PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini jo 1* ruppo - u6Da 40 lir Abb. postale I g ruppo Lelo XX. Št. 287 (5970) TRST, petek 18. decembra 1964 IZIDI TRETJEGA IN ČETRTEGA GLASOVANJA ZA IZVOLITEV PREDSEDNIKA Dosedanja glasovanja so jasno dokazala da po tej poti ne pridemo do izvolitve Glavni kandidati so prejeli sledeče število glasov: Leone (KD) 298, 290; Terracini (KPI) 253, 249; Saragat (PSI, PSDI, PRI) 137, 138; Fanfani (KD) 71, 117; Martino (PLI) 56, 54; De Marsa-nich (MSI) 38, 41 - Sedaj je potrebna navadna večina 482 glasov - Peto glasovanje danes ob 18 RIM, 17. — Tudi današnje tr etje in četrto glasovanje za izvolitev novega predsednika re publike nista bili uspešni. Pri obeh so parlamentarne skupine še nadalje podprle svoje kandidate, z edino razliko, da so p arlamentard PSIUP podprli pri četrtem glasovanju Fanfanija, ne pa svojega dotedanjega kandidata Malaguginija. Pri tretjem glasovanju, ko je bila potrebna za izvolitev še vedno dvetretjinska večina glasov (642), je uradni kandidat KD Leone prejel 298 glasov (6 manj kot pri drugem glasovanju in 19 manj kot pri prvem glasovanju); Terracini je prejel 253 glasov (dva več kot pri drugem, tri več kot pri prvem glasovanju); Saragat 137 (enega manj kot pri drugem in tri manj , kot pri prvem glasovanju); Fanfani 71 (18 več kot pri drugem in 53 več kot pri Prvem glasovanju); Martino 56 (prav toliko kot pri drugem in enega več kot pri prvem glasovanju); De Marsanich 38 (dva več kot pri drugem in prav toliko kot pri prvem glasovanju); Malagugini 36 (prav toliko kot Pri drugem in dva več kot pri /Prvem glasovanju). Taviani in Scelba nista dobila nobenega glasu, medtem ko je bilo 32 glasovnic praznih, 21 parlamentarcev pa je glasovalo, za druge kandidate. Od danes zjutraj ob 5.30 je v teku nova stavka novinarjev v vsej Italiji, kfer so bila zaradi nepopustljivosti založniških podjetij znova prekinjena pogajanja za novo delovno pogodbo. Stavka je določena za nedoločen čas. Zaradi tega ne bo »Primorski dnevnik)), prav tako kakor tudi drugi časopisi v Italiji, izšel, dokler ne bo stavka prekinjena. Uredništvo Včertij je bilo tretje in četrto glasovanje za izvolitev novega predsednika republike. Niti na četrtem glasovanju, za katero je zadostovala navadna večina, niso parlamentarci izvolili novega Predsednika, čeprav je bilo potrebno za izvolitev «samo» 482 glasov. Glavna značilnost včerajšnjih glasovanj je v dejstvu, da je demokristjanski kandidat Leone prejel najprej 298 glasov nato pa samo 290, t. j. vedno manj glasov, kar se razlaga kot neugodno znamenje, da bi KD pri nje- govi kandidaturi še nadalje vztrajala. Sedaj je namreč še manj verjetno, da bi stranke demokratične levice glasovale za Leone-ja, po drugi strani pa, da bi KD sklenila glasovati za Saragata, ki je kandidat demokratične levice. Nujen je torej sporazum med strankami levega centra glede nekega skupnega kandidata. Druga značilnost glasovanja pa je, da so parlamentarci PSIUP očitno oddali svoje glasove Fanfaniju, tako da je kandidat Malagugini izginil. Pač pa se je pojavil nov kandidat, demokristjanski sindikalist Pastore, ki pa je prejel le 12 glasov. V varnostnem svetu OZN se je nadaljevala razprava o belgijsko-ameriškem napadu na Stanleyvil-te. Sovjetski delegat je poudaril, da je Combe v trenutku, ko so Belgijci in Američani napadli Stanleyville, zaključeval svoje načrte za prenos kungoškega bo- gastva v roke imperialistov. Co Čombe je še vedno na obisku v Bonnu, kjer bo baje dobil 10 milijonov mark pomoči. Včeraj se je v Parizu zaključilo zasedanje ministrov NATO z Uradnim sporočilom, v katerem Je rečeno; da so sl o jedrskem in konvencionalnem orožju le iz-ntenjali misli; da so potrdili voljo, da nadaljujejo z napori za sklenitev sporazuma o razorožitvi; dalje, da ho stalni svet proučil stanje zavezništva; da so Odločeni nadaljevati napore, da Je najde mirna rešitev vprašanj, ki ločijo Vzhod od Zahoda. Tajnik NATO pa je pozneje izjavil, da so ministri belgijsko-ameri-Skl napad na Stanleyville soglasno odobrili. Britanski zunanji hiinister je dejal, da «ni optimist glede stališča Francije o jedrski Politiki« in da hoče »Anglija eno »eno zavezništvo, Franclja pa hoče zavezništvo ločeno od ZDA», ter končno da »obstajajo globoka nesoglasja osnovnega značaja«. Tudi Schroeder je priznal, da obstajajo nesoglasja glede nemške združitve. Nadvse značilen je odgovor Predsednika romunske vlade Cuenlaju v zvezi z eksplozijo kitajske jedrske bombe: »vlada Romunije je mnenja, da .je bila Kitajska prisiljena povzročiti eksplozijo svoje atomske bombe«. Bivši Fiehmanov pomočnik Franz Novak je bil včeraj na Dunaju obsojen na osem let težke Ječe. Pri četrtem glasovanju, ki se je začelo ob 18 in pri čemer je bila potrebna za izvolitev le navadna večina (482) glasov, pa smo imeli sledeče izide: Leone (KD) 290 glasov (osem manj, kot pri tretjem glasovanju); Terracini (KPI) 249 glasov (štiri manj, kot pri tretjem glasovanju); Saragat (PSI, PSDI in PRI) 138 glasov (enega več, kot pri tretjem glasovanju); Fanfani (KD) 117 glasov (46 več, kot pri tretjem glasovanju); Martino (PLI) 54 (dva manj, kot pri tretjem glasovanju); De Marsanich (MSI) 41 glasov (tri več, kot pri tretjem glasovanju); Pastore (KD) 12 glasov. 28 glasovnic je bilo praznih, osem parlamentarcev pa je glasovalo za druge kandidate, in sicer dva za Tupinija, po en glas pa so dobili: Scelba, Paolo Rossi, Mer- zagora, Parri, Elizabetta Conci in Gronchi. Danes dopoldne, pred začetkom tretjega glasovanja, so bili številni sestanki parlamentarnih skupin, da bi določili svoje zadržanje pri tretjem glasovanju. Vsi so potrdili, da bodo še nadalje glasovali za svoje kandidate, le monarhistični parlamentarci so sklenili, da se ne bodo vzdržali, ampak da bodo oddali prazne glasovnice. Demokristjanski parlamentarci pa se sploh niso sestali, ker so jim Rumor, Gava in Zaccagntni dostavili sinoči okrožnico, v kateri so jih pozvali, naj se držijo strankine discipline pri glasovanju za izvolitev predsednika republike. Izidi tretjega in četr. tega glasovanja pa dokazujejo, da številni demokristjanski parlamentarci niso upoštevali te okrožnice in so glasovali za Leoneja še v manjši meri, kot do tedaj. Vodstvi de-mokristjanskih skupin se sestanejo jutri dopoldne v palači Mada-ma, da bi proučili položaj po prvih štirih glasovanjih, ko je postalo očito, da KD ne more doseči, da bi demokristjanski parlamentarci spoštovali strankino disciplino in strnjeno glasovali za njenega uradnega kandidata. Pred začetkom četrtega glasovanja so se sestala skoro vsa vodstva strank in parlamentarnih skupin in sklenila vztrajati pri svojih kandidaturah; tak sklep je sprejelo tudi vodstvo in parlamentarci PSIUP. Spričo tega nas je začudilo, da so glasovali za Fanfanija, ne pa za svojega kandidata Malaguginija. Svoj prvotni sklep so spremenili verjetno po sestanku, ki so ga imeli s predstavniki vodstva in parlamentarnih skupin PSI. Podoben sestanek so predstavniki vodstva in parlamentarcev PSI imeli tudi s predstavniki tajništva KPI. Vodstvo PSI, skupno z vodstvi socialističnih parlamentarnih skupin, je imelo danes sestanek, na katerem je tajnik stranke De Martino poročal o razgovorih, ki jih Je imel s predstavniki raznih strank pred četrtim glasovanjem in do njem. Namestnik tajnika PSIUP poslanec Valori je na včerajšnjem zasedanju parlamenta nenadno dobil srčne motje in so ga morali nemudoma odpeljati v bolnišnico «No-stra Signora della Mercedes, kjer bo moral ostati najmanj dvajset dni zaradi raznih pregledov in da bi se odpočil. Po zadnjih vesteh se je njegovo zdravstveno stanje izboljšalo. Dosedanji potek glasovanja za izvolitev novega predsednika republike dokazuje, da po dosedanji poti ne moremo priti do novega državnega poglavarja; ker je izključeno, da bi stranke demokratične levice »kapitulirale* pred KD in glasovale za Leoneja, ali pa da hi KD »kapitulirala* pred strankami demokratične levice in glasovala strnjeno za Saragata. Do zmage ne vodi niti vztrajanje KD pri svojem kandidatu Leoneju v upanju, da ga bodo podprli tudi desničarski parlamentarci (PLI, PDIUM in MSI), ker vsi skupaj ne zmorejo 482 glasov, kolikor jih je potrebno za izvolitev. Ta taktika KD, ki se je obnesla v primeru prejšnjega predsednika republike Segnija, je danes nerealistična, hkrati pa skrajno nevarna, ker utegne imeti daljnosežne posledice v italijanskem političnem življenju. Najmanj kar je moč predvideti je to, da bi taka izvolitev predsednika republike (namreč izvolitev državnega poglavarja proti volji političnih zaveznikov KD) pomenila po vsej verjetnosti konec sedanje vladne koalicije in s tem krizo Morove vlade. Dvomimo, da si KD upa tvegati nekaj podobnega, ker ne verjame, da bi mogla računati do tako neverjetne mere na čut politične odgovornosti le svojih zaveznikov. Spričo takega stanja ne preostane nič drugega, kot sporazum med strankami levega centra glede nekega skupnega kandidata. Okoliščina, da bo peto glasovanje šele jutri popoldne ob 18. uri, kaže, da se bo skušala poiskati nova pot za izvolitev predsednika republike. Izrael - ZAR TEL AVIV, 17. — Izraelski minister za delo Allon je pozval vlado ZAR, naj podpiše z izraelsko vlado nenapadalno pogodbo in naj sprejme skupno inšpekcijo, da se preprečijo nenadni napadi. Minister je dodal; »Razumemo, da E-gipt ni pripravljen skleniti mir, toda med vojno in mirom se lahko najde vmesna rešitev, ki lahko omogoči konec velikih izdatkov. Egiptovski gospodarski položaj se vsak dan slabša in to ni samo plod nemarnosti in korupcije, tem. več je posledica ogromnih egiptovskih izdatkov. Zdi se nam, da je prišel trenutek, ko bi morali egiptovski voditelji izvajati posledice.* Jutri lunin mrk MILAN, 17. — V prvih sobotnih jutranjih urah bo moč opaziti popoln lunin mrk. Mrk bo viden v vsej Italiji. Astronomski observatorij v Breri poroča, da se bo mrk začel Ob 1.31 in se bo zaključil ob 5.14. llimilllllltllllllllllllUlllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllUlltlllllllHIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIŠillIlllIllilll Romunija podpira kitajski predlog o jedrskem orožju BUKAREŠTA, 17. — Predsednik romunske vlade Maurer je poslal Cuenlaju naslednji odgovor v zvezi z eksplozijo kitajske jedrske bombe: «Vlada LR Romunije kaže razumevanje do stališča kitajske vlade. Ta, ki se je znašla pred povečano oboroževalno tekmo imperialističnih krogov, ki so vključeni v vojaških blokih, in ‘pred stalnim večanjem jedrskega potenciala ter pred nevarnostjo jedrske vojne, ni mogla ostati pasivna. Zato je bila prisiljena Dovzro-čiti eksplozijo svoje atomske bombe. Vlada Lr Romunije jemlje s posebnim zadovoljstvom na znanje stališče kitajske vlade, ki se je izrekla za splošno prepoved in za popolno uničenje jedrskega o-rožja. Romunska vlada se sklicuje glede tega na slovesno izjavo v vašem pismu, ki pravi, da Kitajska ne bo nikoli prva uporabila jedrskega orožja. Zavedajoč se odgovornosti, ki jo imajo vse države za obrambo miru, se vlada LR Romunije odločno zavzema za splošno in popolno razorožitev, za popustitev mednarodne napetosti ter za ohranitev in okrepitev miru na svetu Mnenja smo, da je potrebno potrpežljivo in vztrajno napredovati v tej smeri in odobriti vse ukrepe, ki lahko preprečijo izbruh jedrske vojne. Romunska vlada je naklonjena sklicanju konference državnih poglavarjev vsega sveta, da • bi proučili splošno prepoved in uničenje jedrskega o-rožja. Ta konferenca bi morala imeti kot prvi smoter sklenitev sporazuma o prepovedi uporabljanja jedrskega orožja.* Angleška trgovina s Kitajsko LONDON, 17. — Revija britan- vina med Veliko Britanijo in Kitajsko znatno povečala. Angleška industrijska razstava v Pekingu je dosegla velik uspeh in obisk angleškega ministra za trgovino v Pekingu je dal dobre rezultate. V letu 1962 je vrednost angleškega iz-voza na Kitajsko znašala osem milijonov šterlingov, lani pa se je ta vrednost dvignila na trinajst milijonov šterlingov; letos bodo dosegli dvajset milijonov. Revija dodaja, da je Kitajska imela lani trgovinske odnose s tujino za 40 odstotkov s Sovjetsko zvezo in vzhod, noevropskimi državami, za 60 odstotkov pa z zahodnimi državami. Med proizvodi, ki jih Kitajci najbolj potrebujejo, so znanstveni aparati, elektronske naprave in •orodni stroji. Poleg tega povprašuje Kitajska po popolnih tovarniških napravah. Lani je kupila v Veliki Britaniji popolne naprave za tri kemijske tovarne, pet pa v državah zahodne Evrope in na Japonskem. Kobler o odnosih med ZDA iz SZ Sukamo proti «sukarnizmu» DJAKARTA, 17. — Indonezijski predsednik Sukamo je izdal danes dekret, s katerim ukazuje razpustitev skupine, ki je znana z imenom «ustanova za širjenje su-karnizma*. Drugi dekret pa napoveduje, da je poseben odbor z imenom «Kotrar» dobil nalogo izvesti razpustitev omenjene skupine. Sukarnisti so vodili odločno akcijo proti indonezijski komunistični stranki, ki je naklonjena Ki- tajski. ter so podpirali politiko ne-povezovan.ia. Radio Djakarta je javil, da se je Sukamo odločil razpustiti skupino pukaruistov, ker so ti povzročali cepljenje sil v deželi in ovirali napredovanje indonezijske revolucije ter kampanjo proti Maleziji. V skupini su-karnistov So med drugimi bili tretji podpredsednik vlade, minister za trgovino, minister za o-brambo general Nasution in drugi politični voditelji, »Kotrar* pa vodita Sukamo in prvi podpredsednik in zunanji minister Suban-drio. Noyi carinski predpisi v Jugoslaviji BEOGRAD,. 17. zvezni izvršni svet je na današnji seji pod predsedstvom Petra Stamboliča proučil več vprašanj in sprejel vrsto'predpisov s počtrpčja gospodarstva, prometa, financ, delovnih odnosov in zdravstva. Zvezni izvršni svet je tudi sprejel uredbo o spremembi- uredbe o začasni splošno carinski tarifi. Po novih predpisih se ne bodo več carinili predmeti, ki jih potniki prinašajo iz inozemstva v vrednosti do 30.000 din, v količinah, ki niso namenjene prodaji. Prav tako se ne bodo carinili oblačilni predmeti in neob-hodno potreben gospodarski inventar v količinah, ki niso namenjene prodaji (z izjemo motornih vozil, ki ne pridejo v poštev), ki jih uvažajo jugoslovanski in tuji državljani, k; se za stalno naseljujejo v Jugoslaviji/ Dosedanja določila o brezcarinskem uvozu v vrednosti do 30.000 dinarjev so veljala doslej samo za jugoslovanske državljane. S sprejetimi spremembami imajo pravico brezplačnega uvoza blaga do omenjene vrednosti vsi potniki iz inozemstva. Zvezni izvršni svet je proučil tudi informacije zveznega tajništva za prosveto in kulturo o stanju in posebnih dohodkih v šolstvu irj priporočal občinskim skup. ščinam, da v proračunih za leto 1965 sprejmejo nadaljnje konkretne ukrepe za izboljšanje materialnega položaja šolstva sploh in povečanja osebnih dohodkov prosvetnih delavcev posebno. fliiiiililiillillliiiliiiiliillllllitiiiiililiiliiifiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiHiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiinintniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii URADNO SPOROČILO 0 ZASEDANJU SVETA NATO Ministri so se včeraj razšli brez konkretnih sklepov Ostala so globoka nesoglasja s Francijo glede jedrske sile ■ Vdal-kerjev pesimizem - Nadaljnji odmevi francosko-nemškega incidenta PARIZ, 17. — V Parizu se Je danes zaključilo zasedanje ministrov NATO, nakar so objavi li uradno sporočilo, ki pravi med drugim, da so »ministri proučili probleme, ki jih mora zavezništvo reševati na sektorju jedrskega in konvencionalnega orožja. O tem so si temeljito izmenjali misli in ta izmenjava se bo nadaljevala*. Sporočilo dodaja: «Ministri so potrdili svojo voljo, da nadaljujejo napore za sklenitev sporazumov glede razorožitve. S tem v zvezi so poudarili važnost preprečitve širjenja jedrskega orožja.* Glede sklepov sveta ministrov NATO • maja 1963 v Ottavi o medsebojni povezanosti problemov strategije so ministri poudarili, da se mora proučevanje nadaljevati, ter so dali nalogo stalnemu svetu, naj skupno z vojaškimi oblastmi NATO nadaljuje to proučevanje. Giede političnega položaja izjavlja sporočilo, da so ministri »dali nalogo stalnemu svetu, naj prouči stanje zavezništva ob upoštevanju zaskrbljenosti in skupnih smotrov vseh članov zavezništva ter naj ministrom poročajo o svojem delu. Ministri so poudarili važnost ohranitve strnjenosti držav članic na sektorju strategije in na političnem sektorju. Poročilo pravi: »Samo učinkovita vojaška organizacija, ki bo mogla naglo in odločno reagirati na vsak napad, bo lahko kos grožnji.« Zatem pravijo ministri, da so odločeni nadaljevati napore, »da se najde mirna rešitev problemov) ki ločijo Vzhod od Zahoda«. Ministri pripisujejo veliko važnost »napredovanju za združitev Nemčije na podlagi pravice nemškega ljudstva do samoodlo-čanja«. Glede grško-turšlkih odnosov poudarja sporočilo, da so ministri določili postopek, ki naj prispeva k rešitvi posebnih obrambnih problemov, ki jih imata Grčija un Turčija. Izrekli so se za nadalje vanje »budnosti« glavnega tajnika NATO. Na koncu javlja, sporočilo, da bo prihodnje zasedanje sveta NATO spomladi 1965 v Londonu. Glavni tajnik NATO Brosio je na tiskovni konferenci izjavil, da pogodba o atlantskem zavezništvu ne preneha veljati leta 1969. Od tega dne se bodo države članice lahko umaknile iz zavezništva, s tem da bodo sporočile svoj namen 12 mesecev prej. Glede revizije pogodbe je Brosio izjavil, da je vsaka članica imela pravico to zahtevati že od leta 1959 dalje, toda do sedaj ni tega nihče storil. Zatem je Brosio komentiral nekatere točke končnega poročila o zasedanju ministrov. Glede odnosov med Vzhodom in Zahodom je izjavil, da so ministri bili soglasnega mnenja, da spremembe, ki so nastale na vodstvu v Sovjetski zvezi, nalagajo večjo previdnost zavezništvu. Toda soglasno so tudi bili mnenja, da je pri merno izkoristiti vse priložnosti za povečanje pomirjenja. Glede Afrike je Brosio izjavil, da je svet NATO soglasno odo- bril belgijsko-ameriški napad, na Stanleyville. Glede Cipra je Brosio izjavil: »Naloga za rešitev ciprskega vpra- I šanja, ki je bila poverjena Zdru-| ženim narodom, ni bila poverje- WASHINTON, 17. - Ameriški poslanik v Moskvi Kohler je izjavil včeraj, da se novi sovjetski voditelji trudijo, da poudarijo svojo željo po vzdrževanju normalnih odnosov z ZDA. To je Kohler izjavil pred zunanjepolitično komisijo predstavniške zbornice. Na vprašanje nekega časnikarja, ali bi skupna zaskrbljenost zaradi ravnanja Kitajske mogla pripeljati do zbližanja med Moskvo in Washingtonom, je Kohler odgovoril; #Mislim, da Ki- tajska ni prevladujoči činitelj v odnosih med obema dr avama * Ko- škega ministrstva za trgovino piše, I hler se bo vrnil v Moskvo prve da se bo v prihodnjih letih trgo- dni januarja. na toliko glavni skupščini, kateri pogostoma ne uspe rešiti konk-ret nih problemov, temveč še posebej posredovalcu, cigar naloga je doseči sporazum med prizadetimi. Naloga glavnega tajnika NATO ni zamenjati posredovalca, temveč ščititi in po možnosti izboljšati odnose med Grčijo in Turčijo in tudi pomagati posredovalcu OZN in prispevati k njegovim naporom, da se najde zadovolji va rešitev kolikor mogoče hitro.« Britanski zunanji minister Wal-ker, ki se je danes popoldne vrnil iz Pariza v London, je izjavil, da je Velika Britanija »v izvrstnem položaju v Evropi in na svetu«. Dodal je, da je zadovoljen z izidom pariškega zasedanja, da pa ni optimist glede stališča Francije, kar »e tiče jedrske politike. »Nisem mnenja, da bi bilo koristno, je pripomnil, če bi skušali prikrivati dejstvo, da obstajajo znatne razlike v stališčih med nami in Francijo. Velika Britanija hoče eno samo zavezništvo, Francija pa hoče zavezništvo ločeno od ZDA«. W*lker je dejal, da je obrazložil britansko stališče o jedrski sili de Murvjllu kolikor mogoče prepričevalno. »Obstajajo globoka nesoglasja o-snovnega značaja, toda de Mur-ville je izjavil, da bo proučil britanske predloge. Ne moremo verjeti, da Francija namerava zapustiti NATO. Kadar postaja diskusija bolj vroča, se sliši grožnja v tem smislu, toda prepričan sem, da bodo vsi- storili, kar jim bo mogoče, da ohranijo Francijo v zavezništvu.« V francoskih krogih v Parizu izjavljajo, da je Francija pripravljena skleniti sporazum o sodelovanju med njeno jedrsko silo in strateškim letalskim poveljstvom ZDA. Sporazum bi bil v tem, da bi koordinirali načrtovanje skupnih smotrov. Ameriški tajnik za obrambo McNamara je izjavil, da so v zalogah NATO v zahodni Evropi »atomske mine« in da razpolaga vrhovni poveljnik NATO z načrti za njihovo uporabo »v določenih pogojih«. Pripomnil je, da so že pred tremi leti povečali zaloge jedrskih konic na ozemlju zahodne Evrope za približno 60 odstotkov, ki so na razpolago NATO. To je McNamara izjavil v zvezi z govoricami, da so atomske mine na ozemlju Zahodne Nemčije iij da bi jih uporabili, da »zaustavijo morebitno napredovanje sovražnika«. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je pred odhodom iz Pariza imel še zadnji razgovor z de Mur-villom. Ob 14.30 pa je zapustil Pariz z ittieriškim vojaškim letalom. Zahodnohemški zunanji minister Schroeder je skušal danes na tiskovni konferenci ublažiti vtis, ki ga je povzročil incident med Francozi "----------’ ’ ’ Nemci glede uradnega sporočila o razgovorih glede nemške združitve. Schroeder je dejal, da je šlo za »zgrešeno obliko« in za »nesrečen postopek«. Pripomnil je, da je bistveno, da se vse zahodne države strinjajo o proučitvi možnosti pogajanj glede tega. Minister je priznal, da obstajajo nesoglasja glede umestnosti te pobude. Pripomnil pa je, da ima Zahodna Nemčija »dolžnost vztrajati, da združitev Nemčije se vedno ostane osrednji problem zahodnih držav«. Minister Schroeder je dalje izjavil, da bi se morale po njegovem mnenju zahodne države truditi pri vseh stikih s Sovjetska zvezo, da opozore sovjetsko vlado, da je nujno potrebno, da preneha delitev Nemčije. Pripomnil je, da je tako stališče zavzel tudi svet NATO, in da Francija odobrava za-hodnonemško stališče ter ga podpira. Zatem je minister dejal, da še dalje podpira politiko francosko-nemškega prijateljstva v skladu s pogodbo, ki je bila sklenjena leta 1963. Dejal je, C da so nekatera neso- glasja med obema vladama, ki se tičejo ;ičejo predvsem obrambe, in je izrazil željo, da bi se mogli sporazumeti glede večstranske jedrske sile. Zasedanje SEV BUDIMPEŠTA, 17. — V glavnem mestu Madžarske je bilo te dni 19 zasedanje stalne komisije SEV 'za metalurgijo, na katerem *o med drugim razpravljali o koordinaciji proizvodnje pisanih in redkih kovin od 1966-1970 in o nekaterih važnih vprašanjih razvoja pisane metalurgije po letu 1970. Na zasedanju so sodelovaje delegacije iz Bolgarije, Madžarske, Vzhodne Nemčije, Poljske, Romu- nije, Sovjetske zveze, Češkoslovaške in Jugoslavije. Zasedanja so se kot opazovalci udeležili tudi zastopniki Severnega Vietnama in Kitajske. Solidarnost Milančanov z jen. konzulatom SFRJ MILAN. 17. — Jugoslovanskega generalnega -konzula v Milanu Va-silja Milovanoviča so obiskale danes delegacije milanskih federacij komunistične, demokrščanske, socialistične, socialdemokratske in republikanske stranke ter izrazile obžalovanje in ogorčenje zaradi napada na stavbo konzulata. Delegacija združenih'italijanskih partizanov, številni zastopniki italijanskih industrijskih podjetij in gospodarskega življenja Milana so prav tako obiskali jugoslovanskega konzula, oziroma poslali brzojavke, v katerih protestirajo zaradi zločinskega atentata. VČERAJ V PALAČI FARNESINA V RIMU Zaključeno 11. zasedanje mešanega odbora za izvajanje Posebnega statuta Delegaciji Jugoslavije in Italije sta proučili razvoj glavnih vprašanj, ki zadevajo obe etnični skupnosti RIM, 17. (ANSA) — V palači Farnesina je bilo od 9. do 17. decerrbra 1964 11. zasedanje mešanega italijansko-jugo-slovanskega odbora v smislu člena 8 Posebnega statuta Spomenice o soglasju od 5. oktobra 1954. Na zasedanju sta delegaciji pod predsedstvom opolnomo-čenih ministrov Mitje Vošnja-ka in Giulia. Pascuccija-Righi-ja proučili razvoj glavnih vprašanj, ki zanimajo italijansko in jugoslovansko etnično skupino z ozemlja, na katerem se izvaja posebni statut. Mešani odbor je z zadovoljstvom vzel na znanje, da so nekatere izmed pobud o kulturni izmenjavi že izveden#, kot tista glede seminarjev za poklicno izpopolnjevanje šolnikov, medtem ko bodo druge pobude uresničene v prihodnosti. Razgovori so potekali v o-zraoju prisrčnega sodelovanja in so se zaključili danes s skupnim zapisnikom, ki sta ga podpisala načelnika delegacij. Razgovori med SFRJ in Italijo o avtomobilskem prometu FLORENCA, 17. — Ij)anes se je v Florenci začelo 10. zasedanje komisije italijanskih in jugoslovanskih delegatov, na katerem so obravnavali vprašanja avtomobilskega potniškega in blagovnega prometa med Italijo in Jugoslavijo. Zasedanje se bo zaključilo jutri, ko bodo obravnavali vprašanja o potniškem prometu. Danes je namreč mešana komisija razpravlja« la o vprašanjih blagovnega prometa med obema državama. Sestanek je začel inž. Carluc-ci, generalni ravnatelj za civilno motorizacijo. Izrazil je željo, naj bi se delo komisije zaključilo z zadovoljivim izidom za obe sosedni državi, tako s turističnega kakor tudi z gospodarskega vidika. Na sestanku sodelujejo: inž. Tommaioli, centralni ravnatelj inšpektorata za motorizacijo, ki je hkrati načelnik italijanske delegacije; Dragovič, državni svetnik in generalni ravnatelj jugoslovanske motorizacije; upravni strokovnjaki; predstavniki strokovnih kategorij, med katerimi so tudi zastopniki avtomobilskega prevoza. Predvideva se, da se bo na podlagi ugodnih izkušenj prejšnjih let stanje prevoza blaga in potnikov izboljšalo. Na dnevnem redu so vprašanja, ki so povezana s prometom med Jugoslavijo in obmejnimi področji s posebnim ozirom na organizacijo novih avtomobilskih prog. Razprava o Kongu v varnostnem svetu NEW YORK, 17. — V varnostnem svetu OZN se nadaljuje razprava v zvezi z belgijsko-ameri-škim napadom na Stanleyville. Danes.je govoril voditelj sovjetske delegacije Fedorenko, ki je med drugim izjavil, da v trenutku, ko so Belgijci in Američani napadli Stanleyville, je Combe zaključeval svoje načrte za prenos kongoške-ga bogastva v roke imperialistov. Pripomnil je, da je Combe začel odkrito prodajati kongoško bogastvo tujim kolonialistom. Na pobudo Brazilije in Slonokoščene obale se pripravlja resolucija, ki bo predložena na prihodnji seji, O resoluciji so se razgo-varjali tudi predstavniki nekaterih držav clanic organizacije afriške enotnosti. Combe, ki je še vedno na obisku v Bonnu, je imel danes razgovor s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Carstensom, Domnevajo, da sta govorila o bonski finančni pomoči Kongu v znesku 10 milijonov mark. Zvečer je Combe odšel v Duesseldorf, kjer je govoril na sedežu tamkajšnjega kluba »Rhin-Ruhr*. V petek bo obiskal Berlin, kjer ga bo sprejel župan Brandt. Belgijski minister za zunanjo trgovino Brasseur je izjavil v parlamentu, da je bilo med belgijsko in leopoldvilsko vlado dogovorjeno, da se začnejo pogajanja o ru- darskih koncesijah, toda «Leopold-ville je enostransko razveljavil te koncesije*. Minister je pripomnil, da so bila pogajanja za posojilo 500 milijonov frankov Kongu prekinjena. Prav tako ne bo belgijska vlada dovolila več povratka funkcionarjem za tehnično pomoč ‘ " Ko: «na nevarna področja* v Kongu. itininiilliiiifliitililtiiiimimiliiiiiimimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiliimiitMlliiiiitiimimititiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiitiiiMiiiiimiiiiiiiiiilimiiiiiiiiimiiiiHiiitiil Velike izgube vladnih čet v bojih proti Vietkongu V sedmih dneh so zgubile nad tisoč mož - Budisti napovedujejo nove demonstracije proti vladi SAJGON, 17. — Budistični voditelji so danes sklenili, da bodo javno nadaljevali svoj odpor proti sedanji vladi. Ni še znano, v kakšni obliki bodo ta odpor nadaljevali. Ob zaključku budističnega posta je vrhovni bone ponovno primerjal metode, ki jih sedanja vlgda uporablja proti budistom, metodam, ki so bile v_ veljavi pod Diemovim režimom. Nova 24-urna južnovietnamske čete utrpele v gladovna stavka, ki jo bodo mor- zadnjem tednu velike izgube. Ste1- da v kratkem razglasili, bi se u-tegnila razširiti na vso državo. Iz budističnih krogov poročajo, da so bila te dni v raznih mestih ljudska zborovanja ob udeležbi več tisoč ljudi. Napovedujejo se tudi mirne demonstracije pred ameri- škim veleposlaništvom. ? *TiBe * " Kar se. tiče Vojaških operacij preti Vietkongu, poročajo, da so južnovietnamske čete utrpele v čombejevi žandarji nosijo na policijsko postajo zvezanega pripadnika osvobodilnega gibanja vilo padlih, ranjenih in pogrešanih znaša 1084. To so največje izgube v sedmih dneh v letošnjem letu. Ti podatki pa so samo delni, ker se v dolini Lao, 300 milj severno od Sajgona še nadaljujejo boji, med katerim* so čete Viet-konga obkolile več vladnih pošto-jank, pri čemer so vladne čet* utrpele precejšnje izgub*. Severnovietnamsko vojaško poveljstvo je protestiralo pri mednarodni nadzorstveni komisiji proti vdorom juinovieUnamskih čet na demilitarizirano področje na meji meij Severnim in Južnim Vietnamom. V protestu je rečeno, da ,ie južnovietnamska policija streljala na nekatere ribiške čolne. Ce se bodo ta izzivanja nadaljevala, bodo severnovietnamske čete prisiljene nastopiti v svojo obrambo. Mila kazen za Novaka DUNAJ, 17. — Bivši Eichmanov pomočnik Fanz Novak je bil danes obsojen na osem let težke ječe. Razsodbo je izrekel predsednik porotnega sodišča na Dunaju dr. Liethe. Porotniki, ki so se posvetovali več ur, so soglasno >ie-gativno odgovorili na prvo glavno vprašanje: ali, je obtoženec kriv, da je ukazal pobiti Žide, katere je ukazal prepeljati v uničevalno taborišče v Auschwitzu. Prav tako so negativno odgovorili na dodatno vprašanje, ali je obtoženec sokriv pri pokolih. Pritrdilno so porotniki odgovorili z večino petih glasov proti trem na drugo glavno vprašanje, in sicer: ali je obtoženec kriv javne nasilne dejavnosti. Negativno pa so odgovorili na dodatno vprašanje, ali je obtoženec izvajal to dejavnost javnega nasilja pod višjo silo (zanikali so namreč, da je deloval zaradi višje sile). Na podlagi teh odgovorov porotnikov je bil obtoženec obsojen na osem let težke ječe, od katerih se odbijejo štiri leta, ki jih je že odsedel. Obsojenec si je pridržal pravico priziva. Kakor je znano, je bil Novak obtožen, da je neposredno ukazal deportirati 2ide iz Duesseldorfa m Pariza v uničevalno taborišče v Auschwitzu ter da je organiziral vse druge prevoze Zidov, zlasti 400.000 madžarskih Zidov. Zaradi tega so ga avstrijski časopisi imenovali »železničarja smrti*. rKiMUKoKI UNfcVNIK Vreme včeraj: naj višja temperatura 14, najnižja 11.2, ob 19. uri 12.2; zračni tlak 1015.4 lahno raste, via-ga 87 odst., veter jugovzhodnik 8 km, nebo oblačno, 5 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 11.3 stopinje. Tržaški - 2 — dnevnik 18. decembra 19b4 Danes, PETEK, 1». decembra Radko Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 15.50 in zatone ob 6.44 Jutri, SOBOTA. 19. decembra Urban NA POBUDO NOVE DELAVSKE ZBORNICE CGIL Velik uspeh stavke delavcev z zahtevo po reformi pokojnin Skupščina aktivnih in upokojenih delavcev v Ljudskem domu - V podjetju Crane-Orion še vedno napet položaj - Stavka v livarni Tovarne strojev Včeraj je bila od 13. ure dalje splošna stavka vseh strok, ki jo je napovedala Nova delavska zbornica CGIL v Trstu z zahtevo, da se predloži parlamentu do 31. t.m. zakonski načrt, ki predvideva dejansko reformo pokojninskega sistema in znatno zvišanje sedanjih pokojnin, kakor so se sporazumeli sindikati z vlado že 4. junija letos. Stavke se je udeležila velika večina delavcev, v nekaterih podjetjih tudi do 80 odstotkov. Največ delavcev je stavkalo v kovinarski, ladjedelski in gradbeni industriji ter v pristanišču, vštevši Javna skladišča. Ob 14 uri je bila v Ljudskem domu v Ul. Madonnina skupščina, ki se je je udeležilo zelo veliko število aktivnih delavcev in upokojencev. Predsedoval je tajnik Nove delavske zbornice Albino Gerli, ki je spregovoril uvodne besede, nakar je glavni tajnik Arturo Calabria imel dolg govor, v katerem je orisal namen stavke in zahteve CGIL in poudaril, da pričakujejo upokojenci in aktivni delavci po vsej državi od vlade, da čimprej predloži zakonski osnutek za pokojninsko reformo ter da jim tudi takoj izboljša pokojnine. Poudaril je nadalje, da ne bosta reforma pokojninskega sistema in zvišanje že obstoječih pokojnin nič bremenili državnega proračuna niti sedanjih prispevkov, če bodo pokojninski sklad, ki šteje že 1.000 milijard lir, namenili izključno tistim, ki so prispevali vanj, to je delavcem in uradnikom. Nadalje je poudaril, da mora začeti veljati reforma že za tiste delavce in uradnike, ki jih bodo upokojili prve mesece leta 1965 in ne, kakor bi nekateri vladni krogi hoteli šele za tiste delavce in uradnike, ki bodo takrat začeli delati ali bodo prvič nastopili službo. S skupščine so poslali brzojavke in resolucije s temi zahtevami vladnim oblastem in prizadetim ustanovam. Zvečer je tajništvo Nove delavske zbornice poslalo raznim sindikatom pisma, v katerih je pohvalilo delavce za njihovo veliko u-deležbo v stavki. V podjetju Crane-Orion je položaj se vedno zelo napet. Delavci so šli včeraj zopet na delo, a ravnateljstvo se še vedno ni vrnilo v tovarno. Včeraj je sprejel zastopnike obeh sindikatov kovinarjev občinski odbornik za delo Ga-sparo, kateremu so orisal; položaj. Obljubil jim je, da se bo zavzel za rešitev spora. Včeraj ob 10.10 so vsi delavci livarskega oddelka Tovarne strojev zapustili delo v znak protesta proti suspendiranju treh delavcev, ker niso hoteli delati na žerjavu. Delavci niso izvršili ukaza, ker sploh niso imeli nobene prakse s take vrste delom, saj niso bili nikoli zaposleni pri žerjavu. Sindikati so opozorili na to ravnateljstvo tovarne, inšpektorat za delo in vsedržavno ustanovo za preprečevanje nesreč na delu, kajti na žerjavih je delo za vse tiste, ki jih ne znajo upravljati, zelo nevarno. Koordinacijski odbor o malem obmejnem prometu Prihodnji ponedeljek bodo pri pristojnih krogih v Ljubljani sestavili koordinacijski odbor, k; ga predvideva točka 8 Odloka o iz-uvozu blaga v malem obmejnem blagovnem prometu med Italijo in Jugoslavijo. Odlok je bil objavljen v jugoslovanskem uradnem listu dne 17. junija 1964. Točka št. 8 ima naslednjo vsebino; «Izvoz in uvoz blaga v malem obzmejnem blagovnem prometu u-ravnava koordinacijski odbor pri pristojni republiški zbornici, ki ga predstavljajo predstavniki gospodarskih organizacij, vpisanih v register za izvoz in uvoz blaga v malem obmejnem blagovnem prometu, predstavniki zainteresiranih okrajnih gospodarskih zbornic in predstavniki pristojne republiške zbornice«. Občinska komisija za promet, ki ji je predsedoval odbornik dr. Ve-nier, je včeraj določila nova mesta za časovno parkiranje avtomobilov. Tako bodo uvedli časovno parkiranje avtomobilov na Trgu Liberta na strani Miramarske-ga drevoreda, v Ul. Coroneo od Trga Piave do Foro Ulpiano, v Ul, Battisti od Ul. Xidias do Ul. Gat-teri, na Trgu glavne bolnišnice nasproti bolnišnice, na Trgu Stare mitnice med Ul. Maiolica in Ul. San Maurizio, na Trgu Garibaldi med Ul. Foscolo in Ul. Pascoli, v Ul. Rosini med Ul. Roma in Ul. Trento, na Borznem trgu nasproti Tergestea, v Ul. Mercato Vecchio na strani Tržaškega Lloyda. Ta sklep bodo postopoma izvedli do prihodnje spomladi. Stavka tiskarjev v trgovskih tiskarnah Zaradi razbitja pogajanj bodo tiskarski delavci, zaposleni v tako imenovanih trgovskih tiskarnah, 22. decembra stavkali in ponovili iiliiiiiiiiriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii * NA POBUDO MINISTRA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO MEDICIJA Posredovanje odbora za cene proti povišanju cen na drobno Na sestanku na prefekturi je podprefekt dr. Pasino pozval trgovce, naj ne višajo cen pred božičnimi in novoletnimi prazniki - letošnje in lanske cene na drobno Sestanek obmejnih gospodarskih zbornic V doglednem času bo na tržaški trgovinski zbornici prišlo do sre- čanja predstavnikov trgovinske zbornice Trsta, Gorice in Vidma, ter Gospodarske zbornice iz Kopra. Na srečanju bodo strokovnjaki razpravljali o možnostih za nadaljnjo razširitev industrijskega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi obmejnimi podjetji, in sicer v okviru predlogov, ki jih je nedavno tega dala v ta namen Gospodarska zbornica iz Kopra, ter morebitnih pro-tipredlogov tržaške, goriške in videmske trgovinske zbornie. V italijanskem obmejnem pasu proučujejo zdaj omenjene predloge koprske Gospodarske zbornice. Predvidevajo, da bo do ponovnega srečanja na tržaški zbornici prišlo že prve dni prihodnjega leta. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I SEJA OBČINSKE KOMISIJE ZA PROMET Določitev novih mest za časovno parkiranje Napovedan obširen načrt bodo izvedli do prihodnje spomladi Sinoči se je na prefekturi pod predsedstvom podprefekta dr Pa-sina sestala pokrajinska komisija za cene. Poleg članov komisije, ki jo sestavljajo predstavniki oblasti in gospodarskih ustanov ter organizacij, so se sestanka udeležili tudi dr. Venier v imenu tržaškega župana, dolinski župan Lovriha, predstavnika miljske m repenta-borske občine, predstavnik karabinjerjev, vicekvestor Marsulli, poveljnik mestnih redarjev Dolce, tajnik Zveze trgovcev Geppi, predsednik Združenja trgovcev na drobno Gabrielli, predsednik konzorcija potrošnih zadrug in podpredsednik tržaških Delavskih zadrug Stopper ter predsednik tržaškega združenja potrošnikov Palladini. Na sestanktl je podprefekt Sr. Pasino poudaril, da je bil ta sestanek sklican na pobudo ministra za trgovino in industrijo Medicija, ki je poslal vsem prefeturam priporočilo, naj pokrajinski odbori za cene posredujejo pri vseh ustanovah in organizacijah, da se ne bodo cene v prodaji na drobno za božične in novoletne praznike povišale. Zato je pozval vse prisotne, naj strogo nadzorujejo cene v prodaji na drobno in zlasti cene tistega blaga, za katero so določene najvišje prodajne cene. Hkrati pa je dejal, da naj tudi potrošniki sodelujejo v akciji proti povišanju cen, s tem, da izberejo blago, ki je cenejše in ki ima enako vrednost kot blago, ki ga v drugih trgovinah dražje prodajajo. Dejal je tudi, naj potrošniki omejijo svoje nakupe na res potrebne predmete in naj raje odložijo za nekoliko časa nakup tistih stvari, ki jim običajno ob praznikih umetno povišajo ceno. Predstavniki raznih trgovskih strok so obljubili, da bodo posredovali pri svojih članih, naj ne višajo cen. Predsednik združenja potrošnikov pa je predlagal, naj bi vse tiste trgovine, ki ne bodo po- višale cen, postavile v izložbo napis: «Pri nas nismo povišali cen». Kot poročajo, so Delavske zadruge že sklenile, da ne bodo povišale cen za prihodnje praznike in da bodo obdržale cene, ki so veljale v novembru. Na sestanku je podprefekt dr. Pa. sino podal tudi izčrpno poročilo o cenah v letošnjem novembru in decembru ter jih vzporedil s cenami v lanskem novembru in do 5. decembra. Iz njegovega poročila sledi, da so se cene od lanskega do letošnjega novembra povišale za 6,36 odstotka, 5. decembra letos pa so bile za 6,22 odstotka višje v primerjavi s cenami 5. decembra lani. V svojem poročilu je podprefekt ugotovil, da so se letos decembra znatno povišale cene zla. sti tistim tradicionalnim božičnim predmetom, ki jih statistični urad ne vključuje v statistiko o gibanju cen. Poleg tega so se povišale cene raznih vrst sira, in sicer od 8 do 15 odstotkov, tako na debelo kot na drobno. Glede potrošnje mesa pa je bilo ugotovljeno, da so Tržačani letos potrošili za 2 odstotka več mesa in mesnih izdelkov kot lani. Potrošnja zmrznjenega mesa se je povečala za 125 odstotkov, svinjskega za 18 odstotkov in perutnine za 11 odstotkov. Poleg tega se je za 23 odstotkov povečala potrošnja raznih salam itd. Po drugi strani pa se je znatno zmanjšala prodaja svežega govejega in telečjega mesa, in sicer potrošnja govejega mesa se je znižala za 8 odst., telečjega pa za 14 odst. Kot torej vidimo, so zelo visoke cene svežega govejega in telečjega mesa usmerile velik del potrošnikov na uporabo drugih vrst mesa. Je bil res tat? Policijski avto karabinjerjev s postaje v Istrski ulici je včeraj zjutraj pridirjal v Ul. Carducci v vozu in uvozu blaga v NiiiiiiiiiiiiuiiniiniiiiiifiiNimiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuitiiiiiimiimiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiHiinimiifiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiui JUTRI NA SEDEŽU SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Drugo srečanje krajevnih operaterjev z jug. obmejnimi gospodarstveniki Med drugim bodo razpravljali o maloobmejnem blagovnem promelu, o medsebojnem industrijskem sodelovanju, o turizmu itd. Jutri zjutraj bo na sedežu Slovanskega gospodarskega združenja v Trstu drugo srečanje krajevnih operaterjev s predstavniki jugoslovanskih obmejnih gospodarskih organizacij in podjetij. V skupini jugoslovanskih gostov, ki jih bo vodil predsednik koprske Gospodarske zbornice Lojze Lesjak, bodo glavni tajnik zbornice Črtomir ' Kolenc, inž. Vouk Herman, ravnatelj Kmetijske zadruge Nova Gorica, Kruh Jernej, ravnatelj podjetja Primorje Export iz Nove Gorice, inž. Jože Valentinčič, ravnatelj cementarne v Anhovem in Andrej Janežič, ravnatelj podjetja Javor s Pivke. Predstavniki jugoslovanskega obmejnega gospodarstva bodo s tem vrnili obisk, ki jim ga je naredila 7. maja letos skupina predstavnikov Slovenskega gospodarskega združenja iz Trsta, in katero so sestavljali predsednik združenja G. Svagelj, podpredsednik S. Bole, dr. Kukanja, g. Prinčič, dr. Berce, g Kralj, dr. Škerlj in g. Franovič. Na jutrišnjem zasedanju se bodo ponovno vzela v pretres vprašanja. kj zadevajo v prvi vrsti maloobmejni blagovni promet, možnosti za nadaljnji razvoj medsebojnega industrijskega sodelovanja, tudi v luči nedavno podpisanega sporazuma o gospodarskem, tehničnem in industrijskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, nadaljnji razvoj poslovanja po avtonomnem računu in vpiašanje v zvezi z medsebojnim sodelovanjem na turističnem področju. Na prvem zasedanju, ki je bilo maja letošnjega leta v prostorih Gospodarske zbornice v Kopru, so strokovnjaki sestavili več predlogov, med katerimi navajamo najvažnejše; a) razširitev regionalnih sporazumov na vse področje nove dežele Furlanija - Julijska krajina in na ves koprski okraj; b) razširitev industrijskega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi obmejnimi industrijskimi podjetji; c) organizacija kmetijskega sejma, ki naj bi bil enkrat na leto v Sežani; č) koordinacija med obojestranskim nastopom v turistični propagandi; d) poenostavitev carinskih postopkov na italijansko-jugoslovanski meji; e) razširitev pasu osebnega obmejnega prometa s posebnimi olajšavami kar zadeva turistični obisk Planice; f) razširitev poslovanja po avtonomnem računu in preko Tržaške kreditne banke; itd. Program seminarja za italijanske šolnike Posebna komisija jugoslovanskih in italijanskih strokovnjakov je pred kratkim sestavila spored predavanj za seminar, ki bo od 3. do 13. februarja v Kopru za tamkajšnje italijanske profesorje, učitelje in dijake. Tudi prihodnji seminar lo v prostorih italijanske gimnazije v Kopru. Omenjena komisija je upoštevala želje in predloge italijanskih šolnikov, ki so jih izrazili ob zaključku zadnjega seminarja. Na prihodnjem seminarju bodo predavali prof. Auio Greco, prof. Guido Rispoli, prof. Ignazio Bal-delli, prif. Camillo Semenzato, prof. Renzo Frattarolo, prof. Carlo Tagliavini, prof. Flores D’Arcais, prof. Riccardo Richard, prof. Gior-gio Cambirsa, prof. Aldo Vallone in dr. Stelio Crise. Predavanja Dodo, kot običajno, ločena za profesorje in učitelje ter za dijake. Včeraj dopoldne je bilo v Bujah na pobudo pedagoškega svetovalca pri italijanskih šolah prof. Fernanda Salsana posvetovanje vseh učiteljev in profesorjev, ki poučujejo italijanščino na italijanskih osemletkah na Koprskem in v Bujščini. Tema posvetovanja in diskusije je bila: «Težave in posebne značilnosti poučevanja italijanskega jezika«. Posvetovanja so se udeležili tudi predsednik Italijanske unije prof. Antonio Borme, svetovalec okrajnega zavoda za pedagoško službo iz Kopra prof. Leo Fusilli in svetovalec okrajnega zavoda za pedogoško službo puljskega okraja prof. Massimilia-no Gualtieri. Hotel je prodati ukradeni avto Te dni so agenti letečega oddelka policije prijavili sodišču zaradi tatvine in vožnje avtomobila brez šoferske izkaznice, 26-letnega delavca Fulvia Bergamasca iz Šalita Promontorio 23. Bergamascht je v torek zvečer ukradel avtomobil fiat 500 TS 13010, ki ga je 26-letnl Ferruccio Detoni iz Ul. Mazzani 26 pustil v bližini doma. Naslednje jutro se je Detoni zavede! tatvine in se zglasil na letečem oddelku, kjer Je povedal, da je bil avto last njegovega tasta Un-gara. Ko je izpolnil formalnost prijave, se je Detoni odločil, da se tudi sam pobriga za avtomobil ter ga Je začel iskati po mestu. Detoni je imel srečo. Na Obrežju Grumula na vogalu Ul. Economo je zagledal svoj avto, pri katerem so stali štirje mladeniči in se ognjevito pogovarjali. Detoni se je približal skupini in na svoje veliko presenečenje je slišal, da Ber-gamaschi ponuja v prodajo avtomobil, katerega lastnosti je hvalil. restavracijo «Dante», od koder je neka uslužbenka telefonirala in policistom povedala, da je v shrambi zasačila mladeniča, ki se je sumljivo vedel. Karabinjerji so v restavraciji uvedli preiskavo in tako izvedeli, da je bil mladenič odpuščen iz službe 12. t. m. Od tedaj dalje sta iz shrambe izginila najprej dve steklenici likerjev, nekaj dni pozneje pa 10.000 lir iz nekega predala. Karabinjerji so mladeniča, ki stanuje v nekem javnem prenočišču, spremili na zaslišanje na postajo v Ul. Cologna. stavko 29. t. m. Od 22. t. m. dalje tudi ne bodo opravljali nobenega nadurnega dela. NA OPENSKEM STRELIŠČU V nedeljo počastitev spomina Tomažiča in tovarišev V nedeljo, 20. dec. ob 15. uri, bo na openskem strelišču svečanost v počastitev spomina Pinka Tomaži, ča, Ivana Ivančiča, Vika Bobka, Ivana Vadnjala in Simona Kosa ob 23. obletnici njihove mučeniške smrti pod fašističnimi streli. Na letošnjo spominsko svečanost, ki spada v okvir proslav ob 20-let-nici zmagovitega zaključka našega osvobodilnega boja, in ki jo organizirajo pokrajinsko vodstvo ANPPIA, ANPI, FIAP in združenje političnih deportirancev v nacističnih taboriščih, so bili povabljeni tudi vsi preživeli tovariši s Tomažičevega procesa. * * * Slovenska skupnost sporoča, da se bo v nedeljo spomnila openskih Žrtev, in sicer Ivana Kosa, Pinka Tomažiča, Ivana Ivančiča, Vika Bobka in Ivana Vadnjala, ki so pred 23 leti padli pod fašističnimi streli za slovenske narodne pravice. Ob 14., uri bo njeno zastopstvo položilo lovorov venec na openskem strelišču. Prepovedano sekanje iglavcev Županstvo sporoča,,da je do 6. januarja strogo prepovedano sekati iglavce. Za sekanje katere koli vrste iglavcev v tem obdobju je treba imeti posebno dovoljenje področnega nadzomištva za gozdove, ki ima svoj sedež v Ulici Monte S. Gabriele 35. Sinoči so v bolnišnici nudili prvo pomoč zaradi lažje rane na desni nogi 36-letnemu delavcu Ita-lu Cociancichu iz Ul. Valmaura 2, ki je malo prej postal žrtev prometne nesreče. Cociancich se je po Senenem trgu na lambreti TS 34019 peljal proti predoru, na vogalu Ul. della Tesa pa je trčil v fiat 1 IGO TS 6940!, ki ga je iz brnenj e‘iie ulice privozil 25-letni Dario Zugna iz Ul. Pascoli 4 in je obračal na levo. ' iiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmMiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuaiimiiiiiiiiinimiiiiiiiimiimii IZPRED SODISCA Očiščena- Moscheta Tudi včerajšnja predstava 'Po brezkončni poti* u Kulturnem domu je bila lepo obiskana, saj je samih Goričanov prispelo okrog 120. Danes bo predstava popoldne, tako da si jo pridejo lahko ogledat tudi okoličani. Sledili pa bosta še predstavi v soboto zvečer in v nedeljo popoldne. V torek in' nekaj naslednjih dni bo na sporedu v Kulturnem domu *Moscheta*. Znano je, da je to delo v nekaterih krogih pri nas dvignilo mnogo prahu. Gledališka uprava nam sporoča, da bo pozneje odgovorila na vse o-čitke, za sedaj pa je poskrbela, da so iz besedila odstranjene besede, ki so bile kamen spotike. Velja samo pripomniti, da se je ob tej priložnosti odkrilo še dokaj neznanja v gledaliških stvareh, saj je na pr. turinsko Stalno gledališče igralo «Moscheto* ne samo doma, temveč je z njo želo velik uspeh tudi v Parizu na znani vsakoletni prireditvi Gledališče narodov. Kot doslej bo tudi v nadaljnjih predstavah *Moschete* nastopal v glavni vlogi prvak ljubljanske Drame Stane Sever. Predvsem «Mavra» je navdušila • Ariadna na Naksosu* je prišla na repertoar letošnje sezone v «Verdiju* zaradi stoletnice rojstva Richarda Straussa. Ne bi mogli reči, da je bila izbira za počastitev te stoletnice kdo ve kako posrečena. Bolj kot kje drugje se je v tem delu avtor naslonil na Wagnerja; toda epigon-stvo včasih le nekoliko dolgočasi. Izvajalcem pa gre' vendar vse priznanje: Eleni Todeschi (Ariad-na). Legli Bersiani (Zerbinetta), Aldu Bertocciju (Bakhus), Wal-ter ju de Ambrosisu (Harlekin) ter vsem ostalim pevkam in pevcem. Da se je večer veselo zaključil, pa je poskrbela enodejanka Stravinskega .Mavra*. To je svojevrstna opera: petje je združeno z baletom tako, da na odru mirni plešejo ter zraven odpirajo usta, kakor bi peli, in gestikulirajo, kakor da spremljajo petje. V resnici pa pojejo pevci. In medtem ko so peli Graziella Melotti, Bruna Ronchini, Maria Maddalena in Aldo Bertocci (razen Ronchinije-ve so ostali trije peli že v Straussovi operi) so plesni del na odru zelo lepo izvedli Gabriella Pa-nennii, Loris Gai, Ludovico Durst in Enrico Sportiello. Ta je bil o-benem odličen režiser in koreograf. Občinstvo je to delo sprejelo z vidnim zadovoljstvom. Obe deli je dirigiral Franco Ca-puana. Slovensko gledališče v Trstu PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU DANES, 18. decembra ob 16. uri BRATKO KREFT aPo brezkončni poti)) Prizori iz Prešernovega življenja NASLEDNJE PREDSTAVE: v soboto, 19. dec. ob 20.30 (abonma Red D) v nedeljo, 20. dec. ob 16. zadnjič! ANGELO BEOLCO - RUZANTE LA MOSCHETA ali komedija o finem govorjenju Režiser JOŽE BABIC PREMIERA V torek, 22. decembra 1964 ob 20.30 (premierski abonma) PONOVITVE V sredo, 23. decembra 1964 ob 20.30 (abonma I. PONOVITEV) V petek, 25. decembra 1964 ob 16. (abonma I. POPOLDANSKI) V soboto, 26. decembra 1964 ob 20. uri (abonma Red A, B, C, D) V nedeljo, 27. decembra 1964 ob 16. (abonma II. POPOLDANSKI) Za vse predstave prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. V istih urah se sprejemajo tudi novi abonmaji. Novi sedež Slovenskega gledališča je v Kulturnem domu, Ulica Petronio 4, tel. 734265. POSTANITE ABONENT SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU! TAKO BOSTE IMELI ZAGOTOVLJEN SEDEŽ PKI VSAKI PREDSTAVI. Na zatožni klopi sedem ljudi zaradi tihotapstva s cigaretami 17. oktobra so financarji zalotili tihotapce v Barkovijah Pred kazenskim sodiščem se bo morala v kratkem zagovarjati skupina sedmih oseb, ki so jih obto- žili, da so se ukvarjale s tihotapstvom inozemskih cigaret. Gre za enega izmed številnih primerov tihotapstva, ki jih tu pa tam odkrijejo organi finančne straže. Na zatožni klopi se bodo znašli naslednji obtoženci: L Vincenzo Di Dato. star 43 let iz Neaplja; 2. Alfredo Picolo, star 29 let, rojen v Neaplju, toda stanujoč v našem mestu v Ul. Molino a Vento 10; 3. Giuseppe Belle, star 42 let iz Istrske ulice 24; 4. Carlo Breazzano, rojen pred 44 leti v S. Quirinu v videmski pokrajini ter stanujoč v našem mestu pri Spodnji Magdaleni 2006; 5. Francesco Pinto, star 37 let iz Ul. Moreri 10; 8. Giuseppe Giordani, star 36 let iž Ul. S. Maurizio II; 7. Valentino Giordani, star 25 let iz Ul. Locchi 26/2. D; Data, Piccola, Belleja, Breaz-zana in Pinta so obtožili, da so sodelovali prj tihotapstvu z inozemskimi cigaretami. Obtožba zadeva v tem primeru posest vtihotapljenega blaga (ob sodelovanju nedoločenega števila neznanih o-seb), kajti finančni organi niso zasačili omenjenih obtožencev pri raztovarjanju cigaret, temveč, ko je bilo blago že na italijanskem carinskem ozemlju. Slo je za 13 zavojev cigaret v skupni teži 130 kg. V zvezi s tem prekrškom se bodo morali omenjeni obtoženci zagovarjat; tudi glede prekrška carinskega zakona, ki zadeva plačevanje davka IGE. Finančni organi so ugotovili te prekrške 17. oktobra letos na obali v Barkovijah. Pinta so še posebej obtožili prekrška zakona, ki določa precej hude kazni, če si kdo izmisli neki prekršek, ki v resnici ni bil storjen. V tem primeru je Pinto prijavil policijskim organom, da so mu neznanci ukradli avto fiat 1500, čeprav to n.i bilo res (finančni organi so ugotovili pozneje, da je bil avto last njegovega tasta in da ga je obtoženec uporabil za tihotapljenje). Giuseppa in Valentina Giordani-ja pa so končno obtožili, da sta skušala prikriti Piccolovo odgovornost prj tihotapstvu, s tem da sta oba izjavila, da je bil ta v njuni družbi od 20. ure 17. oktobra do skoraj 1. ure naslednjega dne. Obtoženca sta dejala, da sta bila skupaj s Piceolom v neki gostilni prj Fernetičih, kjer so se zadržali več ur v družbi z dvema slovenskima dekletoma, katerih istovetnosti pa niso mogli ugotoviti. Vsi obtoženci, razen Breazzana, so bili že kaznovani. V priporu so Di Dato, Piccolo in Breazzano, medtem ko Belleja še niso izsie-dili. Ostali obtoženci so na začasni svobodi. Dogodek, ki jih je pripeljal pred sodišče, se je odigral v bližini bar-kovljanskega vodometa. Finanear-ji so bili že obveščeni, da ho neka tihotapska skupina skušala na tamkajšnji obali izkrcati določeno količino inozemskih cigaret. Pod- častnik Fulco je že več dni postavljal zasede v bližini vodometa (prav v tistih dneh je zasačil nekega Nemca, ki je v našem mestu ukradel neki avto). Nekaj pred polnočjo so financarji zasačili tihotapce, ki so nakladali cigarete v fiat 1500 TS 61992. Vsi so zbežal: razen Dj Data. Okoli 1 ure po polnoči je Pinto prijavil policiji, da so mu neznanci ukradli avto. Poznejša preiskava pa je pojasnila, da je tudi on sodeloval pri tihotapstvu. Predavanje v krožku «Rodolfo Morandi» Jutri ob 19. uri .bo prof. Mario Isnenghi v krožku «Rodolfo Mo-randiu na Trgu..S. Giovanni 1 predaval o temi: «Razne plati italijanske kulture med Kobaridom (letom 1917, op. ur.) in nastopom fašizma«. Družinsko družabno srečanje v časnikarskem krožku V nedeljo, 20. t. m. ob 17. uri, bo v časnikarskem krožku na Kor-zu štev. 12 družabno srečanje družin tržaških časnikarjev in članov krožka. Ob tej priložnosti bo krožek pripravil veliko božično drevo. Na srečanju si bodo časnikarji in člani njihovih družin izmenjali voščila za božične in novoletne praznike. V ponedeljek 21. decembra ob 10. uri bo v sobi št. 392 sodnijske palače sodna licitacija raznih predmetov, ki so jih oblasti zasegle pri obsojencih in katerih lastniki so stali neznani. Gre za delovno orodje, rezervna kolesa, usnjene torbe, dežnike, ure in zlate predmete. Prvi festival otroških popevk Prosvetno društvo Barkovlje namerava prirediti prvi otroški festival. Na tem festivalu naj bi sode-lovali osnovnošolski otroci v starosti od 6 do 11 let. ki imajo smisel za glasbo in petje. Vabimo starše iz. mesta in iz okolice, da pripeljejo svoje otroke v torek, 22. t.m. ob 15. uri na sedež prosvetnega društva v Barkovijah, Ul. Cerreto 12, (nasproti šole), kjer bodo imeli avdicijo, t. j. preizkušnjo. Prva preizkušnja barkovljanskih otrok je bila v torek, 15. t.m. in odziv je bil zelo zadovoljiv. Otroci, ki bodo izbrani za nastop. bodo nastopili jaVno .z orkestrom Miramar, ki bo tokrrtt*i$ral v nekoliko manjši zasedbi. Razpis popevk in pravilnika za izvedbo tega festivala bomo objavili v kratkem. Odbor p.d. Barkovlje Razna obvestila SPDT priredi danes ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani predavanje z diapozitivi prof. inž. Frana Avčina »Lepote naše zemlje od Triglava do Ohrida«. Smučarski izlet SPDT. Dne 25., 26. in 27. t.m. priredi SPDT smučarski izlet v Kamniške planine (Velika planina). Vpisovanje v Ul. Geppa št. 9-11. KAM NA SILVESTROVO? NA VELIKO ELITNO SILVESTROVANJE Z v KULTURNI DOM Z iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiimmimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ★ ☆ RJE BOMO SILVESTROVALI ☆ ★ HOTEL «TRIGLAV» - Koper prireja silvestrovanje v svojih obratih: HOTEL #TRIGLAV», HOTEL GIU-STERNA in v RESTAVRACIJI RI-ZANA. Obvezen silvestrski menu 3000 din vključno z rezervacijo. Za tridnevno bivanje vključeno s hrano, prenočiščem in silvestrsko večerjo 9000 din. Rezervacije sprejemamo v hotelu Triglav, Koper, tel. 21650. Silvestrovanja z «AUR0R0» Potovalni urad iiAURORA« obvešča, da sprejema rezervacije za Silvestrovanja v Opatiji, na Reki (hotel it Jadran« z bazenom), v Umagu, Ljubljani, Zagrebu, Novi Gorici, Bovcu, Mostu na Soči Ud. Sprejemajo se tudi prijave za božično in novoletno bivanje na Lokvah (nad Novo Gorico). Podrobnejše informacije dobite v potovalnem uradu iiAURORA«, Trst, Ul. Cicerone 4. tel. 29243. Silvestrovanje v hotelu «LEV» Direkcija novega modernega hotela «LEV» v Ljubljani vabi Tržačane na prijetno silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih hotela. Gostom bo vso noč na razpolago mrzel bife. Odlični orkestri s priznanimi pevkami. V nočnem baru mednarodni artistični program. Prijave sprejema potovalni urad iiAURORA« v Trstu. Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. GOSTINSKO PODJETJE «GALEB» * KOPER priredi kakor vsako leto veliko silvestrovanje z bogatim menujem v vseh svojih obratih; HOTEL «GALEB», tel. 21605 — RESTAVRACIJA ('RIBA«, tel. 21181 — KAVARNA «LOŽA», tel. 21198 in V gostilni «TAVERNA«, tel. 21322 — Rezervacije sprejemamo v obratih. — Igrajo priznani orkestri — Priporočamo se za obisk. HOTEL • LJUBLJANA vabi svoje cenjene goste na silvestrovanje — Rezervacije za restavracijo sprejema šef strežbe — Cena silvestrskega menuja din. 3.500 — Igral bo trlo VI-T AL AHAČIČ. HOTEL MANTOVA - vrhnika prireja lepo silvestrovanje — Pridite, prijetno vam bo — Rezervacije so potrebne. JAMSKA RESTAVRACUA • po- STOJNA priredi veliko silvestrovanje v vseh prostorih restavracije — Silvestrska večerja ln ples 3.500 din. Igral bo priznani orkester ln peli bodo priznani pevci — Rezervacije v restavraciji, tel. 68 HOTEL KRAS - postojna pri- reja bogato silvestrovanje — Nujne so rezervacije, tel. 100. Gledališča TEATRO STAB1LE V Avditoriju danes točno ob 21. uri z vhodom iz Ul. Tor Bandena za red E Shakespearova komedija «Kakor hočete«. Režija Eriprando Vi-sconti, scena Luca Sabatelli, glasba Doria-no Saraoino. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti tel. 36-372. Cene: parter 1500 lir, balkon 300 lir. Nazlonale 16.00 «82.o Marines Attak« Carol Crovv. Arcobaleno 16.30 «Due mafiosl del Far Yy-est» Eastmancolor. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Excelsior 15.30 «1; diavolo In cot-po» Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.00 «11 magnifico cornuto« Ugo Tognazzi, Claudia Cardinal*. Prepovedano mladini pod 14. 1«" tom- Grattaclelo 16;30 «Vangelo secondo Matteo« Pasolinijev film, Alabarda 16.00 «Avventura al Motel* Claudia Mori Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatlco 16.00 ccDanza maca-bra» Prepovedano mladini pod l8-letom. Aurora 16.30 «L’ora del grande at- taccoii. Cristallo 16.30 (d due seduttorl« Mar-lon Brando. Technicolor. Capitol 15.00 «Scusa me Io presti tuo maritoii Technicolor. Jack Lemmon, Romy Schneider. Garibaldi 16,30 «Sayonara» Marlon Brando. Technicolor Impero 16.30 «Kali Jug, la dea della vendetta«. Vittorio Veneto 16.15 «1 malamondo* Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno Danes počitek. Astra 16.30 «Le gladiatricl«. Astoria 16.30 «Per sempre con te* Technicolor. Connie Francis. Abbazla 16,00 «La maledizione del serpente giallo« Joachim Fucksber-ger. Ideale 16.00 «Ragazze d’Oriente» — Prepovedano mladini pod 18. **" tom. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 17. decembra 1964 se Je * * * * v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 19 oseb. UMRLI SO: 58-letna Maria Rusco-ni vd. Celentano, 73-letni Giuseppe Maffioli, 82-Ietna Maria Ogris, 84-letna Anna Stokovich vd. Argen.tL 79-Ietni Mario Atena, 83-letni G1®" vanni Bassani, 58-letni Vittorio Nuccio, 72-letnl Antonio Eriani, 7J' letna Genoveffa Milharcich, 76-letha Maria Deles vd. Pleri, 81-letni Carlo Stefani, 70-letni Gustavo Zacca-ria, 83-letni Francesco Furlan, 84-letni Carlo Trost, 81-letna Mar,a Maurlc vd. Fabiani, 82-letna Anna Nicolich vd Gerolimich, 79-letna Ma-ribella Tomlsi, 56-letna Angiolina rizio, 61-letni Piejro Antoncich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN <14. 12 - 20. 12.) AlFAngelo d’oro. Trg Goldoni «■ Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Nicoli, Ul. Jj* Servola 80; Alla Baslllca, Ul. =■ Giusto 1; Busol Int, Ul Revolteiia 41; 1NAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN <14. 12. - 20. 12.) AlFAngelo d’oro. Trg Goldoni Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul, Ginnastica 44; Nicoli, Ul. Servola 80. Sporočamo žalostno vest, da nj® je v 82. letu starosti zapustila na» draga žena in mama Štefanija Pertot por. Tavčar Pogreb bo v soboto, 19. t. m, <2 15. url iz hiše žalosti, Strada d Friuli 385, na pokopališče v H*1 kovljah. Žalujoči mož JERNEJ, , LJUDMILA ter VALERIJA in RINKA s soprogoma, nečaki ostali sorodniki. Trst, 18. decembra 1964. PO PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH V MEHIKI KAJ BO MEHIKANCEM PRINESLA NOVA VLADA ORDAZA DIAZA Pred obema domoma je že bil iznesen jasen in natančen program - Poziv mehiškim ljudem za sodelovanje Ključ za razvoj države je v odkrivanju novih sredstev in Načrtovanje bo stalna oblika razvoja rezerv če je v ekspozeju, ki ga je ob *voji izvolitvi prečital Diaz Ordaz, novi predsednik Mehike, pritegnil največjo pozornost tujih opazovalcev njegov zunanjepolitični del, pa je notranji program naslednika Lopeza Mateosa predstavljal glavno temo razgovorov mehiških ljudi. Kaj bo preprostemu človeku prinesla vlada Diaza Ordaza? To je vprašanje, ki ga je čuti od vseh strani, odkar je vladna ekipa novega predsednika zavzela svoja mesta. Takoj je treba poudariti, da je novi predsednik v tem pogledu že začrtal čvrsto in jasno orientacijo. Ni področja v notranjem življenju Mehike, ki bi on pred obema domoma zanj ne bil začrtal jasen in natančen program. Prvo, na čimer je vztrajal, je ohranitev notranjega ravnovesja, ob ustrezni razširitvi demokratičnih svoboščin. Neusmiljeni bomo do vseh tistih, ki bi v imenu ene hoteli v Mehiki uničiti vse ostale svoboščine — je odločno izjavil bivši notranji minister Diaz Ordaz. To je tudi prvi znak, da novi predsednik računa na red in disciplino v deželi, kar je moč tudi razumeti kot stališče, da sta notranji mir in ravnovesje na političnem področju obenem zagotovilo za uspehe tudi na gospodarskem in družbenem področju. Delovni kabinet — kot označujejo vlado Diaza Ordaza — je že v polni dejavnosti. Premora sploh hi bilo. Tak nagel začetek je bil napovedal že splošni ton Ordazo-vega ekspozeja, ki je v njem bil Prikazan program razvoja in življenja Mehike v nadaljnjih šestih letih. «Nalqga, ki jo moram izpolniti, izključuje sleherno pavzo ali improvizacije,» je izjavil novi predsednik. Prvi korak, ki ga je bil storil, je zaradi tega bil njegov poziv vsem Mehikancem, naj sodelujejo pri uresničevanju skupnih ciljev sooialne pravice, boljše življenjske raVni, šolarja ter izobraževanja vseh državljanov itd. V naši družbi, je poudaril, ne mo--rejo obstajati Mehikanci prve in 'dfiage kategorije. In pristavil je še, da sedanja etapa notranjega razvoja Mehike zahteva hkrati odločnost in prisebnost. Gospodarska krepitev dežele v celoti je zanj — vrhu tega, kar takšni uspehi vsakodnevno prinašajo Mehikancem — tudi zagotovilo za nadaljnjo krepitev neodvisnosti Mehike v mednarodnih odnosih. »Ključ za nadaljnji razvoj Me hike je v odkrivanju novih sred štev in rezerv ter v polnem izko riščanju razpoložljivih naravnih dobrin ter človeških energij,« me ni novi predsednik. Njegov na men je, da v najkrajšem času razširi tržišče potrošnega blaga za večino in zmanjša možnosti nakupa luksuznih predmetov za manj šino, se pravi, da stremi za zmanj šanjem socialnih razlik v deželi Mehika je v zadnjih treh deset letjih v glavnem vlagala v infrastrukture, naprave za namakanje, elektrifikacijo in prometne zveze. To obdobje označuje tudi nacionalizacija osnovnih naravnih virov, ob graditvi temeljne industrije, kot tudi družbene reforme na področju delovnih odnosov in poljedelstva. Nadaljnji razvoj Mehike Diaz Ordaz namerava zagotoviti predvsem z uravnovešenjem tempa razvoja v dveh osnovnih panogah mehiške ekonomije, v industriji in Poljedelstvu. V industriji predvideva letni dvig proizvodnje v višini najmanj šestih odstotkov. Za poljedelstvo ni določena stopnja dviga, vendar je očitno, da bo razvoj na tem področju znatno hitrejši kot v industriji, posebno, če se upošteva njegovo dosedanje zaostajanje. Nedvomno je, da bo poljedelstvo prva skrb Diazove administracije. Zanje bo danih na razpolago največ sredstev in energij. Morda bo prav zaradi tega dejavnost Mehike na nekaterih drugih Področjih, postavimo v mednarodnih odnosih, prvi trenutek nekoliko popustila. In še dve stvari sta, ki označujeta notranji program vlade Diaza Ordaza. Predvsem je novi predsednik mnenja, da je nujno potrebno zmanjšati razlike glede razvitosti v posameznih predelih Mehike. Te razlike so že ugotovljene in ustreznim ministrstvom so v tem pogledu že bile poverjene naloge, ki jih bodo ta morala rešiti. To izenačevanje bo kompleksno, začenši od prometnih zvez in elektrifikacije vasi do industrializacije in namakanja presušene mehiške zemlje. Zatem še nekaj: načrtovanje se bo spreme- nilo v stalno obliko mehiškega razvoja. Novi predsednik ni za to ustanovil nobenega posebnega organa, vendar pa se pred kongresom že nahaja osnutek zakona o gospodarskem načrtovanju. Dokler pa ta ne bo sprejet, je vsako ministrstvo obvezano sestaviti svoj načrt za vse naslednje šestletno obdobje, torej, kolikor traja mandat mehiškega predsednika. Vse to dokazuje pripravljenost in odločenost novega predsednika, da nadaljuje tam, kjer je prejšnji prenehal. «Mehika je na osnovi načel revolucije našla svojo specifično pot razvoja,« izjavlja Diaz Ordaz, vtem ko je po drugi strani dosedanji predsednik Lopez Mateos še pred nedavnim govoril o tem, da je ta pot, oziroma celo načrti, že zagotovljena za celih petdeset let naprej. Sredi vsega tega je izredno pomembno tudi nadaljevanje politike finančne stabilnosti. Takšno smer je Diazu Ordazu omogočil Lopez Mateos med drugim tudi s tem, da je državne blagajne napolnil z zlatimi devizami v višini nad pol milijarde dolarjev. Spričo tega program Diaza Ordaza preprostega Mehikanca izpolnjuje z zaupanjem, vtem ko njegovim nasprotnikom izbija iz rok številne argumente. Po drugi plati pa so tudi kreditorji po vsem svetu mnenja, da je Mehika med vsemi deželami Latinske Amerike najresnejši in docela zanesljiv partner. J. MIRIČ Prizor iz Kreftovega odrskega dela o življenju slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki ga Slovensko gledališče te dni uprizarja v Kulturnem domu iiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiinfiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitrt TUDI ROMUNI SO ODKRILI MEDNARODNI TURIZEM Lovišča v delti Donave in v Karpatih naj prinašajo devize Slike v nemškem katalogu - Povoljni pogoji - Nepričakovan odmev na Zahodu - Hkrati pa tudi prve težave: pomanjkanje hotelov, motelov, bencinskih črpalk itd. Kaj vse ni pripravljen plačati in žrtvovati strasten lovec, posebno še, če jp premožen, da dobi «na muho« kaj takega, da se bo nato doma lahko pohvalil z novo lovsko trofejo. Romuni zato z uspehom vabijo tuje turiste v svoja bogata lovišča. BUKAREŠTA, decembra. — Socialistične dežele vzhodne Evrope so zelo pozno odkrile — turizem. S tem nočemo reči, da turizma ne poznajo. Njihovim delovnim ljudem je po sindikalni liniji omogočeno, da imajo od letnega oddiha razmeroma več kot delovni ljudje zahodne Evrope, ker njihova podjetja in ustanove pošiljajo svoje delavce jih nameščence' v letovišča, da se v njih v sezonah ljudi kar tare. Niso pa dežele vzhodne Evrope do pred nedavnim upoštevale mednarodnega turizma, to je tiste gospodarske panoge, ki prinaša lahko in pod razmeroma, najpovoljnejšimi pogoji veji i? o tujih plačilnih sredstev ali deviž, ’ kot temu tudi pravimo. Sple pred nekaj leti so npr. Sovjeti, začeli preko raznih svojih in tujih turističnih agencij vabiti tuje goste v razne svoje turistične kraje. Podobno kot oni, so začeli s propagando v tujini tu- RiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ŠPANSKI SAHARI SO ODKRILI SLADKO PODZEMELJSKO JEZERO MADRID, 17. — Na področju španske Sahare so odkrili veliko podzemeljsko jezero. V jezeru je sladka voda, ki bi jo torej mogli uporabiti v namakalne namene, kar je v tem delu Afrike še posebno pomembno, saj je pomanjkanje vode tu glavni problem. Po izjavah, ki jih je včeraj dal načelnik geološke in rudniške službe za španski del tega kolonialnega posestva v Afriki Juan Antonio Comba Ezquera, bi te zaloge podzemeljske vode mogle spremeniti puščavsko področje v velikanske pašnike. Dr. Comba Ezquera nadalje zatrjuje, da so geologi odkrili podzemeljsko jezero s površino 60 kv. km in da se širi severno in južno od Ville Cisneros vzdolž atlantske obale ter kakih 100 km v notranjost celine. Po podatkih, ki jih Je dr. Comba Ezquera zbral in predložil v posebnem poročilu, je umetno jezero na globini 423 metrov, odkrili pa so ga, ko so napravili poskusno vrtino. Tedaj se je dvignil 80 metrov visok curek vode. Po mnenju geologov se podzemeljsko jezero širi tudi čez afriško obalo, to se pravi pod Atlantski ocean, kamor po njihovih računih sega za približno 50 km daleč pod morje. To odkritje je potrdilo stare domneve in trditve geologov, ki so že zdavnaj trdili, da so pod Saharo velika Jezera, le da so nekateri menili, da gre verjetno za jezera s slano vodo, kar, kot vidimo, ni res. «Divja» TV-postaja obmolknila NORDWIJK (Holandska), 17. — Oddelek posebne policije ter skupina holandskih mornarjev sta se davi izkrcali na posebno ploščad, zasidrano v mednarodnih vodah v bližini holandske obale in prisilili k molku «divjo» TV-postajo, ki je od tod oddajala. Pred kakimi petnajstimi dnevi je holandski parlament označil delovanje te TV postaje za ilegalno. Omenjena postaja, ki je oddaja pod naslovom «TV — Severno morje«, je svojo dejavnost temeljila predvsem na reklami, vendar pa je delala konkurenco raznim televizijskim postajam, predvsem holandski. Akcija za ukinitev je bila temeljito pripravljena. V minulih dneh so holandska vojaška letala večkrat preletela «ploščad», da bi ugotovila stanje na njej. Ob 9. uri davi pa se je oddelek posebne policije spustil na ploščad kar s tremi helikopterji, ki jim je uspelo pristati med celo vrsto anten in kablov. Hkrati pa je neka pomorska enota holandske mornarice, na kateri je bil tudi pomočnik državnega pravd-nika Amsterdama, priplula ob ploščad. 2e uro prej pa se je program postaje nenadoma prenehal in angleško-belgijsko osebje postaje je že prej dobilo ukaz, ......................„„„.................................................................................................■■■»■•»■■■•>.milu..... kot s podporo drugih. Razumevanje z ljubljeno osebo. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Da bi tešili, kar vam je pri srcu, potrebujete nesebične pomoči. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne bojte se sprejeti neko novo odgovornost. Navdušeni boste nad novim prijateljem. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Obstajajo vse možnosti, da boste prejeli neko zelo ugodno ponudbo. Izboljšani odnosi v čustvenem pogledu. RAK (od 22.6. do 22.7.) Splošno Izboljšanje gmotnega stanja. S svojim nastopom boste odpravili vsakršno ljubosumnost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Odlična zamisel glede nekega drznega po- dviga. Ne prenaglite se v pogledu srčnih vprašanj. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nepredviden dogodek bo narekoval določene spremembe v vašem programu. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Jutro bo polno presenečenj. Neka finančna operacija vam bo zagotovila lep dobiček. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Računajte bolj s svojo dobro voljo STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Uspeh je zagotovljen. Uspešen razvoj nekega intimnega vprašanja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ugodno vzdušje za vse dejavnosti. Ganjeni boste spričo razumevanja ljubljene osebe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V teku jutra bo prišlo do važnega razgovora. Uveljavili boste svojo osebnost. RIBI (od 20.1. do 20.3.) Postavite se do robu lastnt neodločnosti. Nobenega ukrepa, ki bi vam ga narekoval le ponos. naj se ne upira izkrcanju. Tudi policija je dobila ukaz, naj se izogne nasilju. Vse naprave na ploščadi so bile zaplenjene. Ta svojevrstna televizijska postaja je začela delovati pred šestimi meseci. Ustanovila jo je amsterdamska družba «Reclame Expolitatie Maatschappij« (REM), ki je za to porabila 9 milijonov dolarjev odnosno 5,5 milijarde lir. V amsterdamskih poslovnih krogih se zatrjuje, da je družba v šestih mesecih zaslužila najmanj milijon dolarjev. Abbe Lane se ponovno omožila NEW YORK, 17. — Ameriška pevka in igralka Abbe Lane, ki se je pred nedavnim ločila od ameriškega glasbenika Xaviera Cugata, se je sinoči poročila v New Yorku s hollywoodskim filmskim producentom Perryjem Leffom. Poročna svečanost, ki je bila v hotelu «Plaza», torej v središču Manhattana, je bila z enourno zamudo, kajti judovski duhovnik, ki je opravil poroko, je zgrešil naslov. Novoporočenca odpotujeta danes v Evropo, kjer bosta prebila mesec dni. Abbe Lane, ki je stara 32 let, je živela s Xave-rom Cugatom 12 let v zakonu in se 3. julija letos od njega ločila v mehiški prestolnici. Tudi drugi mož filmske umetnice Perry Leff, ki je star 38 let, se je sedaj vdrugič poročil, ko se je pred mesecem dni ločil od svoje prve žene. Kupili so si otok EOLSKI OTOKI, 17. — Najmanjši otok Eolskega otočja, tako imenovani Vulcanello, je kupila skupina zasebnikov, ki si nameravajo na njem postaviti počitniške domove. Mali otoček je bil 'že več stoletij last neke dru žine z Liparija. Med zasebniki, ki so kupili otok in ga rvzdelili na parcele, je tudi filmska umetnica Giovanna Ralll. di Cehi in Poljaki, Bolgarska letovišča ob Črnem morju pa so bila v zadnjih dveh letih že polna tujih turistov, podobno kot je tudi Madžarska imela v zadnjih dveh poletnih sezonah veliko tujih tudi zahodnih turistov ob Blatnem jezeru, v Budimpešti in drugod. Na tuji turizem se je vrgla ; tudi Romunija in-V‘ «r*eŠneme katalogu jldlte znane zaliodno-nemške trgovske hiše lahko zasledimo slike in oglase v barvah, ki nam prikazujejo turistične centre Romunije, še predvsem njihovo slovito Poiano Brasov na Kairpatih. To je že slovito letovišče, ki ima to prednost, da je na voljo gostu skozi vse štiri sezone, ker ima, za vsako sezono svojo privlačnost. Iz -tega kataloga razberemo, da reakcijsko letalo popelje nemškega ali kateregakoli turista iz Muenchna ali Frankfurta do Bukarešte, da mu tu romunska turistična podjetja nudijo 15-dnev-ni udoben počitek na Karpatih, da mu nadalje zagotovijo kon-fortno oskrbo v hotelu »Ambas-sador* v Bukarešti in še marsikaj — vse za nekaj več kot 100 dolarjev. , Kar zasledimo v omenjenem katalogu v Zah. Nemčiji, moremo v raznih inačicah tudi ponekod drugje videti pri raznih turističnih agencijah v zahodni Evropi in tudi onstran Atlantika. To je nekakšen začetek mednarodnega turizma, ki so se ga lotili Romuni šele sedaj. In proti vsakemu pričakovanju so prvi uspehi Romunov veliko obetajoči. Prijavilo se je že veliko Angležev, Francozov, ljudi iz Skandinavskega področja, pa tudi Poljakov in Cehov, ki bi radi prebili zimske počitnice v Karpatih. V Romuniji so za letošnjo zimo odprli predvsem tujim turistom 22 klimatskih središč in turističnih krajev, ki so primerni tudi za zimski šport, začenši s smuškimi tereni, stezami za bob in druge zimske discipline. Posebna privlačnost Romunije pa so romunska lovišča. Sloviti evropski rezervat za ptice v delti Donave je prav tako na voljo turistom. Tu živi nad 50 vrst rac, slok in drugih močvirskih ptic in Romuni vedo, kako je treba tujemu lovcu postreči. Na razpolago imajo za tuje in domače turiste vse, od lovske puške do ribiške palice, in vodičev, domačih lovcev, na razpolago je 250.000 ha bogatega lovišča, v katerem imajo tudi dvanajst fazanerij z okoli 50.000 fazani, ki jih po potrebi spuščajo «v prirodo* za tu-riste-lovce. V karpatskih gozdovih pa je na voljo turistom-lov-cem tudi veliko divjadi, celo one nevarne divjadi, to se pravi medvedov in drugih podobnih živali. Tu so Romuni organizirali 3000 čakališe za čakanje nevarne divjadi, postavili so 2000 lovskih kolib, ki so zelo udobno opremljene z radijskimi in televizijskimi sprejemniki ter bu-feti. Romuni pravijo, da imajo nad 20 milijonov hektarov lovišč. Nekateri trdijo, da more V Romuniji tudi «slab lovec* z • dobrimi devizami* uloviti karpatskega jelena in kako lep? pri merke jelenov in druge zahtevnejše divjadi imajo na Romunskem, nam pove to, da so na letošnji mednarodni razstavi »lovskih trofejev* v Firencah dobili za svoje primerke 50 zlatih medalj. Da so tuji turisti-lovci resnični interesenti za romunska lovišča, nam pove, da se je samo za Sinajo, ki jei kakikridOO km severno od BiikšiPčšte', ijftijif-vilo 200 angleških turistov-lov-cev, ki nameravajo preživeti tu prihodnje praznike o božiču in novem letu. Podatki o dosedanjih uspehih, to se pravi o letošnji poletni sezoni, še niso bili objavljeni, vendar se že sedaj ve, da so Romuni vsestransko zadovoljni. V zvezi s tem pa so se pojavile že težave: ve se, na primer,, da je bilo tujemu turistu že težko najti sobo. Posebne težave so bile z bogatejšimi in zato zahtevnejšimi turisti. To pa Se ni vse. Neki romunski časopis je nedavno zapisal, da bi bilo treba turistične magistrale v Romuniji bolj posodobiti, ceste bolje vzdrževati in jih prilagoditi turističnim potrebam. Po romunskih cestah je npr. dovoljena vožnja vprežnih voz, bencinske in servisne postaje ob glavnih cestah so začeli šele graditi, in ob 6500 km asfaltiranih cest ni niti enega motela. Da so se Romuni lotili mednarodnega turizma s precejšnjo vnemo, nam pove tudi sledeči podatek: romunska turistična a-gencija »Karpati* je v stiku že z nad 300 turističnimi agencijami 50 držav. A. B. MNENJE SOVJETSKEGA GLEDALIŠKEGA KRITIKA O gledališču, filmu in televiziji Vloga in pomen Stanislavskega - Vsaka umetnost je povezana z življenjem in odvisna od njegovega razvoja - Film in televizija stremita za tem, da gledališče potisneta v kot - Njuno mesto v bodočnosti Vprašanje gledališča, oziroma gledališke umetnosti v primerjavi s filmom in televizijo, vprašanje njihovega odnosa, vloge in pomena, njihove splošne družbene, a še prav posebno umetniške vrednosti glede na njihov vpliv v vzgojnem, moralnem, estetskem itd. pogledu, predstavlja že dalj časa specifičen in nadvse važen problem, ki se o njem na široko pir! ter razpravlja. Čuti je bilo o tem že številna in pogosto nemalo nasprotujoča si mnenja, vtem ko vprašanje samo še zdaleč ni bilo razčiščeno, vsaj ne tako, do, bi ljudem bilo približno jasno, kaj je spričo obstoječih družbenih potreb nadaljnjega duhovnega razvoja moč smatrati za kvaliteto in neogiben instrument človekovega izpopolnjevanja, a kaj za škodljiv izraz temu docela nasprotnih teženj. Ni dolgo tega, ko je o tem izrazil svoje mnenje tudi znani sovjetski gledališki kritik Jurij Zavodski. In spet gre v našem primeru za eno od številnih stališč o tem vprašanju, ki so jih pred njim že zavzeli mnogi drugi vidni predstavniki kulturnega in umetniškega življenja. Toda, v koliko je nadvse koristno, da se o slehernem splošnem vprašanju razpravlja v okviru najbolj različnih mnenj, stališč in pojmovanj, ker je samo tako mogoče doseči najustreznejše zaključke, ne more biti odveč, če prisluhnemo, kaj o tem pravi tudi omenjeni sovjetski kritik, tembolj, ker je znano, da je raven umetniške kulture v SZ na izredni višini. Ko govorim v svojem imenu — pravi Zavodski — imam, razumljivo, v vidu gledališko šolo, ki ji pripadam, a pri tem mislim na šolo Stanislavskega v širokem pomenu te besede. Pravim «v širokem pomenu» zaradi tega, ker po-nekje v inozemstvu — in ne samo tu — obstaja neko zelo omejeno, zelo ozko pojmovanje Stanislavskega. Za nas je Stanislavski vse, kar je najbolj vzvišenega v umetnosti, vse, kar teži za tem, da z umetniškimi sredstvi vpliva na življenje, se bori za ono človeško v človeku ter se z uničevalno močjo gneva, ironije in posmeha spoprijema, s tern j kar predstavljff ?lo, drobnjakarstvo, banalnost,, in fi-listrstvo, živalskost v medsebojnih odnosih ljudi. Se spominjate, kaj pravi Gogolj o ruskih satirikih? — «Z ognjem liričnega izražanja nezadovoljstva se je razplamtela neusmiljena moč njihovega posme-ha.» Globoko sem prepričan, da se bo podobno pojmovanje Stanislavskega v gledališki umetnosti čedalje popolneje in močneje utrdilo tudi v naši stvarnosti, med gledališkimi ustvarjalci vseh dežel. Vsaka umetnost je na tak ali drugačen način povezana z življenjem in je odvisna od njegovega razvoja. Gledališče je morda najizrazitejši primer v tem smislu. Zaradi tega je več kot utemeljena trditev, da je v polni meri odvisno od tega, kako in v čem živi narod, katerega interese, talent in upanja izraža. Za Stanislavskega in njegove naslednike je značilno prepričanje, da se življenje ne glede na takšne ali drugačne napake, ne glede na začasni zastoj pomika proti pravici in lepoti. Sam Stanislavski je vztrajno veroval v bodoče harmonično človeštvo. In, misleč na takšno bodočnost človeštva, je smatral, da bo umetnost postala «knjiga življenja», da bi tako izpolnila veliko misijo človeškega preporoda. Danes se hkrati z gledališčem razvijata še film in televizija, ki v določenem smislu, namreč v kolikor razpolagata z večjim ak- cijskim obsegom, stremita za tem, da gledališče potisneta v kot. S svojimi možnostmi in bogastvom gledališče daleč prekašata. Ne moreta pa — in v tem je največja prednost gledališča — vzpostaviti neposrednega stika med ustvarjalci in gledalci, torej tega, kar u-stvarja neponovljivo privlačnost, tajinstvenost in magično moč gledališke umetnosti. Menim, da če je gledališču usojeno, da obstaja, potem se ono mora razvijati samo v tej smeri, združujoč ljudi, ustvarjajoč svečanost poetičnega poleta. Po Stanislavskem so ostali njegova velika in nezlomljiva vera x> življenje, radost in zmagoslavje duha, zaupanje v pravico, ljubezen in dobronamernost, v velikodušno in globoko prijateljstvo med narodi ter ljudmi, prepričanje, da se bo v življenju uveljavil zakon, po katerem je «človek človeku bratu, in pa, da bo gledališču pripadla vloga posredovalca za uveljavitev te ljubezni in prijateljstva. IZ UMETNOSTNIH GALEBI) Skupinska v okviru Arte viva Združenje *Arte Viva. je tudi letos, skitpno s krožkom za kulturo in umetnost po glasbenem predvajanju otvorilo likovno razstavo tistih tržaških slikarjev, ki si najbolj dosledno prizadevajo, najti v očem zaznavnem Jvetu nove umetniške vrednote. Med temi slikarji je tudi Klavdij Palčič z novim do sedaj največjim svojim delom, ki tu gotovo najvidneje izstopa. ' V njem se ščitasti elementi svetle pločevine sedaj raz-množitveno ponavljajo v postopoma zmanjšujočih se enačicah, ki jih pa ne združujejo več šivi iz konopca, temveč kovinske sponke. Tako postaja učinek sodobneje ■pogojen, pada pa na raven primitivne divjaške umetnosti v drugi novi ustvaritvi, v kateri so ščitasle oblike obarvane in vse izrezane iz platna ter pritrjene z grobimi šini. u nekak zaslon, ki se zdi kot bi,.bil sešit iz ustrojenih kož. Nino Perizi se tu presenetljivo asketsko prenavlja z dvemi belimi platni, na katerih so s sivo-črnimi krepkimi potezami podane sugestivne okrogline nekakih prozornih predmetov. Karajanova je razvila svojo lansko usklajevanje lesenih letvic v igro skupin ozkih vodoravnic in širokih navpičnic. Uporablja pa tudi v ležajih pomične aluminijaste cevke. Učinek je sicer prijeten, toda javlja se na hladnem tečaju naše emotivnosti. Enako se dogaja z novimi pro-gramatsko usmerjenimi eksperimenti kot nam jih tu predvaja Cogno. Izredno čiste v štiri polja križno razdeljene enačice, ki pol stvarno in pol optično z barvo izstopajo v obliki okvirnih konstrukcij. Najbolj dosledna v iskanju novega na začeti poti pa je Miela Reina v svojih slikah otroško šolske pripovednosti živahnih barv. Nov premik k figurativnemu kompromisu je opazen v velikih snovno zgoščenih platnih Sher-sicle. V enem se s pretiskava-njem na črnem polju ponavlja v belem motiv čolnarja sredi velikih rib, v drugem pa se ponavlja droban list robinije. Priznati moramo, da je tak posežek pri Chersicli kontrastno utemeljen, ki ga razen tega približuje širšemu občinstvu. Učinkovitost podpore sodobnim eksperimentatorjem v slikarstvu, ki se jim daje z omogočanjem teh razstav pa je zelo relativna, ker si jo ogleda le občinstvo po glasbeni prireditvi, nato pa tja radi odročnosti le redko kdo zaide. MILKO BAMBIČ Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Naš juke-box; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Z glasbenih festivalov; 17.00 Ansambel F. Rus-so; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Bilo je nekoč...; 18.15 Umetnost; 18.30 Jug. solisti; 18.50 Trobentač; 19.15 Iz zgodovine slov. književnosti; 19.30 Zabavna glasba; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Slov. motivi; 21.00 Operna glasba; v odmoru: Obletnica meseca; 22.15 Koncert ((Kvarteta Jazz«; 22.55 Sodobna glasba. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.45 Koncert pri «Arte viva«; 13.55 Uspeli motivi; 14.15 Italo Svevo. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Zbor RTV Zagreb; 14.00 Popularne skladbe; 15.00 Melodije; 15.45 Zadovoljni Kranjci; 16.00 Jazz; 16.35 Orkestri; 17.00 Današnje teme; 17.10 Slavni valčki; 17.40 Glasbeni kalejdoskop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ansambel Conte Candoli; 22.40 Chausson: «Poema». Nacionalni program •JO Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; _9.10 _Mozart, PETEK, 18. DECEMBRA 1964 10.00 Operna antologija; 10.30 Šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Dva glasova, en mikrofon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Simf. glasba; 17.25 Ital. skladatelji; 18.00 Vatikanski koncil; 18.15 Moravia: «11 provinc«; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Michelangelovo življenje; 21.00 Simf. koncert. Walton, rilo®; 9.46 Popevke; II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.40 Poje Rabagliati; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; 14.05 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. pesmi; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.30 Družinski slovarček; 17.05 Lahka glasba; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Veliki pevci in slavne pesmi; 18.50 Vaši izbranci; 21.00 V Imperii; 21.40 Glasba v večeru. III. program 18.30 španska kultura; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Ravelove skladbe; 21.20 Radijska igra. - Slovenija 8.06 Odmevi z Balkana; 8.35 Za vsakogar nekaj; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Koračnice; 9.35 Nova pesmica; 10.15 Komorni zbor; 10.35 Novo na knjižni polici; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Domači pčle mele; 12.30 Iz jug. oper; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Klavirski duo; 15.25 Napotki za turiste; 15.30 Zbor francoske radiodifuzije; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavna glasba; 18.45 Kulturna kronika; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zvočni mozaik; 20.30 Zunanjepolitični pregled; 20.40 Zbor v evropski glasbi; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.10 Jazz; 23.05 LiterarnL nokturno; 23.15 Dva Bachova koncerta. Ital. televizijo 8.30 Šola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Simf. koncert; 19.25 Oddaja za delavce; 20.15 športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 življenje Michelangela; 22.10 Sto let od rojstva R. Straussa; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 «11 Mac-chiettario«; 22.15 Le orme della metropoli; 23.05 športne vesti. Jug. televizija 17.10 Angleščina; 17.40 TV v šoli; 18.10 Andersen: Palčica; 18.25 Obzornik; 18.45 TV tribuna; 19.15 Glasbeni film; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.30 Retrospektiva slovenskega filma; 22.30 Michelangelo — kult. oddaja; 23.00 Obzornik. Goriško-beneškl dnevnik SEJA GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Opozicija zapustila dvorano v protest proti samovolji občinskega odbora Odbor je hote! vsiliti takojšnjo razpravo o prizivih kmetov in strank proti uveljavitvi zakona št. 167 Goriški občinski svet na svoji seji' v sredo zvečer ni utegnil razpravljati o prizivih kmetovalev strank in organizacij proti uveljavitvi zakona 167, ker v dvorani ni bilo zadostnega števila prisotnih svetovalcev. . Dvorano so namreč zapustili vsi svetovalci KPI, PSI, SDiZ, PSPI, PLI in MSI, ko je demokristjanski odbor hotel izsiliti obravnavo vprašanja na tej sej.i, s čimer se ostali občinski Svetovalci niso strinjali. Ko je občinski svet prišel do druge točke dnevnega reda — interpelacije o zakonu 167 — kakor tudi do tretje točke o prizivih, ki je bila z drugo v tesni zvezi, je socialdemokratski svetovalec Can-dussj predlagal, naj se spremeni dnevni red ter se ti dve točki preneseta na prihodnjo sejo. Ta predlog je podprl tudi liberalec odv. Majo, komunist dr. Battello, ki je še pristavil, da regulacijski načrt za mesto Gorico ni sprejet in zato ni nikakršne nujnosti, da se sprejme sklep o rezidencialnih conah. Socialist dr. Sancin se je pridružil predlogom svetovalcev ter pristavil, da morajo izvleči zaključke iz prizivov, o katerih se je šele prav v zadnjem času izvedelo, da so bili zbrani v več skupin, ne da bi jih občinski svet pregledal in proučil. Pristavil je, da svetovalci nikakor ne morejo napraviti zaključkov, če prizivov sploh niso videli. Odvetnik Sfiligoj je pristavil, da so občinski funkcionarji m odborniki 28 dni proučevali prizive,, sedaj pa se od svetovalcev zahteva, da jih pregledajo v dveh dneh in o njih izrečejo svoje stališče. Po daljši diskusiji je odv Majo predložil občinskemu odboru resolucijo, da bi se dal na glasovanje njegov predlog o odložitvi razprave o rekurzih. Občinski odbor je skušal z zakoni, ki urejujejo delovanje občinskih in pokrajinskih svetov, kakor tudi s pravilnikom o delovanju občinskega sveta dati na glasovanje drugi predlog, HiiiimiimiimtimiiiimtiimiiiiiiiifiiiiiiiimimiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiii IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Sredi Štandreža je z vespo zavozil v Fiat 500 Epilog cestnega incidenta pri Farri Goriški okrajni sodnik dr. Bas-|Iigoj. si je tudi na včerajšnji razpravi obravnaval prometne incidente. Dne 17. maja letos je 22-letni Giuseppe Saurin, ki stanuje v Gorici, na Trgu Tommaseo 18, vozil svojo vespo, na kateri je na zadnjem sedežu sedel še Mario Arno-sti, po Ul. sv. Mihaela proti Stan-drežu. Na križišču s trgom v Stan-drežu je zadel ob avto fiat 500, ki ga je vozil Frano Guerra. Pri trčenju je padel in se poškodoval Arnosti ter se je moral zdraviti mesec dni v bolnišnici. Sodnik je spoznal Saurina za krivega in ga obsodil na plačilo globe 40.000 lir pogojno. Saurin bo moral tudi plačati odškodnino ponesrečenemu Arnostiju. Branil ga je odv. Sfi- i m I Pogled na sejno dvorano občinskega sveta v Gorici. Svetovalci de-mokristjanske večine zapuščajo svoje prostore, ker je župan zaključil sejo zaradi nelegalnega števila prisotnih svetovalcev. Vsi opozicijski svetovalci so že poprej zapustili dvorano Izplačevanje odškodnine za sušo v občini Doberdob Občinska kmečka blagajna v Doberdobu bo v soboto izplačevala odškodnino tistim svojim članom, ki so utrpeli škodo zaradi suše. Za Doberdob bodo izplačevali ob 10. uri na županstvu, za Jamlje ob 13. uri v tamkajšnji šoli in za Dol v Palkišču v gostilni Ferletič. Vsi prizadeti naj se zglasijo v soboto 19. t.m. ob ngvedeni uri in v navedenem kraju. Prošnje dijakov iz Gorice za občinsko štipendijo V nedeljo 20. t.m. opoldne zapade rok za vlaganje prošenj tistih dijakov višjih srednjih šol iz go-riške občine, ki želijo prejeti občinsko štipendijo. Kot znano, je občina razpisala 45 prispevkov po 50.000 lir za dijake prvih dveh let v enotni srednji šoli ter 42 prispevkov po 75.000 lir za višje razrede srednjih šol. Dijaki naj vložijo prošnjo na navadnem papirju, na obrazcu, ki ga dobijo na tajništvu svoje šole. Pogoj je italijansko državljanstvo in družina ne sme imeti več kot 230.000 lir družinskemu davku podvrženega dohodka. Vsa podrobnejša pojasnila dobijo pri tajništvu svoje šole. Odbojkarsko prvenstvo moške B lige V nedeljo v Trstu SZ Bor - Fiamma Tekma bo v telovadnici šole Morpurgo Tudi v drugem kolu italijanskega prvenstva B lige v odbojki ni izostalo presenečenje. Tokrat je bilo še večje, ker je tako rekoč zadnji v lestvici premagal enega glavnih favoritov. Gasilci iz Padove so namreč izgubili vse prejšnje tekme in to proti sorazmerno slabšim nasprotnikom: zato preseneča njihova nepričakovana zmaga nad ekipo Zavattaro, ki se je na lanskem prvenstvu dokopala celo do finala za vstop v prvo ligo. Drugi favorit tega prvenstva — Čelana — pa je v Benetkah kot gost prepričljivo premagala tamkajšnjo Fiammo. Zanimivost tega kola je prišla iz Milana. Ekipi sta prišli na igrišče, da bi odigrali prvenstveno tekmo. Ker je manjkal sodnik, so tekmo odgodili na poznejši datum, ki ga bo določila zveza. Bor je prejšnjo nedeljo gostoval v Florenci in zabeležil pekoč poraz. Zahvala za ta neuspeh gre v glavnem sodniku, ki je očitno favoriziral FLOG. Drugi vzrok pa je treba iskati v zelo slabi igri Borove šestorke. Navijači Bora si sicer ne smejo pričakovati samo zmag. Prvenstvo je zelo težko In izenačeno in s trohico športne sreče da se Majov predlog sploh ne da na glasovanje. S tem svojim dejanjem je občinski odbor povzročil odpor vseh opozicijskih svetovalcev, ki so v znak protesta zapustili sejno dvorano. Pridružil se jim je tudi demokristjanski svetovalec Madriz, kmetovalec iz Podturna, ki ga ravno tako prizadeva izvajanje zakona 167. Ker je po njihovi odstranitvi ostalo v dvorani samo 17 demokristjanskih svetovalcev, je župan sejo zaključil zaradi nelegalnega števila prisotnih svetovalcev. Zupan še ni povedal, kdaj b0 prihodnja seja. Vsekakor bo v kratkem in bo posvečena prizivom proti izvajanju zakona 167. Na seji so bili prisotni številni kmetje iz Štandreža, ki so hoteli prisostvovati poteku razprave. V začetku seje je župan poročal o svojih pogovorih v Novi Gorici in Ljubljani, ki so potekali v prijateljskem vzdušju, omenil je obisk celovškega župana v Gorici ter prizadevanje občinske ter drugih ustanov, da bi se omilile posledice gospodarske krize na naše prebivalstvo. Pri drugi obravnavi se je zagovarjal 22-letni Adriano Scremin iz Romansa, ki je dne 28. oktobra lani, ko se je peljal z avtom fiat 1100 po državni cesti iz Gorice proti Farri, podrl vespista Andrea Robazzo in njegovo ženo Carlot-to, ki se je peljala na zadnjem sedežu ter jima prizadejal poškodbe ozdravljive v sedmih mesecih. Robazza je hotel zaviti na levo in je tudi pravilno nakazal smer, ko ga je avtomobilist, ki je prihajal za njim, povozil. Zato je sodnik obsodil Scremina na globo 100.000 lir pogojno in na plačilo odškodnine obema ponesrečencema. Branil ga je odv. Zanerola iz Vidma. Državni tožilec odv. Luzzatto. POROTNO SODIŠČE V GORICI Za morilca lastne sestre v Soleschianu drž. tožilec zahteval 26 let zapora Obramba zaključi danes svoj zagovor - Danes bo sodišče izreklo tudi razsodbo Pri včerajšnjem nadaljevanju razprave proti morilcu svoje sestre iz Soleschiana Jožefu Kralcu, je najprej govori', državni tožilec dr. Ballarini, ki je predlagal za obto ženca 26 let zapora. V opravičilo te zahteve je dejal, da je obtoženec izvršil umor premišljeno in sicer tistega dne, ko je prejel poziv pravnega zastopnika umorjene sestre Matilde, naj pride k njemu na razgovor glede izgona iz hiše. Sestra Matilda je namreč izjavila, da je sita gledati v svoji hiši tako brata kot njegovega sina ter se jih je hotela iznebiti. To naj bi bil glavni vzrok, po mnenju državnega tožilca, za napad brata na sestro in za njen umor. Dodal je tudi, da je obtoženec pokazal svojo veliko brezbrižnost, ko si je po zločinu mirno umil okrvavljene roke in se nato vsedel poleg trupla umorjene sestre. Nato je spregovoril branilec odv. Devetag, ki je poudaril da obtoženec v vseh svojih 76 letih življenja ni bil nikoli kaznovan in da je tudi on nagnjen k slaboumju zaradi arterioskleroze na možganih, kot se je to zgodilo tudi z njegovo sestro Matildo. Branilec je nato govoril o napadu sestre na brata, o katerem je govoril takoj po zločinu obtoženec tudi s svojim sinom. Državni tožilec se je pri svoji obtožbi opiral na prvo zaslišanje, ki pa ne more biti povsem eanesljivo, ker smo videli tudi pred sodiščem, da so obtoženčeve izjave zelo skope in nejasne, ter ima povrhu še težave z italijanščino, katere zna komaj nekaj desetin besed. Ce namerava sodišče upoštevati obtožbo namernega u-mora, je poudaril odv. Devetag, potem mora upoštevati tudi izzivanje od strani umorjene sestre, ki je hotela razbiti družino, katera je dolga leta živela in delala pod skupno streho. Nato se je bra. nilec zadržal pri argumentih samoobrambe in predlagal sodnemu dvoru naj to upošteva. Razprava se bo nadaljevala danes ob 10. uri z nadaljevanjem govora obrambe in ponovnim posegom tožilca in branitelja. Nato bo sodni dvor izrekel razsodbo, po vsej verjetnosti že v prvih popoldanskih urah. Daniš avtobus za dijake na predstavo v Trstu Danes, v petek, popoldne bo odpeljal iz Gorice poseben avtobus dijake iz Gorice, ki želijo k predstavi v Kulturnem domu v Trstu, kjer bo popoldne ob 16. uri ponovitev prizorov iz Prešernovega življenja z naslovom «Po brezkončni poti«. Odhod avtobusa izpred dijaškega doma v Ul. Montesanto ob 14. uri, s Travnika pa ob 14.10. Vožnja in vstopnina 600 lir. Pridružijo se lahko tudi tisti ljubitelji gledališča, ki niso mogli k včerajšnji predstavi, v kolikor bo razpoložljivih prostorov v avtobusu. Planinsko predavanje v klubu «S. Gregorčič» Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredi v soboto, 19. t. m. z začetkom ob 20.30 v dvoranici kluba «S. Gregorčič« v Gorici, na Verdijevem korzu 13, zanimivo pj8. ninsko predavanje. Predaval bo znani planinec iz Ljubljane dr. FRANCE AVČIN o «LEPOTAH ZEMLJE OD TRIGLAVA DO OHRIDA«. Predavanje bo poživil s številnimi diapozitivi v barvah ter bo zanimivo ne samo za planince, ampak tudi za vse druge ljubitelje naravnih lepot in zanimivosti. VERDI. 17.00: «La pištola sepolta«, Glenn Ford in J. Crain. Ameriški čmobeli film. CORSO. 17.00: «Scandalo in socie-ta», J. Franciscus, G. Page in S. pieschette, ameriški čmobeli film, zadnja predstava ob 22. MODERNISSIMO; 16.00: «Queste pazze, pazze donne«, M. Noel in Raimondo Vianello, italijanski črnobeli film, zadnja predstava ob 22.30. VITTORIA. 17.15: «1 figli del deser to«, S. Laurel in O. Hardy. Ameriški film, zadnja predstava ob 21.30 CENTRALE. 16.30: «Frenesia di uc-cidere«, Japonski čmobeli kine-maskopski film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan, zadnja predstava Ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči je odprta v (Sorici lekarna SORanŽO, Verdijev korzo, 57, telefon 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 12 stopinj ob 11. uri, najhižjo 9,2 stopinje ob 7. uri, povprečne dnevne vlage je bilo 92 odstotkov, dežja je padlo od srede zvečer do 15. ure včeraj 47,4 mm. se lahko odloči marsikatera tekma. V zadnji tekmi kola so Gasilci iz Mester premagali v Bergamu po petih zelo izenačenih setih Olim-pio. Izidi tretjega kola: FLOG . Bor 3:2 (7:15, 10:15, 15:9, 15:8, 15:9) Gasilci (PD) - Zavattaro 3:1 (15:4, 13:15, 15:11, 15:11) Čelana - Fiamma 3:1 (15:10, 15:10, 5:15, 15:10) Gasilci (ME) - Olimpia 3:2 (15:6, 15:6, 11:15, 12:15, 15:12) CSI - Gasilci (RA) odgodena LESTVICA Čelana 3 9 2 151 113 6 CSI 2 6 2 113 87 4 Gasilci (ME) 3 8 6 179 159 4 FLOG 3 7 7 171 169 4 Gasilci (RA) 2 4 5 110 102 2 Zavattaro 3 6 6 142 146 2 Gasilci (PD) 3 7 7 167 177 2 BOR 3 5 7 138 154 2 Fiammg 3 4 8 137 154 2 Olimpia 3 3 9 109 167 0 V nedeljo so na sporedu nasled- MEDNARODNI NOGOMET Inter - Glasgow za pokal prvakov Torino - Dinamo v četrtfinalu za pokal pokalnih prvakov DUNAJ, 17. — V četrtfinalu turnirja za pokal evropskih prvakov se bo milanski Inter spoprijel s škotsko enajstorico Glasgow Ran-gers. Torino pa bo nastopil v četrtfinalu za pokal pokalnih prva- gOlO. AU1UIU --f------ i . kov proti zagrebškemu Dinamu. Obe italijanski enajstorici bosta prvi tekmi igrali na domačih tleh. Ostali tekmeci v četrtfinalu so naslednji: nje tekme: CSI . Gasilci (PD) Gasilci (MF) . FLOG BOR - FIAMMA Čelana - Zavattaro Gasilci (RA) - Olimpia Tekma Bor • Fiamma bo v nedeljo ob 10.30 v telovadnici šole Morpurgo (Viale C. Elisi). Tretje kolo turnirja za pokal Treh Benečij je dalo naslednje izide: Bor B . CGS 2:1 (15:7, 11:15, 15:4) CRDA . CGS 2:0 (18:16, 15:13) RITTER Pokal evropskih prvakov DWS Amsterdam - Vasas Gyoer FC Koeln - Liverpool Benfica - Real Madrid Pokal pokalnih prvakov Lausanne ali Slavija (Sofija) -Westham United Cardiff City ali Sporting (Lizbona) . Real Saragoza Legija (Varšava) - Monaco 1860 Predsednik UEFA Švicar Gustav Wiederkehr je izjavil, da bodo morali četrfinalne tekme odigrati do 20 marca, medtem ko se bodo morali klubi sporazumeti za datume najkasneje v 15 dneh. Wiederkehr je predlagal, da bi bilo finalno srečanje za pokal evropskih prvakov v Italiji (v Rimu ali Milanu), za pokal pokalnih prvakov pa v Londonu. Dokončno bodo to sklenili na sestanku predsedstva evropske nogometne zveze, ki bo marca prihodnjega leta v Rimu. ŠZ BOR Namiznoteniški odsek Vodstvo namiznoteniškega odseka vabi vse igralce in igralke ter tiste, ki bi se radi priključili odseku, na sejo, ki bo v soboto 19. t.m. s pričetkom ob 16. uri na stadionu «Prvi maj«. «iiiiifiitiiiiiiiitiiiitiiiiimitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiwiiiiiiiiiiitim 1111,11111,1,m,, im, iMiti,iliil,i,liiii,li,,liMi KRITERIJ PRVEGA SNEGA Slalom za Francozinjo Christine Goitschel Tudi ostali dve mesti za francoski smučarki VAL DTSERE, 17. —■ Olimpijska prvakinja v slalomu Francozinja Christine Goitschel je uspešno začela letošnjo smučarsko tekmovalno sezono: Goitschelova je danes zmagala v slalomu na ženskem tekmovanju za Kriterij prvega snega. Njena sestra Marielle, ki spada med najboljše smučarke na svetu, je v prvem spustu padla in ker si je s tem zapravila vsakrš- ______________________________________ no možnost uspešne uvrstitve, je ZA POKAL TREH BENECIJ Zaradi odsotnosti goriškega Doma borovke med seboj V nedeljo je bilo na vrsti drugo kolo ženskega odbojkarskega tekmovanja za pokal Treh Benečij. Tokrat bi se morale v Trstu Izmeriti tri ekipe: Bor A in B ter goriški Dom. Goričanke pa nis prispele. Vzroka odsotnosti m*” sporočile, kar vsekakor ne meče najboljše luči na delovanje te e»-pe. Goričanke so namreč že pre“ tednom dni v zadnjem trenutk odrekle svoje sodelovanje v prvem kolu tega tekmovanja. Tako sta se srečali med seboj le obe Borovi šestorki. Jasno je, da je zmagala prva ekipa združenje brez posebnih težav z 2:0, vendar pa so tudi mladinke pokazale zelo lepo in borbeno igro. Zlasti so dopadljivo zaigrale v obrambi meu-tem, ko jim je povsem manjkal napad. V vsakem primeru pa so pokazale doslej eno izmed najboljših srečanj, medtem ko lahko rečemo za članice prve ekipe, da je bil to zanje le primeren trening- Postavi: Bor A: Batista, Niebrandt, Hmeljak, Švab, Pavletič in Regent. Bor B: Kriščak, Stegu, Bufon, Barej L. in S. in Racman. T. O. NOGOMETAŠI PRIMORJA Na Pončani (juniorji) Ponziana-Primorje V Nabrežini (prvo moštvo) Primorje-CRDA V nedeljo bodo juniorji prose-škega Primorja gostje enajstorice Porižlane. Tekma, ki bo na igrišču gostiteljev, se bo začela ob 10. tiri. V tekmi za prvenstvo II. ama-terske kategorije pa bo prvo moštvo proseškega nogometnega kluba sprejeto v goste enajstorico CRDA. Srečanje bo ob 14.30 v Nabrežini. odstopila od nadaljnjega tekmovanja. Ostali dve mesti sta pripadli Ter-raillonovi in Judetovi, medtem ko se je na četrto mesto presenetljivo uvrstila Angležinja Hathomova. Od Jugoslovank je Krista Fa-nedlova zasedla s časom 1’57”64 sedemnajsto mesto, medtem ko je bila Majda Ankele dvajseta. Vrstni red na cilju je naslednji: 1. CHRISTINE GOITSCHEL (Fr.) 86’97/100 (39”02 + 47”95) 2. Christine Terraillon (Fr.) 90”26 3. Pascale Judet (Fr.) 90”98 4. Gina Hathorn (VB) 91’’25 5. Monique Perramon (Fr.) 92”45 6. Divina Galica (VB) 92”61 7. Uve Hiltrant (Šv.) 93”73 8. Ruth Adolf (šv.) 98”03 9. Helen Jamieson (VB) 1’00”91 10. Catherine Cochaux (Fr.) 1’03”99 Enajstorica proseškega Primorja, ki nastopa na prvenstvu II. ama' terske kategorije BRANKO V. RADIČEVIČ: VL0MILČEV0 ŽIVLJENJE To je bil velik čarodej. U-oevalo mu je, kar ni niko-iur uspelo. Živel pa je v ne-restanem kesu. Svojo podobo je začel po-ibljati. In kadar se je umi: al, po vlomu, se je bal, ah 0 zagledal sebe nekoč, dav-0. ko so mu ljudje popolno-la odkrito gledali v oči. Ker 1 bilo suma. Toda spreminjal se je sedaj človeka z brki, sedaj v člo-ek a z brado. Ali v hromega tarčka. Včasih v kar privlač-0 žensko. Bilo je odvisno od osla, ki ga je nameraval o-raviti. Sebe ni imel za lopova. So-ražll je mladeniče, ki krade-5 — «na dum». Njihove po-ovore o uspešnem «šofi raju«. In tista že banalna do->čila, ki si jih je izmislil ta evarni poklic. Niso mu pri-•tli niti tisti, ki so delali «na id», kar pomeni, da so pod-tavljali ramena, komolce ali rbet žrtvi, da bi ji pljunili stnico. A «refuserje» je i-kreno preziral kot prezira ogataš reveža. Na začetku je il veseljak, kasneje pa je po-tal — trpin. Denar je začel i-kreno sovražiti, toda bred nje-a na mogel. Imel je dekle. Vendar ni vedela, kaj se z njim dogaja. Vedno je videla Isti obraz. Včasih je slutila nesrečo. Ta bbraz z nedolžnimi očmi, ki so bile celo sinje, se je včasih nenavadno zmračil. A to je bil že predznak trpljenja. To se je zgodilo navadno tedaj, kadar sta sedela v kavarnici poleg reke. Segel je po časniku. In na glas bral o nekakšni vlomni tatvini. Bral je in postajal vedno bolj mrk. In tedaj bi Jo vprašal: kaj misli o ljudeh, ki živijo od takega posla. Videl je, da se ji gnusijo. In nič več ni užival v časnikarskem opisovanju dela, ki ga je sam zagrešil. Bil je nesrečen. Celo zmeden. On, nekdanji vlomilec veseljak, ki je rad pogledal nesrečni žrtvi v obraz... E-dino on je lahko naredil lz srečnih ljudi nesrečne. In iz nesrečnih srečne. In delal je to z nedopovedljivim veseljem. Iskal je svoj obraz v ogledalu. Toda ni več mogel najti ne kdanje gotovosti. Včasih se mu je zdelo, da maske ne bo mogel nikoli več snetL In je besnel. On, ki bi lahko bdi vodja bande. Toda ni se hotel odločiti. On, ki je bil idol malih in velikih lopovov. Samo reči bi mu bilo treba, samo migniti. Takoj bi ga sprejeli in izbrali za šefa. Toda bande ni ljubil. Kakšna banda. Na začetku se je štel med umetnike. Krade, ker mu to prija. Tudi časniki se navdušujejo nad njegovimi podvigi. Kajti: gre za resnično velikega mojstra. Ki se včasih igra celo š samo polioijo,. Iščejo ga v Beogradu, on se jim a javlja po telefonu iz Zagre-a. Policija ga išče v Zagrebu, on pa javlja šefu zasledovalnega oddelka, da ta trenutek pije pivo v tej in tej mariborski gostilni in doda, da bo dal natakarju tako in tolikšno napitnino. In vse se zgodi, kot on napoveduje. Vrača se v svoje mesto. In medtem ko za njim grmijo zasledovalci, išče svoj obraz. In trepeta: da ni maska postala stvarnost. Se ji lahko izvije? Dekle je delala v neki veleblagovnici. Izropal je veleblagovnico. In sedel Je po ropu v kavarnici poleg reke. Prišla je in mu razburjeno pripovedovala o vlomu. Njegov obraz se je zmračil In nič več. Niti besede ni rekel. A dekle je trpela. In stiskala je svoji mali pesti. In govorila: to je tisti, isti topov. On pa se je namrščil ob tej besedi: lopov. In hotel ji je reči: ne žali ga. Toda zadržal se je. 'In vendar, bolelo ga je, da se ji gnusi dejanje, ki ga je prav on izvršil. In pomislil Je, da bi Ji priznal: jaz sem vlomilec. Kaj bi tedaj rekla njegovo dekle? Vprašal bi Jo, če se ne spominja grbavca, ki jo je celo nekoliko nadlegoval. Zaradi nekega kavnega servisa. Toda ona ni bila ljubezniva. Tako torej, ta grbavec je on sam. Lahko bi ponovil pogovor. Do zadnje besede... Imel je tudi nekakšno svojo poštenost. V rokah je držal kovček z dvema milijonoma dinarjev. Odprl ga je in videl dokumente oropanega človeka. Imel je samo enega pomočnika. Nekega temnega človeka, kateremu se pravzaprav niti ni predstavil. Tako ni poznal niti ta človek njegovega pravega o-braza. Rekel mu je: poslušaj moj glas in pomni. Nepričakovano ti bom prinašal stvari. Vedno na drug kraj. Ti jih lahko prodajaš kakor hočeš. Ve-1 V prihodnji številki začnemo obl javi jati novo povest; FRANCE BEVK Mlini življenja «To je povest kmečke družine iz naših gora» — nam piše naš priljubljeni primorski pisatelj France Bevk o svoji najnovejši povesti, ki jo je napisal za čitatelje našega dnevnika — «pravzaprav njihovega gospodarja izpred prve in deloma med prvo svetovno vojna, ki doživlja boje in težave, kot mu jih je prinesel čas in različni značaji njegovih otrok.s Bil je besen. V dokumentih je bil naveden tudi rojstni kraj o-ropanega človeka. Rojaka. Vrnil je kovček In pustil listič. ((Zahvali na naključju, da si naletel na rojaka, drugače bi moral misliti na vrv...« Potem pa ga je mučilo, ali mu je rojak hvaležen. Toliko da ni odšel k njemu in se mu predstavil. Na svojo srečo se je odpovedal temu načrtu. di, moj odjemalec boš. Tukaj je moj rokopis. Toda ne pozabi na moj delež. Medtem se Je dogajalo, da se mesece ni javil temu temnemu človeku. Preprosto: ta posel se mu je gnusil. Pa Je o-pravljal svojo uradniško dolžnost v veliki knjigoveznici Dolžnost malega uradnika, na čigar glavp je mizna svetilka metala čudno svetlobo. Ni bila rumena, pa tudi modra ne ln vendar je bila nekako resna svetloba, ki je dajala njegovemu pravemu obrazu pozoren ln pošten izraz. Tak je bil ta nenavadni izvedenec. V običajnem življenju podoben mnogim preprostim in mirnim ljudem. Samo pred nočnim pohodom je postajal nestrpen. Toda nikoli ni prosil upravnika, da bi ga prej pustil domov. Takrat je resnično trpel in želel je, da bi se zgodil čudež, ki bi ga odvrnil od njegove namere. In medtem ko je v njem divjala notranja borba, se je rojeval načrt. Skoraj neodvisno od njegove volje. In on je odhajal v noč kot človek, ki se ne more prevarati, ki tako dobro pozna svoj posel, da to svojo veščino gleda tako preko ramena. Gleda v premoči in podcenjuje. Seveda, tudi vse tiste, ki so branili lastnino raznih bank in velikih trgovskih hiš. Včasih, redko, iz objesti, je oropal kakega človeka. Samo da bi videl žalost na obrazu. Ali da ga opomni: ne bi ti bilo treba hvaliti se z bogastvom Tukaj sem jaz... da te naučim skromnosti. Tedaj je Izbiral nadute bogataše. Tiste znamenite. Domišljave. Ki so se brezobzirno vsiljevali ljudem. NI bil romantik. Nttl pomislil ni. da bi delil pravico, kaj šele denar revežem. Prepričan je bil celo. da revežu ni mogoče po magati, posebej še ne z vlomi, s kakršnimi se je on ukvarjal. Občutil je, da so ga njegova dela odtujila ljudem. Kajti on skriva veliko skrivnost. Izgubil je i mir i vrnitev. Tudi če bi hotel, se ne bi mogel umakniti... Sedel je v kavarnici poleg reke in čakal svoje dekle. Nikoli ji ni ničesar podaril. Bilo ga je strah pred tem. Kajti vajena je bila na zelo tanke večerje in na veselje malih makovih pogač. Zadovoljna Je bila. ker je poleg njega. In ničesar drugega sl ni želela. Toda on si je vroče želel. Ne presenetiti to z darilom, temveč z resnico. Pa ji je rekel, ko je prišla ln sedla poleg njega: «Se spominjaš tistega vlomilca, o katerem sem ti bral iz časnika?«.. ((Spominjam se,» je rekla, «tu-di v našo trgovino je vlomil...« On pa je nadaljeval: «Dobro, ko se spominjaš... Pomisli, kako čudovito bi bito, če bi se sedaj pojavil... Kajti edino on lahko napravi podvig, in sedaj Je čas. Nikogar več ne more o-ropati. Ali ni tako? Prav nikogar. Vojna je. In ljudstvo je Izropano. Kaj bi sedaj on? Nič. Ali ni tako? Lahko pa bi. In še kako. Ali me poslušaš, kaj govorim? Sedaj ne bi ropal v veleblagovnicah, me razumeš? Ni veleblagovnic. Nemci so vse Izropali. Toda veš, kaj bi lahko sedaj storil? Ne slutiš? Da, čutim, da ne slutiš. Lahko bi izropal Nemce... In še kako bi jih lahko izropal. Kot Jih ni nihče oropal... In tako bi se o-pral. Razumeš. Postal bi človek In njegova veščina bi bila končno priznana. Ker je potreb na...« Bil Je razburjen, ko je tako govoril. Dekle pa se je čudila: «Kakšen pa si... nikoli nisi bil. tak... Prosim te, govori tiše bodi tiho... te bo kdo slišal... prosim te... zaradi sebe in za- radi tebe... zaradi naju...« Toda čutil je neko strašno težo. In hotel je krikniti: «Ja? sem tisti vlomilec... Toda sedaj bom popolnoma drugačen vlomilec... Najhujši, najspretnejši. najpredrznejši, najbolj pošten« Tako Je hotel krikniti. Toda spet se je zadržal. Noč se je bližala. NI imel potrpljenja. Nikoli ni tako hitel-Odločil se je za vlom. Prv'c brez maske. Tudi če pade, t>° umrl s svojim pravim obrazom. In nihče ne bo vedel, da so u-bili starega, prebrisanega vlomilca. Govorili bodo: «Padel Je mali uradnik velike knjigoveznice, ki je vedno imel pozoren in pošten obraz... Umrl je v P°" stenju...« Bila je razburjena. Njegov o-braz se ni zmračil. Sijal Je * neko čudno svetlobo. Kot da se je ponovno rodil. In njej se je zdelo, kot da je nekje na začetku poznanstva. Kakor da je vodja kola zaigral staro lo. Ki ga ne more pozabiti. Ker ga silovito obnavlja. , Izginil je v temi. Nikoli se ni vrnil. . Časniki so objavili vest, ““ je bil ubit v rumeni zgradb gestapa uradnik knjigoveznice-Nihče ni vedel, kaj se je dilo te noči... Se dandanes zaman iščem-V časnikih je izšla tudi nj®" gova slika, popolnoma umirjen ln pošten obraz. Ta, stari okupacijski časni je porumenel od starosti. . Vzamem škarje ln izrežem »j1' ko, s čudnim občutkom — a bo spregovorila Kdo ve - neke zelo tentf»e noči, ko bom popolnoma sam- UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 fl II TELEFON 93-DOtt in 94-KHS - Poštni predal 55« - PODRUŽNIC.A: GORICA: Dlloa Silvio Peilloo 1 II telefon :«-H2 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA It 20 - Telefon 87-33H - NAROČNINA: mesečna 8(111 lir - Vnaprej: četrtletna 3.250 Ur, polletna 4.400 lir, celoletna J 700 lir - SFRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 din - Nedeljska posamezna 40 din. letno 1920 din. polletno 960 din. četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trsi 11 5374 - Za SFRJ ADIT, DZS. Ljubljana- Stari trg telefon 22-207, tekoči račun pri Narudm Danki » Ljuoliani «00 14fiOS-Hd - OGLAS!: Gene oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca trgovski ISO, finančno upravni 250 osmrtnice 150 lir - Muli oglasi 40 lir Deseda - Uglasi tržaške ln gortške pokrajine •• naročajo pri upravi. — lz vsen drugih pokrajin Italije pn »Suneta Punbllcita Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV KENKU — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst