač pa za resnično vzajemno katalogizacijo, kjer pri izdelovanju vzajemne baze sodelujejo vsi uporabniki.
Nam, ki smo vajeni on-line kataloga, se bo tak sistem prav gotovo zdel korak nazaj, vendar moramo pri tem upoštevati določena dejstva. Prvič, italijansko knjižno in bibliotekarsko tržišče je neprimerljivo večje kot slovensko in temu sorazmerne so tudi težave pri vzpostavljanju enotnega knjižnično-informacijskega sistema. Kot primer navajam dejstvo, da že pri uporabnikih programa CDS/ISIS obstajajo pomembne razlike, tako npr. poznamo aplikacijo ISIS/BIBLO, o kateri govori pričujoči članek in ki jo razvija že omenjeni Sistema bibliotecario iz Benetke, aplikacijo ISIS/TECA, ki jo razvijajo v Firencah in Toskani, ter aplikacijo ISIS/LABRIS, ki jo uporabljajo nekatere šolske knjižnice severne Italije. Torej pomembne razlike že v enem in istem sistemu, kaj pa šele v ostalih... Drugič, tak sistem je veliko cenejši kot vzpostavitev in vzdrževanje vzajemnega on-line kataloga, bodisi kot računalniška oprema bodisi kot izobraževanje itn., saj zahteva zelo preprosto računalništvo podporo, in sicer personal computer IBM ali kompati-
6
bilen, 25 Mb prostora na hard disku, 250 Kb RAM spomina, operacijski sistem MS-DOS verzija 3.3 ali novejša, CD-ROM čitalec. Največja pomanjkljivost bo zagotovo v časovni zamik med izdajo in distribucijo CD-ROMa, saj je čas, ki preteče med zbiranjem in obdelavo podatkov do dejanske uporabnosti zgoščenke, v recimo katalogizacijske namene, lahko zelo dolg in se nikakor ne more primerjati z ažurnostjo on-line obdelave podatkov. Vendar bi se z dobro organizacijo in sodelovanjem lahko ta časovni zamik zmanjšal do razumne meje. Razumna meja bi bila recimo izdajanje novega ažuriranega CD-ROMA vsak mesec-dva, kar bi bilo, glede na velikost italijanske založniške produkcije, kar zadovoljivo obdobje.
Projekt BIBLIONAUTA predvideva tudi izdajo glasila uporabnikov ISIS/BIBLO z naslovom II biblio-nauta. V mesecu maju je izšla prva številka glasila, ki bo četrtletnik. Letna naročnina na revijo znaša 30.000 iti, letna naročnina na revijo in CD-ROM pa 250.000 iti za ustanove in 150.000 iti za uprab-nike BIBLO. Naročila sprejema: COMUNE DI VENEZIA-Servizio Tesoreria 30124 VENEZIA C.C.P.n. 13584305
Informacije: Ufficio elaborazione e diffusione delle informazioni tel. 041/962561
Ivan Markovič
4*	'-1-*	vi-	v'*	4f 4* 4* »1*	«i« «1- j>
T* T T* T f 1» T* T* T* T* *r* *T* T "r T* »T* V >7» 'f'
ŠOLSKE KNJIŽNICE
**********************
PRENOVA KNJIŽNICE
II. GIMNAZIJE MARIBOR KONČANA
Konec maja smo zaključili opremljanje knjižnice II. gimnazije Maribor. Celotna prenova knjižnice je tako trajala eno leto. O prvi fazi dela smo v Knjižničarskih novicah že poročali, saj delo v novih prostorih poteka že od 13. septembra lani. Potem so dela zaradi finančnih problemov malo zastala, letos marca pa smo z njimi nadaljevali in jih v maju uspešno zaključili še s pohištveno, AV opremo in opremo za multimedijske predstavitve, ki bodo potekale v večnamenskem prostoru, ki je sestavni del knjižnice in je namenjen skupinskim oblikam dela.
Manjka samo še celostna podoba knjižnice, kar bomo uresničili čez počitnice, uradno otvoritev pa načrtujemo septembra.
Projekt je v celoti financiralo Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Osnovo za vsebinsko zasnovo knjižnice predstavlja delo Primer načrtovanja knjižnice na II. gimnaziji Maribor2 , avtor oblikovanja prostora in celotne notranje opreme je Dimitrij Jeraj. Izvajalci so bili Euro Design Apače (1. faza dela: izgradnja prostora, izdelava polic), IEG (električna in računalniška napeljava, prezračevanje in ogrevanje), Maricom (tla). V nadalje-
2 Novljan, S.; M. Steinbuch: Šolska knjižnica v izobraževanju (za 21. stoletje). Ljubljana : NUK, 1994. Str. 32-47.
7
vanju je opremljanje knjižnice prevzela Lesnina inženiring (pohištvo so izdelali v Novem mestu - Mizarstvo Bobič).
AV opremo in opremo za multi-medijske predstavitve je dobavilo podjetje Lestra iz Radomelj, nekaj dodatne računalniške opreme pa IZUM (dva terminala Finlux nam je v dogovoru z IZUM-om podarilo Ministrstvo za znanost in tehnologijo).
Dela v zvezi z novo knjižnico so bila zelo naporna, zahtevala so veliko organizacije, osebnega angažiranja in dodatnih ur, precej dela pa je do otvoritve še pred nami. Ves ta čas je knjižnica skoraj normalno delovala, čeprav je bila izseljena in ponovno preseljena v nove prostore, vendar brez pravega pohištva. Pa vendar se zdi, da nas pravo delo še čaka, saj bo v novi knjižnici potrebno zastaviti knjižnični program tako, da bo zares integriran tako v redno šolsko delo kot v izvenšolske dejavnosti.
Majda Steinbuch
BRALNO DRUŠTVO
Strokovno posvetovanje "POUK BRANJA Z VIDIKA PRENOVE"
Ljubljana, Filozofska fakulteta 12. - 13. september 1996
Prenova slovenskega izobraževalnega sistema sega tudi na področje bralnega pouka v osnovni in
srednji šoli. Cilj predvidenega modela bralnega pouka je funkcionalna bralna pismenost, ki zajema sposobnosti razumevanja, uporabe in tvorjenja tistih jezikovnih oblik, ki jih zahteva družba in/ali so pomembne za posameznika. Ta cilj je osrednja tema letošnjega posvetovanja, ki ga prireja Bralno društvo Slovenije s sodelovanjem Filozofske fakultete v Ljubljani in Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Program posvetovanja in prijavnico za posvetovanje objavljamo v prilogi.
Silva Novljan
MEDNARODNA SREČANJA
SODELOVANJE NA
PODROČJU KNJIŽNIČARSTVA V EVROPI
Od 24. do 28. junija je potekal v gradu Zeillern seminar o sodelovanju na področju knjižničarstva v Evropi (Library Cooperation North/South/West/East), ki sta ga s podporo Open Society Institut Budapest in The British Council z Dunaja pripravila German Library Institute (Elisabeth Simon) in Austrian Library Association (Heinz Buchmuller).
V brezhibni organizaciji seminarja je 68 udeležencev iz 15 držav izmenjalo izkušnje o organizaciji in namembnosti ter uspešnosti povezovanja knjižnic pri doseganju skupnih ciljev. Delovno povezovanje knjižnic in knjižnicam sorodnih or-
8
ganizacij (izmenjava strokovnih publikacij in idej, študentov, knjižničnih delavcev, študijska potovanja, skupni projekti, delavnice) naj bi vodilo k boljšemu in marsikdaj tudi k hitrejšemu in cenejšemu reševanju skupnih problemov. Uspeh za kooperativno delo, pri čemer nihče ne more zagotoviti stoodstotnega uspeha, kot so ugotovili udeleženci, temelji na dobro izbrani ideji (problemu), sodelovanju, partnerstvu, odprtosti, fleksibilnosti, kreativnosti, razširjenosti oz. dolgoročnosti učinkovanja realiziranega projekta. Pomemben element za uspeh sicer dobro vsebinsko zasnovanega projekta je njegovo financiranje, organizacija njegove izvedbe in njegova prodaja oz. uveljavljanje v praksi. Udeleženci pa so poudarili, da bi se tudi ob manjših finančnih možnostih dalo z neposrednim povezovanjem samih knjižnic in knjižničarskih delavcev za posamezna dela v knjižnici rešiti marsikateri problem, kar danes na hitrejši in fleksibilnejši način omogoča tudi nova računalniška in komunikacijska tehnologija.
Odmeven referat o problematiki sodelovanja na mednarodni ravni je imel prof. dr. Jorg Becker: International Variety of Languages between Barriers and Wealth, ki je opozoril, da množica jezikov ne bi smela biti ovira za mednarodno sodelovanje, saj je pravzaprav prednost. Različnost jezikov zagotavlja pa njegovem mnenju med drugim tudi ekonomsko rast, konkurenčnost, ustvarjalnost, preprečuje lenobo na ustvarjalnem področju in zato zagovarja večjezično komuniciranje (in prevajanje ter s tem ohranjanje in razvoj posameznega jezika) in s tem ohranjanje kulturnih in drugih posebnosti posamezne dežele oz. države.
V tem času poteka med državami več oblik sodelovanja in več skup-
nih projektov, ki jih organizirajo različne inštitucije in v katerih sodeluje različno število knjižnic, med drugim mnoge tudi zato, ker so si kot članice s plačilom članarine pridobile pravico sodelovanja (PHARE, EBLIDA, LIBER, ASLIB, na področju izobraževanja pa predvsem ERAZMUS, LINGUA, SOCRATES, EUCLID, TEMPUS i.d.), ali pa med samimi knjižnicami, ki si stroške za skupno sodelovanje delijo po lastnem dogovoru. Dober vodič po tem prostoru sta publikaciji Leeves, J.: Library System in Europe. A Directory & Guide in Walckiers, M.: Library Networking in Europe, ki ju je izdala TFPL Publishing, založba, ki zalaga tudi vodič Who's Who in the European Information World. Pri informiranju, ki je prva faza komuniciranja, so bile kot glavni posredniki omenjene splošnoizobraževalne knjižnice, ki naj bi dogajanje v evropskem prostoru predstavljale bolj intenzivno v svoji lokalni skupnosti (seveda, ne samo področje knjižničarstva) in tako pripomogle do odprtosti in sodelovanja ter omogočanja možnosti, da se tudi lokalni problemi rešujejo s sodelovanjem širše skupnosti, pri čemer pa je pri realizaciji projektov pomemben prav partnerski odnos.
V delavnicah so bili predstavljeni posamezni projekti. S kolegom Ivanom Kaničem sva bila povabljena na okroglo mizo splošnoizobra-ževalnih knjižnic Alpe-Jadran. Ta delovna skupina, ki jo vodi Heinz Buchmuller, je pripravila program sodelovanja za naslednji leti, v katerem je poudarjena priprava seminarja "književnost sosedov" in nanj navezana bibliografija prevodov avtorjev dežel Alpe-Jadran v tuje jezike. Sama sem se udeležila še okrogle mize o izobraževanju knjižničarskega kadra, kjer je organizacijska podoba izobraževanja kadra
9
v Sloveniji požela odobravanje, saj se je v razpravi potrdilo mnenje, da potrebuje sodobni knjižničarski kader široko in dobro temeljno osnovno znanje, ki ga bo specialistično sposoben razviti v sami knjižnici oz. pri neposrednem knjižničnem delu. Tako znanje pa hkrati zagotavlja več možnosti pri izbiri delovnega mesta oz. sami zaposlitvi, ki se v sodobnem času hitro spreminja tudi v knjižničarstvu.
Zaključek je bil sklenjen kot poziv k partnerskemu povezovanju pri reševanju problemov, ki naj bi knjižnice pripeljalo na pot servisno orientirane informacijske dejavnosti, ki ne čaka na uporabnika in ga ne vabi le v knjižnico, ampak gre sama k njemu na delovno mesto ali dom in mu nudi, kar potrebuje, ne glede na čas izražene zahteve. Na prvo mesto stopa uporabnik (ne mediji), knjižničarji pa naj bi s skupnimi močmi dosegli zanj boljše in cenejše usluge, se dogovarjali za uporabo servisnih služb, reševali problematiko zmanjšanja stroškov za referenčno delo in komuniciranje, za hranjenje in obdelavo gradiva, za učinkovito izobraževanje knjižničarskih delavcev i.dr.
Silva Novljan
JAVNE KNJIŽNICE OB PREHODU V 21. STOLETJE
mednarodna konferenca, Havana 4. - 8. november 1996
Kubanska nacionalna knjižnica (Biblioteca Nacional losé Marti) ob svoji 95-letnici ter kubansko biblio-
tekarsko društvo (Asociación Cubana de Bibliotecarios - ASCUBI) vabita na Mednarodno konferenco CUBA-BIBLIOTECA '96 in kongres bibliotekarskega društva, ki bosta potekala od 4. - 8. novembra 1996 v Havani.
Glavna tema konference bo: "Public libraries on the treshold of the 21111 century". Podteme pa se bodo nanašale na UNESCO manifest o javnih knjižnicah, nove tehnologije, promocijo branja, strokovno izobraževanje, odnose z javnostmi ter finančna sredstva za knjižnice.
Za tuje delegate znaša kotizacija USD 150 (z referatom) oz. USD 200. Po konferenci bo potekal petdnevni seminar - delavnica z naslovom "Cataloguing by electronic publications".
Prijavni obrazec s podrobnimi informacijami lahko dobite v Enoti za razvoj knjižničarstva.
VLOGA KNJIŽNIC PRI EKONOMSKEM RAZVOJU
mednarodna konferenca, Ljubljana, 21. - 23. april, 1997
IFLA Urad za Splošno dostopnost publikacij (UAP) in mednarodno izposojo ILL c/o The British Li-brary, Boston Spa in Centralna tehniška knjižnica (CTK) Univerze v Ljubljani organizirata mednarodno znanstveno konferenco. Konferenca bo trajala tri dni. Na njej bodo sodelovali znani predavatelji iz različnih koncev sveta. Potekala bo v angleščini. Glavna tema bo, kot naslov, vloga knjižnic pri ekonomskem razvoju. Ugotavljali bomo:
10
-	Ali imajo knjižnice kakšno vlogo pri ekonomskem razvoju?
-	Ali je ta vloga utemeljena?
-	Če je utemeljena, kako se kažejo njeni neposredni učinki?
-	Na kakšen način lahko knjižnice prispevajo k ekonomskemu razvoju?
Poleg konference bo organizirana razstava različnih možnih dobaviteljev informacijskih servisov in možnosti sodelovanja pri okroglih mizah.
Kotizacija (brez namestitve): 250 US dolarjev (po veljavnem tečaju).
Za dodatne informacije se obrnite v CTK na:
Monika Klašnja, Oddelek za med-
knjižnično izposojo CTK
Tel: +386 61 176 3758
Fax: +386 61 214 108
DECNET: ctklj::klasnja
E-mail: klasnja@ctklj.ctk.si
ali
Nada Češnovar, Matična služba z
razvojno enoto
Tel: +386 61 176 3782
Fax: +386 61 214 108
DECNET: ctklj::cesnovar
E-mail: cesnovar@ctklj.ctk.si
Monika Klašnja
«L* «J> »i* <sl"	4*	4*	Jj
»p	T» »r* 'r *T* T* T* »¡> 'i* T- »T» v »j*
MEDNARODNI RAZPISI
^	J*	^ <t>	»l* ^ vb tj* «V>
«7» T" T* »T» »j» T» -T*	»p T» »p
PRAKTIKUM V KONGRESNI KNJIŽNICI (ZDA)
Kongresna knjižnica iz Washing-tona in Open Society Institute -Slovenia/Zavod za odprto družbo -Slovenija razpisujeta natečaj za trimesečni praktikum v Kongresni knjižnici (ZDA). Namenjen je študentom zadnjega letnika biblio-tekarstva, bibliotekarjem in profesorjem s tega področja. Program se začne 1. marca 1997 in konča 31. maja 1997. Znanje angleščine je obvezno, rok prijav pa je do 6. septembra 1996.
Podrobnejše informacije in obrazce dobite na Zavodu za odprto družbo, Vegova 8, Ljubljana; tel.: 061/125 64 50, fax: 061/126 33 29, e-mail: osi@mail.soros.si
Obrazce za prijavo na natečaj imamo tudi v Enoti za razvoj knjižničarstva (Melita Ambrožič).
11
«t,	»t* «1/ «1« vt>	^ «t vi* tj- vf* J«	«i«	»1- «I«	J4
»j«	'J* »7» T*	f »p T* 1»	'p »J* »p »j*
NOVE PUBLIKACIJE
»J* ftj^	^ t|> «j« «j«	«j«	«j« ^
MEDNARODNA PRIMERJAVA STATISTIČNIH PODATKOV O SPLOŠNOIZOBRAŽE-VALNIH KNJIŽNICAH
Na knjižne police lahko postavimo novo knjižničarsko delo: Han-ratty, C.& J. Sumsion: International Comparison of Public Library Statistics. - Loughborough, Loughborough University, Department of Information and Library Studies, 1996. Predstavitev statističnih podatkov knjižnic sicer ni novost v knjižničarski literaturi, a vendar ta mednarodna primerjalna študija oblik in obsega statističnih podatkov, ki jih zbirajo za splošno-izobraževalne knjižnice posamezne dežele (Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije) predstavlja inovativno poročilo iz več razlogov.
Poročilo zelo natančno prikazuje statistične podatke in način njihovega prikazovanja, tudi s posameznimi primeri za posamezne dežele, in s tem nazorno opozori na različnost zbiranja in prikazovanja podatkov, ki je pogosto povezana s tipičnostjo posamezne dežele oz. knjižničarstva. Individualne prikaze dopolnjuje splošni komentar, opozorila o nadaljnjem razvoju zbiranja podatkov, opozorila o možnostih uporabe podatkov in njihovega raziskovanja, ki je na mednarodnem nivoju pogosto problematično zaradi jezikovne različnosti in
različnosti sprejetih definicij za posamezne elemente.
Delo velja vzeti v roke tudi zaradi mednarodne primerjave različnih spremenljivk, ki omogoča posplošeno primerjavo in široko presojo razvoja posameznih elementov za delovanje splošnoizobra-ževalne knjižnice in tudi splošno-izobraževalnih knjižnic posamezne dežele. Slednje je še posebno zanimivo tudi za nas, saj so v tej študiji prikazane tudi slovenske splošnoizobraževalne knjižnice oz. poročilo o njihovem delovanju za leto 1994. Oceno o primernosti zbiranja in prikazovanja slovenskih podatkov v primerjavi z drugimi deželami prepuščamo strokovnjaku za zbiranje in obdelavo statističnih podatkov, oceno o uspešnosti slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic, ki se da v sicer okrnjeni obliki razbrati tudi iz te študije, pa prepuščamo vam in vam zato priporočamo nakup te publikacije. Informacije vam posreduje Jelka Kastelic, Enota za razvoj knjižničarstva.
Silva Novljan
IN MEMORIAM
EVA VERONA (1905 - 1996)
V Zagrebu je 19. maja 1996 umrla dr. Eva Verona, veliko ime hrvaškega in svetovnega bibliotekar-stva. Rojena je bila leta 1905 v Trstu, kjer je bil oče v službi. Diplomirala je iz matematike in
12
fizike na Filozofski fakulteti v Zagrebu leta 1928. Od leta 1929 pa do odhoda v pokoj leta 1967 je neprekinjeno delala v današnji Nacionalni in univerzitetni knjižnici v Zagrebu.
Od leta 1948 do leta 1959 je bila zadolžena za zbiranje podatkov potrebnih za rekonstrukciji kulturnih dobrin, uničenih v drugi svetovni vojni. V petdesetih letih se je začela ukvarjati s teorijo abecednega kataloga najprej v Jugoslaviji, potem pa tudi kot predstavnica Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije v Ifli. Na vabilo organizatorjev je leta 1961 sodelovala z vabljenim referatom na Mednarodni konferenci o kataložnih načelih, ki je bila v Parizu. Njen referat z naslovom "The function of the main entry in the alphabetical catalogue" je bil objavljen v poročilu s konference "International Conference on Cataloguing Principles, Paris 1961. Report." London : IFLA, 1963. Načela, sprejeta na Konferenci je pripravila za tisk, uredila in komentirala v delu "Statement of Principles adopted at the International Conference on Cataloguing Principles", ki ga je objavila ffla leta 1971.
Sodelovala je v delu Mednarodnega srečanja strokovnjakov za katalogizacijo v Kopenhagnu leta 1969, na katerem so položili temelje za izdelavo mednarodnih bibliografskih standardov ISBD. Bila je članica in predsednica več Delovnih skupin Ifle za izdelavo posameznih ISBD-jev. Od leta 1974 do 1977 je bila članica Svetovalnega odbora Mednarodnega odbora za bibliografsko kontrolo in predsednica sekcije za katalogizacijo Ifle. V tem obdobju je nastala študija "Corporate headings : their use in library catalogues and national bibliographies : a comparative and critical study". Študijo je izdala Ifla leta 1975 v Londonu.
Leta 1980 je na Univerzi v Zagrebu zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom "Korporativne odrednice u svjetlu historijskih i komparativno-kritičkih istraživanja" in tako pridobila prvi doktorski naslov s področja bibliotekarstva na zagrebški univerzi. Istega leta je bila izbrana za honorarno redno profesorico na Filozofski fakulteti v Zagrebu, za kolegij "Bibliotečni katalozi u teoriji i praksi". Napisala je priročnik "Abecedni katalog u teoriji i praksi". Zagreb : HBD, 1966. 2. izd. je izšla leta 1971.
V sodelovanju s člani Komisije za katalogizacijo Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije, katere dolgoletna predsednica je bila, je izdelala "Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Dio I.", ki ga je izdalo Hrvaško bibliotekarsko društvo leta 1970, leta 1986 2. izdajo, ter leta 1983 tudi "Dio II".
Eva Verona se je ukvarjala tudi z zgodovino knjižnic, objavila je več del o zgodovini Univerzitetne knjižnice. Bila je pomočnica glavnega urednika Hrvaške retrospektivne bibliografije in ena od urednic tekoče bibliografije. Sodelovala je pri Hrvaški enciklopediji (1941-1944) in bila urednica področja bibliotekarstvo v Splošni enciklopediji Jugoslavenskog leksikograf-skog zavoda od leta 1953 do 1964, za katero je napisala tudi več prispevkov.
Prestižno priznanje Ameriškega bibliotekarskega društva Margaret Mann je kot prva Evropejka dobila leta 1976. Leta 1977 je dobila priznanje Tabula gratulatoria, ki ga je ob 50-letnici Ifle dobilo le nekaj pomembnih svetovnih strokovnjakov. Za delo na obnavljanju kulturne dediščine je bila leta 1961 odlikovana z medaljo za delo z zlatim vencem, leta 1978 pa je dobila nagrado Republike Hrvaške za življensko delo. Hrvaško bibliotekar-
13
sko društvo ji je leta 1968 podelilo največje strokovno priznanje, Kuku-ljevičevu povelju in ji posvetilo spomenico. Od leta 1968 do leta 1982 je predavala na postdiplom-skem študiju bibliotekarstva, dokumentacije in informatike, tedaj edinem študiju te vrste v Jugoslaviji. Od leta 1977 do leta 1983 je predavala na dodiplomskemu študiju bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Od 1960 do 1965 je bila glavna urednica Vjesnika bibliotekara Hrvatske. Je avtorica pedesetih del iz različnih področij bibliotekarstva, od katerih so bili številni objavljeni v tujini.
Aleksandra Horvat
OBVESTILA
POPRAVEK
V prejšnji številki Knjižničarskih novic smo objavili, da bo Narodna in univerzitetna knjižnica zaradi gradbenih del zaprta za uporabnike od 20. julija do 10. avgusta, vendar bo knjižnica zaprta do 17. avgusta. Uporabnike prosimo za razumevanje.
PRILOGI
V tej številki objavljamo dve prilogi:
1.	Razpis za Čopove diplome za leto 1996.
2.	Program in prijavnico za strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije "Pouk branja z vidika prenove".
POPRAVEK IN OPRAVIČILO
V prejšnji številki sem zaradi nezadostnega poznavanja razmer neprimerno naslovila članek Strokovna ekskurzija študentov bibliotekarstva v italijanske zamejske knjižnice, kar je napačen izraz. Pravilen izraz za te knjižnice je slovenske knjižnice na Tržaškem in Goriškem; slovenske v smislu slovenskega gradiva. Za neljubo napako se iskreno opravičujem.
Anita Kežman
14
V KROŽENJE
KNJIŽNIČARSKE NOVICE, 6(1996)7. ISSN 0353-9237. Izdala in razmnožila: NUK, Turjaška 1, Ljubljana. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniški odbor: mag. Melita Ambro-žič, Ivan Kanič. Naklada: 630 izvodov. Cena posamezne številke: 500 SIT. Knjižničarske novice lahko naročite za pol leta (januar-junij ali julij-december) ali za celo leto (januar-december). Naročila in odpovedi pošiljajte pismeno. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno.
Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/179-92 z dne 16.3.1992 štejejo Knjižničarske novice med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Naslov uredništva: NUK, Enota za razvoj knjižničarstva, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 61000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah (v ASCII formatu), ali po elektronski pošti (NUK::JELA).
15
RAZPIS ZA PODELITEV ČOPOVIH DIPLOM
1996
za izredne uspehe na bibliotekarskem področju
Pri izboru kandidatov je treba upoštevati Pravilnik o podeljevanju
Čopovih diplom zlasti v naslednjem:
1.	Priznanje razpisuje Komisija za Čopove diplome pri ZBDS, podeljuje pa se posameznikom, organizacijam in društvom praviloma na zasedanjih skupščine zveze.
2.	Predlog za podelitev Čopove diplome lahko vložijo posamezni člani zveze (področna društva) ali knjižnice.
3.	Kandidati za Čopove diplome morajo izpolnjevati vsaj enega od naslednjih pogojev:
-	aktivno delovanje v bibliotekarskih strokovnih organizacijah (posvetovanja, komisije, sekcije ipd.)
-	strokovno delo (publicistika, vzgoja in izobraževanje kadrov ipd.)
-	organizacijsko delo (ustanavljanje, razvoj in afirmacija knjižnic in knjižnične mreže ipd.)
4.	Predlog za podelitev Čopove diplome mora vsebovati:
-	ime in naslov predlagatelja
-	ime in naslov predlaganega kandidata
-	podrobno obrazložitev, iz katere bo razvidno, ali predlagani kandidat izpolnjuje pogoje za podelitev diplome
-	datum, ko je predlagatelj sklenil predlagati kandidata za podelitev diplome
-	žig in podpis predlagatelja.
5.	Predloge je treba poslati do 20. septembra 1996 na naslov: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
Komisija za Čopove diplome Turjaška 1 1000 Ljubljana
Komisija za Čopove diplome
RAZPIS ZA PODELITEV ČOPOVIH DIPLOM
1996
za izredne uspehe na bibliotekarskem področju
Pri izboru kandidatov je treba upoštevati Pravilnik o podeljevanju
Čopovih diplom zlasti v naslednjem:
1.	Priznanje razpisuje Komisija za Čopove diplome pri ZBDS, podeljuje pa se posameznikom, organizacijam in društvom praviloma na zasedanjih skupščine zveze.
2.	Predlog za podelitev Čopove diplome lahko vložijo posamezni člani zveze (področna društva) ah knjižnice.
3.	Kandidati za Čopove diplome morajo izpolnjevati vsaj enega od naslednjih pogojev:
-	aktivno delovanje v bibliotekarskih strokovnih organizacijah (posvetovanja, komisije, sekcije ipd.)
-	strokovno delo (publicistika, vzgoja in izobraževanje kadrov ipd.)
-	organizacijsko delo (ustanavljanje, razvoj in afirmacija knjižnic in knjižnične mreže ipd.)
4.	Predlog za podelitev Čopove diplome mora vsebovati:
-	ime in naslov predlagatelja
-	ime in naslov predlaganega kandidata
-	podrobno obrazložitev, iz katere bo razvidno, ali predlagani kandidat izpolnjuje pogoje za podelitev diplome
-	datum, ko je predlagatelj sklenil predlagati kandidata za podelitev diplome
-	žig in podpis predlagatelja.
5.	Predloge je treba poslati do 20. septembra 1996 na naslov: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
Komisija za Čopove diplome Turjaška 1 1000 Ljubljana
Komisija za Čopove diplome
BRALNO DRUŠTVO SLOVENIJE, Turjaška 1, 1000 LJUBLJANA Tel/Fax: (061) 12 55 014, Internet: bralno-drustvo@nuk.uni4j.si
Strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije "POUK BRANJA Z VIDIKA PRENOVE" Ljubljana, Filozofska fakulteta 12.-13. september 1996
Program posvetovanja
Četrtek, 12.9.1996
9.00-10.00	Prijava udeležencev
10.00	Otvoritev posvetovanja
Pozdravni nagovori:
-	dr. Meta Grosman, predsednica Bralnega društva Slovenije
-	dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport
-	Evald Flisar, predsednik Društva slovenskih pisateljev
-	dr. Matjaž Kmecl, vodja projekta za prenovo pouka slovenščine
10.30	Referati in razprava
Temeljni poudarki pri prenovi bralnega pouka v luči najnovejših psihološko - pedagoških (spo)znanj - dr. Sonja Pečjak
Jezikovne zmožnosti za bralno sposobnost - dr. Meta Grosman
Pridobivanje in utrjevanje tehnike branja in literarna vzgoja
-	dr. Metka Kordigel
Učno načrtovanje pri pouku književnosti v srednji šoli -dr. Božena Krakar-Vogel
Sestavine književnega pouka, ki zavirajo razvoj bralnih sposobnosti - dr. Meta Grosman
13.00 - 14.00	Odmor
14.00	Berila nekoč in danes - Barbara Hanuš
Delo s slovarjem pri pouku književnosti - Sonja Stare Študije primerov uspešnih šol v branju - Minka Gradišar
15.30 - 16.00
Odmor
BRALNO DRUŠTVO SLOVENIJE, Turjaška 1, 1000 LJUBLJANA Tel/Fax: (061) 12 55 014, Internet: bralno-drustvo@nuk.uni-lj.si
Strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije "POUK BRANJA Z VIDIKA PRENOVE" Ljubljana, Filozofska fakulteta 12.-13. september 1996
Program posvetovanja
Četrtek, 12.9.1996
9.00-10.00	Prijava udeležencev
10.00	Otvoritev posvetovanja
Pozdravni nagovori:
-	dr. Meta Grosman, predsednica Bralnega društva Slovenije
-	dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport
-	Evald Flisar, predsednik Društva slovenskih pisateljev
-	dr. Matjaž Kmecl, vodja projekta za prenovo pouka slovenščine
10.30	Referati in razprava
Temeljni poudarki pri prenovi bralnega pouka v luči najnovejših psihološko - pedagoških (spo)znanj - dr. Sonja Pečjak
Jezikovne zmožnosti za bralno sposobnost - dr. Meta Grosman
Pridobivanje in utrjevanje tehnike branja in literarna vzgoja
-	dr. Metka Kordigel
Učno načrtovanje pri pouku književnosti v srednji šoli -dr. Božena Krakar-Vogel
Sestavine književnega pouka, ki zavirajo razvoj bralnih sposobnosti - dr. Meta Grosman
13.00 - 14.00	Odmor
14.00	Berila nekoč in danes - Barbara Hanuš
Delo s slovarjem pri pouku književnosti - Sonja Stare Študije primerov uspešnih šol v branju - Minka Gradišar
15.30 - 16.00
Odmor
16.00
Delavnice, ogledi
Slovarsko delo na Slovenskem (SSKJ in drugi slovarji) -dr. France Novak vodi ogled ZRC SAZU na Wolfovi 8 Križanka, pot do boljšega branja - Nataša Holy Šinkovec, delavnica na Filozofski fakulteti
Petek, 13.9.1996
9.00	Referati in razprava
Modeli učenja branja in pisanja kot pomoč pri prenavljanju poučevanja - dr. Lidija Magajna
Šolska knjižnica osnovne šole in prenova kurikuluma -Silva Novljan
Motivacija za branje v mladinskih knjižnicah - Tilka Jamnik
Od igrače do knjige: od igranja do branja - Neda Isakovič
10.30 - 11.00	Odmor
11.00	Igraje do branja - Janko Koren
Pet minut za pravljico - Marinka Janežič
Mapa, nalepke in zgibanka "s knjigo v svet" motivacijska
obogatitev bralne značke - Miha Mohar
12.30 - 13.30	Odmor
13.30	Delavnice
Predstavitev bibliopedagoških oblik z otroki do konca osnovne šole - Ksenija Medved in Tilka Jamnik Logopedova dejavnost za boljše branje - Darinka Cuznar
15.00	Skupščina Bralnega društva Slovenije
Poročilo o delu
Program društva
Dopolnitve statuta
Zaključki strokovnega posvetovanja
Spremljajoče dejavnosti: Razstave in prodaja knjig
BRALNO DRUŠTVO SLOVENIJE
Turjaška 1
1000 Ljubljana
Tel./Fax: (061) 12-55-014
Internet: bralno-drustvo@nuk.uni-lj .si
PRIJAVA
za posvetovanje Bralnega društva Slovenije (BDS) Pouk branja z vidika prenove, 12.-13.9.1996 Filozofska fakulteta v Ljubljani
Prijavljam(o) udeležbo
Ime in priimek _
Ustanova _
Plačana članarina BDS	□ da	□ ne
Rok prijave: 5. september 1996.
Naslov za prijavo-. Bralno društvo Slovenije, 1000 Ljubljana, Turjaška 1. Informacije: Silva Novljan, tel.: 12 55 014.
Za člane društva, ki so plačali članarino za leto 1996 (ali jo bodo do roka prijave na isti žiro račun kot kotizacijo) je udeležba brezplačna. Ostali udeleženci morajo do 5. septembra 1996 nakazati kotizacijo 4.000 SIT na ZR: BDS 50100-678-000-0704087. Prijavnici priložite, prosimo, potrdilo o plačilu.
Datum:
Podpis: