IZ POROČILA...
VELIKO ZANIMANJE
• »Povedati vclja, da sta oba polilična do-godka, tako 21. seja predsedstva kakor 2. scja konference ZKJ močno razgibala politično življenje na tercnu. Rcčcmo lahko, da jc ime-la 21. seja vcč odmeva v terenskih, 2. seja konference pa v delovnih organizacijah ZK, in to predvsem zaradi obravnavanja samo-upravljanja tcr 21. in 22. ustavnega dopolnila. Veliko olajšanje je nastopilo pri vsch tistih komunistih in občanih, ki resnično žcliio, da se stanje zboljša prcdvsem v ZK, polem pa tudi v naši družbi nasploh. Ne moremo pa reči, da sta dogodka našc komunistc prese-netila, ker so politična dogajanja pred 21. sejo nujno zahtevala spremcmbo o/iroma ukrtrpe, in to ne samo v SR Hrvatski, ampak tudi pri nas, saj so bile v zadnji dobi na dnevnem redu večje ali manjše afere (cestna, poslan-ska, Ijubljanska itd.).«
SAMOUPRAVLJANJE
• »V delovnih organizacijah se je vsebina razprav sukala predvsem okoli samouprav-ljanja v zvezi z 21. in 22. ustavnim dopolni-lom, sklepov 6. in 23. seje CK ZKS o kadrov-ski politiki ter sploh okoli vloge ZK in nje-nega mesta v delovni organizaciji. Enaindvaj-seta seja predsedstva kakor 2. seja konferen-ce ZKJ sta v organizacijah v podjetjih dali velik zagon aktivnosti članstva in organizacij, ki je še očitnejše zaradi prejšnje pasivnosti oziroma nezainteresiranosti, zaradi prejšnjega neupoštevanja predlogov Zveze komunistov in drugačnega pojmovanja njene vloge. Sko-raj neverjetno je, kako člani ZK v vseh orga-nizacijah poznajo vsebino referata tov. Ma-rinca na 25. seji CK ZKS, posebno tisti del, ki se nanaša na poseganje članstva ZK v kon-kretne družbene razmere.«
AKCIJSKI PROGRAMI
• Xa podlagi vsebinske razprave po 21. seji predsedstva in 2. seji konference ZKJ smo pri organizacijah ZK tako na terenu kakor v delovnih organizacijah uspeli, da so sprejele svoje akcijske programe dela na temelju programa občinske  konference ZK,
da so konkretizirale naloge s sklcpi o delo-vanju organizacije in članstva. Na primcr: ker bodo predvidoma v aprilu volitve delav-skih svetov, imajo skoraj vse organizacijc ZK v svojih programih razpravo o kadro-vanju v organe samoupravljanja. Prav tako so na pobudo občinske konfcrcncc in njcnega akcijskega programa dale pobudo za pripravo akcijskih programov o socialnem razlikova-nju v posameznih podjctjih glcdc na kon-kretne razmere. Organlziralc so vcč razprav v zvezi z urcsničevanjem 21. in 22. uslavnega dopolnila in to je v vseh akcijskih programih tudi prva naloga. Potcm pa so se organizacije resno oprijele naloge, da vključijo čim več mladih v vrste ZK in imamo že prve rezul-tate (Dekorativna, Agrostroj).«
BREZ ODPOROV
• »Nimamo konkretnih primerov odpora proti sedanji odločnejši usmeritvi ZK, pač pa ugotavljamo še vedno nekakšen strah, in sicer zato, ker je bila vloga ZK v preteklosti potis-njena na stranski tir, predvsem v tistih orga-nizacijah, v katerih je bila pasivnost večja, oziroma je samoupravljanje v podjetju slabo razvito. Kar zadeva delovne zadolžitve član-stva in organizacij ZK, pa vendarle opazimo razliko. Del članstva je pripravljen spreje-mati naloge in zadolžitve, kakor zahtevata danes naš politični položaj in razvoj ZK. Manjši del, ki je sicer tudi za to, da se spo-prime z nalogami, pa zahteva oziroma želi trdnejšo roko. Ta pojav zaznavamo pri sta-rejših komunistih, posebno pri tistih, ki so bili nekoč na raznih odgovornih družbeno-političnih položajih, opazili pa smo ga v razpravah v terenskih osnovnih organizaci-jah.«
ORGANIZACIJE
SO SE POREDKOMA
SESTAJALE
• »Negativni pojavi, ki so se nagrmadili v zadnjem obdobju ali nekaj let nazaj v naši ZK, so povezani z njeno neaktivnostjo. Doga-jalo se je, da se organizacije niso sešle tudi po tri leta, ali pa, da je bila organizacija zelo aktivna, ker se je sešla dvakrat v letu. Razum-Ijivo je, da so se zaradi neaktivnosti pojav-ljali oportunizem, kritizerstvo, malodušje in podobno. S povečano aktivnostjo članstva in organizacij ter konkretnim obravnavanjem posameznih komunistov in njihovega delo-vanja so začeli odpravljati tudi te negativne posledice, čeprav se pri nekaterih članih ZK še \edno čuti, da se izogibajo zadolžitvam, da so pripravljeni vse kritizirati, ne pa spre-jemati tudi kritiko za svojo nedclavnost. Or-ganizacije se spopadajo z nasprotnimi stališči,
izrekajo kritične ocene, razprave na sestan-kih so bolj odprte, prihajajo do spoznanja, da je potrcbna enotnost ZK pri reševanju percčih problemov in v boju z nasprotnimi stališči in mnenji, še zlasti pri razvoju samo upravljanja v dclovni organizaciji.«
PRIPOMBE
• »Veliko je pripomb na idejno vzgojo v osnovnih šolah kakor tudi, da je v srednjih, višjih in visokih šolah premalo poudarka na marksizmu. Nasploh doživljajo naši učni pro-grami kritiko, ker premalo zajemajo snov prav iz idejnopolitične vzgoje in zgodovine naše revolucije. Kot smo že poudarili, smo sklicali aktiv prosvetnih delavcev prav z na-menom, da se pogovorimo in jim nakažemo poglavitne naloge, ki izhajajo iz 21. seje pred-sedstva in 2. seje konference ZKJ. Napredek pričakujemo na tem področju ne samo zaradi konkretnega dela z osnovnimi organizacijami v šolah oziroma s komunisti, pač pa zaradi celotne aktivnosti vseh članov in organizacij ZK v občini, ki so o tem veliko razpravljale in imele kritične pripombe. Glede na pove-čano aktivnost organizacij ZK tako na terenu kakor v delovnih organizacijah (člani komi-teja se udeležujejo njihovih sestankov) anali-ziramo tudi zapisnike organizacij, tako da smo vedno na tekočem o njihovih zahtevah, stališčih in sklepih in jih po možnosti tudi rešujemo.«