Sped. in abb. post. II. gruppo
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 20.-	VIDEM,	1.-15.	OKTOBRA	1952.	Leto	III. — Štev. 50
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	400.—	Ur, 6 mesečna 200.— lir.
Kòaj bo tako pri nas?
» Za nas so pripadniki nacionalnih manjšin državljani z istimi pravicami in dolžnostmi, kot ostali. V njihovih krajih imamo napise v obeh jezikih, na sodišču in v uradnih izjavah pa je dovoljena uporaba njihovega jezika. «
Avstrijski kancler FiGL.
PRVO	PRIZ
Milanski dnevnik »L’Italia« je priobčil kar v petih nadaljevanjih dopis svojega posebnega poročevalca o vprašanju Beneških Slovcencev. Ponosni smo na to dejstvo, ker je več kot cčividen dokaz, da naš problem ni samo r.eko lokalna vprašanje, ampak zavzema državni in celo mednarodni obseg. Torej tečno tako, kot smo mi še večkrat trdili in kot smo zapisali tudi v zadnji številki našega lista. Samo na ta način si lahko razložimo zanimanje tega dnevnika za to vprašanje.
Istočasno pa je to tudi dokaz, da je prav sedaj ta problem aktualen, že večkrat smo rekli, da v loncu nekaj vre in sedaj imamo dokaz, da je v resnici tako. Kajti jasno je da milanski dnevnik prav dobro ve, kaj piše in zakaj piše.
Reči pa moramo, da je v tolikih stolpcih, ki so jih posvetili našemu vprašanju, tudi kakšnih sto netočnosti. Nekatere so bile morda vnešene namerno, nekatere pa je morda zakrivila tista velika nevednost, ki jo imajo o naših problemih. Vsekakor nas zelo veseli ta dogodek, ker je med netočnostmi tudi nekaj dragocenih j.riznanj.
Prvo tako veliko važno priznanje je, da je vlada odgovorna za napačno postopanje z nami. člankar tu ni zavzel kategoričnega in odločnega stališča. Vendar moramo upoštevati kdo in kje je napisal in objavil ta članek, da je bil namreč objavljen v časopisu, ki v Severni Italiji usmerja katoliške množice k vladi in k demokristjanom. To je zelo važno, ker v normalnih odnosih pomeni, da postopa vlada napram nam s premajhnim čutom pravičnosti in s popolnim nerazumevanjem našega vprašanja.
Po drugi strani pa je zelo važno, da se končno jasno in precizno priznava naš težak gospodarski položaj. Potem ko navaja potrebe naše dežele in njenega prebivalstva, govori članek o njih še precej jasno.
Ta občutek posebnih krajevnih potreb mora najti pot tudi v zarjavele možgane italijanske birokracije in davkarije: če )e kakšen predel, ki ima pravico biti deležen podpor, ki se razdeljujejo ali pa so v načrtu za ljudi gorskih krajev, je to nedvomno naša dežela. Lepa stvar so slikovite ceste s češnjevimi nasadi in pa-triotično-folkloristični kongresi na Apeninih in drugod, toda mnogo bolj važno bi bilo dobro preštudirati načrt za učinkovito gospodarsko pomoč v Nadižki in Terski dolini, kjer vlada največja beda in ga čim prej izvesti.
Poleg tega je zelo važno tudi priznanje, da tu v resnici živijo Slovenci. Njihovo več ali manj italijansko mišljenje tukaj nima takšnega pomena in se v to nismo hoteli nikoli spuščati. To pa zaradi tega, ker so občutki in mišljenje ljudi njihova privatna zadeva, ki jo moramo v demokratični vladavini spoštovati. Nas zanima predvsem priznanje, da so tl ljudje Slovenci in da govore slovenski jezik. Kar pa se tiče trditve, da tu ne gre za nek jezik, ampak samo za narečje, nimamo kaj pripomniti. Taka trditev je samo dokaz, da tisti, ki jo uporabljajo, nimajo boljših argumentov. To dokazuje tudi spretnost nekaterih italijanskih nacionalističnih krogcv, ki hočejo prikazati belo to, kar je v resnici črno, ali narobe. Ce bi hoteli v tem vprašanju priti do zaključka, bi bilo potreba najprej začeti z zelo dolgo razpravo, ki bi trajala kakšno leto, da bi na koncu lahko točno ugotovili, kaj je jezik in kaj je narečje. Niti Furlani, bodisi tisti, ki živijo v svoji mali domovini, ali pa ani, ki so odšli s trebuhom za kruhom po svetu in pustili svoj prostor doma raznim Napolitancem, še niso dosegli, da bi imperialistični geniji iz Rima priznali, da je furlanščina glavni la-
dinski jezik. In to čeprav so imeli Furlani velike učenjake in mislece na področju jezikoslovja, kot je n. pr. Grazia Dio Isaia Ascoli.
Če torej pustimo take sofizme, nam ostane priznanje, da gre tu za Slovence v Furlaniji. Navedli so tudi n,ihovo število. Govorijo o 25.000 in pri tem skušajo polemizirati s precej višjimi navedbami, ki odgovarjajo resnici, kakor smo tudi mi vedno trdili. Toda to barantanje s številkami, kot se ponavadi baranta in pogaja na trgu za ceno kakšnega živin-četa, pomeni, da je to prebivalstvo v resnici slovensko. Če bi tako ne bilo in bi naši ljudje odgovarjali tistim narodnim, jezikovnim in drugim karakteristikam, katere se trudijo prikaz-ti razni posebni
dopisniki nekaterih italijanskih časopisov, potem bi lahko rekli, da je teh ljudi celo 25 milijonov. Država bi v takem primeru prav ničesar ne izgubila na svo-:ii trdnosti.
Tako pa lahko vprašamo g. Ernesta Pi-sonija in njegovega pomagača G. P. Fa-bretta, kako se drzneta sedaj govoriti o beneških Slovencih tako, kot bi ti v resnici obstojali, ko pa sta še pred lk meseci trdila, da je to nek problem, ki so ga iznašli komunisti, da bi škodili državi.
V pričakovanju, da bemo dobili odgovor na to naše vprrašanje, pa jima svetujemo, naj bi napravila čez drugih 18 mesecev zopet eno preiskavo. Kajti če sta v tolikem času prišla od neke prikazni do 25.000 ljudi, je možno, da se bosta čez nadaljnjih 18 mesecev še bolj približala resnici. In to je predvsem važno ne samo glede števila, ampak tudi glede značaja tega prebivalstva.
M i an naši sinòiki
limili) m milu m 11 um n lunin i
Občine, ti jih ne štejejo kot gorske
Izločene štiri naše občine, ki imajo pravico do take kvalifikacije
Centralna statistična komisija je objavila prve začasne sezname davčnih občin, ki jih smatrajo za gorske predele v smislu čl. 1, prvi odstavek, zakona od 25. julija 1952 št. 991.
V Beneški Sloveniji štejejo za gorske predele naslednje take občine:	Ahten,
Dreka, Grmek, Brdo, Prapotno, Gorjani, Podbonesec, Rezija, Sovodnje, Srednje, Tajpar.a, St Lenart. Iz tega seznama je razvidno, da niso šteli vse občine Beneške Sloveniie kot gorske občine, ker so v njem izpustili št. Peter Slovenov, Fojdo, Torjan in Neme.
Pravijo, da pokrajinska ustanova za gorsko gospodarstvo pripravlja gradivo za dokumentacijo, ki je potrebna za vključitev tudi teh štirih, do sedaj izvzetih občin. Zakon daje namreč glavni statistični komisiji pravico, da uvrsti med gorske tudi tiste občine, ki sicer nimajo vseh potrebnih pogojev (da imajo 80 odst. zemlje v višini nad 600 m, ali razliko navzgor ali navzdol, ki ne presega 60 tn in srednji hektarski dohodek, ki ne presega 2.400 lir) pa se nahajajo v enakem gospodarskem in poljedelskem položaju.
Ni potrebno dokazovati, da so naše občine kot Fojda, Sv. Peter Slovenov, Torjan in Neme v enakem kmetijsko-gospo-darskem položaju kot druge gorske občine, kar jim daje pravico do uvrstitve v to kategorijo.
Ustanova za gospodarstvo v gorskih predelih je zato dolžna podvzeti potrebne korake v tesni zvezi z navedenimi iz-
ključenimi občinami in s pokrajinskimi oblastmi, da bi se priznalo kvalifikacijo gorskih predelov tudi tem občinam, ki sedaj niso v takem seznamu.
Dr. Ramovš umrl
V Ljubljani je umrl. dne 16. septembra, slovenski znanstvenik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, univerzitetni profesor Fran Ramovš.
Fran Ramovš se je rodil dne 14. septembra 1890 v Ljubljani. Po maturi je študiral slovensko filologijo in primerjalno indoevropsko jezikoslovje na univerzah na Dunaju in v Gradcu, kjer je leta 1914 promoviral. Leta 1919. je postal na r-ovo ustanovljeni Slovenski univerzi v Ljubljani njen redni profesor in v letih 1934—35 je bil njen rektor. Leta 1938 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katere generalni tajnik je bil od leta 1942 dalje in leta 1950 je postal predsednik te najvišje Slovenske kulturne ustanove.
Tudi več znanstenih ustanov izven Slovenije je počastilo Ramovša s članstvom.
že dolgo vrsto let prištevajo Ramovša po vsem svetu med največje slaviste nar še dobe.
Prezgodnja smrt velikega znanstvenika prof. Ramovša pomeni za slovensko kulturo in znastveni svet nenadomestljivo izgubo, ki jo bomo zelq težko preboleli.
Usakemu človjeku brez, de bi se brigu za politiko, je znano an jasno, de tisti šindiki, ki so bli izvoljeni od naših ljudi na zadnjih volitvah, so usi kandidirali na demokristjanske liste. Večina telih šindi-kou se pogostoma pohval, de so gospodarji kamuna, zak’ so jim ljudje dal zaupanje an pravijo: »mi smo bli vebrani cd samih ljudi za bit njih predstauniki.« Telim šindikam pa muoramo povjedat, de postat šindik u naši daželi je zlo lahko za usakega človjeka, če se upiči u de-mokristjansko listo. Naš ljudje so zlo vjerni an s propagando, de duo voli demokracijo kristjano voli za vjero se jih lahko prepriče, an njih glas dajo skoraj usi križu (scudo crociato).
Takuo se pogostoma zgodi, de so šindiki ali drugi konsejerji bli izvoljeni na demokristjamski listi, ki njemajo nei skupnega s kristjanstvom ne s partidom od demokracije kristjane, ampak, de so ljudi fašističnih mišljenj, celuo souražni-ki duhounikcu. Taki ljudje se upičijo u demokristjansk.o listo, zak’ drugač ne bi bli izvoljeni, an pridejo do kamunske bruzdé. Tle pa djelajo use tuo kar jim ukažejo taki ljudi, ki ne bi smjeli niti resa utaknit u naše kamunske reči, naše interese pa pustijo naj gredó u iuft. Sa je usjem znano, de par nas so neki koloneii, ki okuol, na naše stroške sevje-da, brunčč an kamune vodijo po njih volji. An tisti koloneii njeso demokri-
stjani! Naši ljudje tega ne vjedč, zak’ se ne brigajo za politiko, an ča bi vjedli, de se pogosto djelajo po naših kamunah kosila skupaj s karminskimi zastopniki an souražniki našega naroda, sigurno bi se temu uperli.
Namest, de bi naši šindiki djelal svojo dužnost na kamune, tuo se pravi pošteno branit naše interese za zbujšat težko življenje naših ljudi, se bahajo skupno s fašisti, s tistimi, ki so do učeraj nosil čarno srajco an preganjal naš narod an ki bi tj el iztrebit iz naše ejerkve še slovensko moliteu. Ka so kristjani taki ljudi? še z daleka ne!
Oni so naspruotni, de naši dohouniki pridgajo u ejerkvi božjo besjedo u slovenskem jeziku za de bi naši ljudje zar stopil katjera pot peje u pogubo an ka-tjera h Bogu, kaj je an kaj nje greh. Ali njeso taki ljudje celuo naspruotni krist-janske vjere? Groznuo je, toda je rjes.
Zatuo je cajt, de naši ljudje tuole spregledajo an naj se prepričajo, de naši današnji šindiki, čeglih so bli izvoljeni na demokristjanski listi, njemajo neč skupnega z vjero. Oni so se samo poslu-žil vjere za prit r.a kamunske stolé. Kar dar boju druge votacjoni takih može, ki oblačijo oučjo kožo po varhu an od znotraj so pa voučje se ne smije pošjat na kamun. Na kamun je trjeba pošjat poštene an zavedne Slovence.
Avtonomija in volitve
Il 11 I I 1111 I I ■ 1111111;| 111 | M 111 III III I I I 111111 III 11 I I I 111III l i l i llllllllllllllillllill III l l lil l lll l l l lH I III I I! Ili I I I III I
PRI NAS IN PO SVETU
ITALIJANSKA TEKSTILNA INDUSTRIJA V KRIZI — V teku prvih petih mesecev letošnjega leta se je proizvodnja italijanskh bombažnih tkanin v primeri z istim razdobjem lanskega leta skrčila za 7% in za 25—30% tkanin iz umetnega platna. Tq skrčenje se je pojavilo kot posledica nazadovanja izvoza tkanin iz Italije. Zaradi te krize je bila v petek 26. septembra splošna stavka po vsem Goriškem. Tudi trgovine in gostilne so bile zaprte.
TIFUS V FURLANIJI — V občini Me-duno je bilo ugotovljenih 50 primerov tifusa. Oblasti so podvzele potrebne ukrepe, da bi se bolezen ne razširila.
ZATIRANJE PROTESTANTIZMA V ITALIJI — Italijanski pravnik Giacomo Rosapepe je odpotoval z letalom v Washington, da bi se posvetoval z zunanjim ministrom Achesonom glede preganjanja
protestantov v Italiji. Rosapepe je šel v Ameriko zato, da bi dosegel posredovanje ameriške vlade. Italijanska vlada ravna namreč v pogledu verske svobode kljub ustavnim jamstvom še vedno po »ukinjenem« fašističnem zakonu, ki je prepovedal protestantizem. Tako ravnanje pa predstavlja tudi kršitev italijansko-ame-riške prijateljske pogodbe iz leta 1948, ki predvideva zaščito verske svobode.
ZDA USTAVILE IZVOZ KOSITERNE PLOČEVINE V ITALIJO — Italijanska konzervna industrija se vznemirja, ker so ZDA ustavile izvoz kositerne pločevine v Italijo za četrto tromesečje leta 1952. Ameriška kositerna pločevina je cenejša kakor domača italijanska.
ZNIŽAN VOJAŠKI ROK V GRČIJI — Grški obrambni minister je odredil znižanje vojaškega roka za pehoto. Prej je ta rok znašal od 30 do 36 mesecev. Vojaški
V zadnjih tednih se v Vidmu mnogo ugiblje o tem, kdo bodo kandidatje de-mokrščanske stranke za bližnje parlamentarne volitve. Zdi se, da sedanji poslanec Faustino Barbina ni več v polni milosti, čeprav obstoja v furlanskih de-mokrščanskih krogih želja, da bi postavili na listo vse tiste, ki so bili izvoljeni leta 1948.
Ta padec v nemilost poslanca Barbina je morda treba pripisati dejstvu, da je ta človek preveč nagnjen k avtonomiji. Pri tem pa ne mislimo avtonomije v smislu, da se hoče čimbolj otresti strankarske discipline, ampak ker je prepričan, da je avtonomija za furlansko deželo neobhod-no potrebna.
Danes lahko ugotovimo, da imajo predstavniki demokrščanske stranke neko gotovo nagrienje do tega problema in se ga hočejo lotiti. To pa nas ne sme varati, ker ne izvira tako nagnenje iz prave avtonomistične zavesti, ampak samo iz
HIIIHItllllllltllllllllllllllllllllltlllllllllillllllllllllllllllllllllllli|ll!|ilil'|l|lllll|i|l|i|ilIIII
rok za specialiste je bil določen na 27 mesecev.
SKLEPI EVROPSKE SKUPŠČINE — Med predlogi, ki so jih odobrili v evropski posvetovalni skupščini, so tudi načrti za graditev stanovanjskih hiš, načrti za zaščito prebivalstva med vojno, programi o socialnem skrbstvu in o povečanju transportov. Skupščina je tudi izglasovala priporočilo, na podlagi katerega morajo vse državne članice ratificirati ženevsko konvencijo iz leta 1949 o zaščiti civilnega prebivalstva med vojno.
VOLITVE NA ŠVEDSKEM — Dokončni izidi volitev na švedskem so sledeči: Socialni demokrati 109 poslancev, liberalci 59 poslancev, konservativci 29, agrarci 27, komunisti 5 poslancev.
Vladna koalicija, ki jo sestavljajo socialni demokrati in agrarci, je izgubila 5 poslancev, obdržala pa je absolutno večino. Kakor se je predvidevalo so komunisti izgubili več kot tretjino glasov. Udeležba pri volitvah je bila manjša kakor leta 1948; tedaj je znašala 82,7%, letos pa 76,29%.
dejstva, ker mislijo da je to potrebno za varanje javnega mnenja. Treba je raču-pati, da je kljub vsemu problem deželne avtonomije zelo pri srcu vsem Furlanom. Zato je potrebno, da se tudi ta stranka usmeri danes po tej poti, če hoča računati na podporo množice volivcev.
Jasno je torej, da je treba vse, kar se danes v demokrščanski stranki govori in piše o tem argumentu smatrati samo kot nek propagandni manever. Vendar pa pride med tolikim govorenjem in pisanjem večkrat na dan tudi kakšna resnica. Tako je važna ugotovitev, da danes javno priznavajo, da je deseta prehodna tečka, ki odlaga podelitev furlanske deželne avtonomije v pričakovanju, da bo rešeno vprašanje Tista, brez vsake podlage. Poglejmo kaj piše o tej zadevi ravno poslanec on. Barbina v uradnem glasilu demokrščanske stranke:
»Toda temu predpisu, ali bolje njegovi »začasnosti«, so skušali dati preveč važnosti. Rečeno je bilo, da bo treba sedaj najprej začasno izvesti deželno upravo z normalnim statutom in samo potem se bo lahke uveljavila uprava s posebnim statutom, ker pa je dežela z normalnim statutom še bolj daleč od one s posebnim, služi deseta točka kar najbolje za to, da se nič ne napravi. In če ni še dovolj, se skuša komplicirati vso stvar s tem, da se vnaša tudi tržaški problem, ki prav nič ne spada v to vprašanje,
V resnici ima deseta točka popolnoma drugačno vrednost, ker bi »začasnost« morala že zapasti.«
Jasno je torej, da ne obstoja danes noten pravni argument, ki bi lahko opraviči! to prevaro, ki jo uporablja država že toliko let na škodo furlanskega ljudstva. Jasno je tudi, da kadar bo v resnici podeljena avtonomija s posebnim statutom, bo Furlanija lahko šla po poti napredka. Do danes pa je prav gotovo imela že mnogo škode zaradi zavlačevanja izvedbe ustavnih predpisov.v
Odgovornost za to pa nosi seveda prav demokrščanska stranka.
REZIJA
ZOPET PLAZ — Pretekli teden je bila pri nas huda nevihta; padala je debela toča, po hribih pa, ki obrobljajo našo dolino, je zapadel sneg in zato je tempera-tura znatno padla.
Moramo tudi povedati, da je nevihta letos že tretjič povzročila plaz in .sicer nekako na sredi poti, ki vodi od Rezjute do Bila (Sv. Jurij). Občinske oblasti bi morale poskrbeti, da bi se zgradil obcestni nasip ali zid, da bi preprečeval plazove. Prišla bo zima in če zapade sneg bodo gotovo plazovi, kajti pesek in kamenje so se zaradi letošnjih neviht in dolgotrajnega dežja po hudi vročini, močno zrahljali. Do sedaj na srečo ni bilo nesreč, pač pa je ob hudih nalivih oviran promet.
DOBER PREDLOG — Blizu električne centrale ob reki Reziji stoji precej velika in dokaj moderno urejena zgradba v katero so se po drugi svetovni vojni nastanili finančni stražniki. Ta hiša je iast občine in jo je dala takrat v najem finančnim stražnikom za malenkostno odškodnino. Mnogi izmed nas se vprašujejo kako je mogla občina dati skoraj naj-ltpšo stavbo naše doline za tako malenkostno najemnino, ker se s tem težko krijejo celo stroški za vzdrževanje lokalov. Ali ne bij bilo boljše, da bi se ta hiša prodala na dražbi, ker v resnici občini ne služi, in bi se z izkupičkom plačali občinski dolgovi? Financarjem bi država menda lahko zgradila kasarno, ki bi bila tudi bolj primerna kot privatna hiša.
LISCECA — Pretekli teden so končali z gradnjo novega šolskega poslopja v naši vasi. Poslopje je bilo pravzaprav že lansko leto zgrajeno, letos so končali le notranja dela in učiteljevo stanovanje. Tako se je preteklo nedeljo vršila otvoritev šole, kateri so prisostvovale domače oblasti. Otroci se zelo vesele pričetka šolskega pouka, ker se bodo odslej učili v modernih učilnicah v domači vasi in jim bo prihranjeno mnogo truda, kajti do sedaj so morali hoditi v šolo v Njivo, ki je oddaljena več kot pol ure in tja vodi le slaba kamenita steza. Solo je zgradila občina na lastne stroške.
NEME
Našje judje ne boju pozabili maj tistih hudih dni, ki so bli pred osmimi ljeti kar sc dne 30. setemberja zažgali Todeski an fašisti Njeme an pejali use judi, ki nje-so utekli u gore, u koncentracijsko taborišče. Za to obljetnico se je brala preteklo nedeljo majša tu Njemah an u tej okažjone smo se tud’ spomnil’ 50 vašča-nou, ki so umarli to’ u Germanji.
CERNEJA — Dne 14. pret. mjesca e paršou med nami videmski nadškof mons. Josip Nogara, ki je veškuldu dosti otruok. S tom potjo e naredu predičjo an pohvalu naše judi za djelo, ki so nardi-)i za cjerku obnoviti.
GORJANI
ZADNJI DAN NOVEMBERJA NAŠI
JUDJE SO KLICENI ZA ZBRATI
MOŽE, KI NO ČE KUMUN VODITI
Končno videmska prefektura ne dala vjedati, ki 30. novemberja čemo mjeti to’ u našim kumune votacjoni za poslati ta na kumun 15 može. Votacjoni so muorle biti že otuberja, ma tu našim kumune so odložil zavoj tegà, ki to e dosti judi po svjetu s trebuham za kru-ham, ki no če se uarniti to’u jesen.
Usjem to e znano kako no stoje reči par nas an zakua njesmo mjeli votacjoni lani. No ljeto nazat te se zdjelo, ki naš kumun on če biti spekat priključen Ar-tinji, uzete von vasi Breg an Flipan, ki so merkale biti priključene, ta parva Brdu, ta druga Centi. Itako zavoj tegà par nas no njeso judje nardili kandidatnih list an takcviš so nam poslali komisarja prefeticja.
Ljetos ne vjemó šče kako no boju judje nardili. Oku no pravijo nekateri, ki Breženi an Flipanjeni no ne boju votali za majedno listo zavoj tegà, ki no ne marajo stati šče pod Gorjani. Druži no pa pravijo, ki judje tjeh dveh vasi s pomoč jó tjeh od Sokreta an druzih no če narditi sami listo pruot tjem od Gorjan.
če te zadnje čakere so rjesne, čemč vi-dati to’ u našim kumune, ki no če se garo djelati za mjeti redine od kumuna tu roke Lahi an Slovenji an na taka rječ na bi tjela biti rouà tu naših krajah, zak’ njesmo šče vidali Slovenje, ki no se ložita sami za ta na kumun priti.
Flipanjeni an Breženi no majó ražon tuo narditi, zak’ na bi tjela ura biti, ki no še oni mejta u čašah roke to’ u ku-
mune. Odkar ve se naordamo to nje bo šče neà šindika, ki on bodi od tjeh dveh vasi an zatuo tele so bé sim pri zapuščene. Laški šindiki so simpri djelali ko j za r.jeh vasi, za slovejske vasi so se naorda-li koj kar te koventalo jim storti plačati tsse. To e Breg, ki in plen 20 sekul on je brez ejeste an brez luči, za ne praviti od škuol ani druzih reči, ki no koventajo. Malo več so nardili še tu Flipanu. An tuole medtjem, ki naš kumun e naredu velike debite, ki anjelé no muorejo pla-čtiati usi. Zatuc na bi tjela biti ura, ki no naši judje se zvejajta an no uzomita redine to’ u roke od kumuna an no vidita odpraviti ta otu use to gnjile, ki to more biti notre. Ta na kumun to ma poslati može, ki no znejta djelati naše interese biez bizunje naš učofojati tu debite. Tuole naj se ljepo tu lavo ložita težje, ki no boju djelali kandidatne liste.
BRDO
So neketeri poslani od tjeh, ki no bi tjeli rado vidati naše judi injorante, ki no oku hodijo pravič, ki no ne pošijajta starši suojih otruok tu škuole čje u Gorico. Zatuo ve muoremo povjedati staršem, ki no majó dobró intenejon sve ctioké vidati školar.e, ki no ne poslušajta jih, zak’ to nje rjes tuo, ki no težje pravijo, škuole tu Gorici so governative an programa, ki no otrokam uče on je dnak tej tu usjeh taljanskin škuolan s difarencijo, ki otroci no se uče tu njih jeziku an takoviš no pridejo von še buj školani.
TAJPANA
PROSNID — Zlo hudo se je ponesreču u gozdu, kjer je djelu okuol darv, naš vaščan 38 ljetni Simič Dominik. Mož je žagu drva u gozdu an takuo je deblo enega drevesa padlo nanj an mu tu prso hudo udarilo.
Udarilo ga je tud’ na nogo an po drugih krajah telesa. Nesrečni mož je biu
KOZICA —■ Naši marliči ne boju imje-li vič potrjebo parsnemat klabuka št. Ljenartu! Skuoze stuo an stuo ljet smo jih muorli nosit’ za debelo uro delčč dol h št. Ljenartu, kjer smo spadali pod fiero. Odkar smo se odtargali od fare an zadobil autonomijo naše ejerkve, smo ni-mar željel mjet autonomijo še za naše marliče an rjes zadobil smo jo u telim prestopnim ljete 1952.
Pa kakuo takuo na naglim? Puno an puno ljet smo željel imjet naš britof; prosil ar pisal smo na use kraje. Puno obljub so nam nardil, marliče smo muorli pa nimar jih deleč nosit. Takuo je bilo šlo naprej do zadnjega dne, če naš prečastiti gaspuod nje biu korajžno naj-du drugo pot. Naš gaspuod je paršii od krajou, kjer ljudje njeso oucé ku mi druz’, ki se potolažimo samo z obljubami. Zatuo on je vjedu kakuo če bit’ stuort’, če se čč imjet kjek. Kupu je ad-nó lepó njivo u Dolenjanih an te parvi, ki je umni, ga je pod kopu u teli novi britof.
Takuo 84 ljetni stari Bledič Anton je te parvi odkar je svjet, ki je biu pod-kopan u rjes domači zemlji. Tala novica je zganila naše daželne oblastnike, ki so hitro parletjeli u Kozico gledat tisto njivo, ki je bla odločena za novo pokopališče an takuo smo sigurni, de u malo cajta boju u redu use karte bollate, use »perizie«, »usi progetti«, use »comissioni sanitarie« an tudi denar bo parSù od kajšnega kraja za obzidat novi britof. Korajža veljà!
Anton Bledič naj le u miru počiva u novim pokopališču; ne bo dougo sam. Adàn za drugim usi Koščani mu pridemo djelat družbd.
SOVODNJE
MATAJUR — Preteklo nedejo je paršii h nam geometer Tosoni iz Vidma za preštudirat na mjestu kakuo an od kje bo trjeba parpejat vodó u našo vas. Ljudje so mu pokazal ljepo zvjeralo, ki sto-
IZ NAŠIH VA 51
peljan u videmski špitau an bo muoru se zdravit en par tjednu. Upamo, de bo hitro ozdravu.
PLATIŠČE — pretekli tjedan se ia po-nesrečiu naš vaščan Ivan Sedola rance-ga Alojza. Mož je šu kot po navad zvečer spat an ker za. prit tu njega kamru muora nardit več škalinou, kar je par-šcu do konca se je nesrečno spodarsniu an se zvalou dol po ščali. Mož se je zlo udaru an mal je mankalo, de nje zgubu cko, zak’ ga je pru na obraz zadelo. Nesrečni mož bo muoru se zdravit za več cajta.
KARNAHTA — Dne 21. setemberja ne limarla Terezija Zefonka, stara 92 ljet. Ranca Terezija te ba najbuj ta stara ne samo od naše vasi, ma od ejelega našega kumuna. Na pogreb, ki e bi drugi dan, te šlo dosti judi iz naše an od druzih bližnjih vasi.
VISKORŠA — To nje dougo od tega, ki so začeli djelati azilo (otroški vartec) še tu naši vasi. Za tole djelo narditi najbuj e se trudóu naš ospuot, tikeremu ve muoremo priznati največ merita. Vartec za naše otroké on koventà tu naši vasi, ki to e najbuj ta velika tu našimi kumune. Zatuo ne stuojmo nazat stati taki ljepi iniejativi, ma pcr.iajmo več ki ve moremo.
DEBELEŽ — Smo šperali, ki ljetos no če nam narditi škuolu, ma na žalost te šlo use obečuvanje von po Varhu. An ki »Matajur« e večkrat pisou oré čez tole rječ. Marnò kambjati taktiko če ve čemo mjeti kej tu naši vasi. To ma naše otroké daržati par hiši an zat četa vidati kako no če sobeto narditi škuolo. Takoviš so nardili še drugje.
AHTEN
Cez malo timpa no če horé lošti spe-cjarijo še tu Ahtnu. Tuole smo zvjeda i ta na kumune od našega šindika. Judje so zlo Scontenti, zak’ takoviš no ne boju
ji ne deleč od naše vasi an kar je geometer tuo pregledu je ukazu naj začnejo djelat. Drugi dan so rjes naši ljudje začeli z djelom an takuo troštamo se, de bo pred zimo še par nas voda ščur-jela.
MAŠERA — U naši mlekamici ne gre use u redu. Nekateri zadružniki nečejo prodajat več masla Cuodarju iz Čedada takuo kot je bluo pred dvjema Ijeta dogovorjeno. Takuo je paršlo, de so tistim kmetom, ki njeso tjel prodajat masla Cuodarju storli plačat denarno kazen u korist mlekarne.
PRAPOTNO
Zlo je razveselila naše ljudi novica, de je biu tud naš kamun uključen med| gorske kraje, ki po adnim novem lecu, ki so ga narcil u parlamentu, boju imjel posebne privilegije. Troštamo se, de tuole ne bo ostalo samo na karti zapisano, ampa, de se bo rjes kaj nardilo. Naš kar mun je te narbuj reunih od naše pro-vincije, u katjerem nje blo še neč nare-to. Potlé imamo na kamune tud velike dolgove, ki če ne pride governo na po-muoč bomo muorli zaprjet oficihe.
DREKA
Na videmski inšpektorat za kmetijstvo (Ispettorato Provinciale di Agricoltura) smo zvjedali, de ljetos boju poslal u naš kamun nekega agronoma, ki bo daržu več konferenc našim kmetom za jih poučit kakuo muorajo djelat zemljo an kakšne gnojila je trjeba nucat za imjeti več pardjelka žitaric. Tel je parvikrat, de se u našim kamune kaj takega organizira.
Kadar boju tuole zvjedli naši kmeti smo višni, de boju zlo veseli. Je trjeba pa vidat, če tist, ki pride na konference guarit al bo znù povjedat po slovensko. Ce našega jezika ne bo znù, duo ga bo pa zastopiu. Naši ljudi težkuo zastopijo italjansko, posebno kor se guorl o kmetijstvu. Duo bo zastopiu, če bo tist, ki bo pošjan, guorfu o »cerealicoltura«,
mjeli več bizunjo hoditi po medižine tu Njeme ali tu Fojdo.
PORČINJ — Pretekli tjedan je paršla tu našo vas skupina intelektualceu za vidati našo ejerkou. Predusem so zlo mer-kali stari napis, ki on je ložen ta na nej fačadi. No pravijo, lei te napis e bi na-ret par starim an od njega so mogli zvje-dati, ki naša ejerkou re ba nareta od nekega slovejskega zidarja.
FOJDA
PODKLAP — To nje deugo cd tega, ki r.a ejesti, ki r.a vozi od naše vasi tu Fojdo so obrjetli no bicikletu, ki to se ne vje, ki jo je zgubu. Te interesani človek o more se obamiti n fuodskim karabi-njerjam za jo mjeti nazat variijeno.
CENEBOLA — Naša cjeikvena komisija je sklenila, de usi judje naše vasi, ki no seno prodajajo muorajo dati 50 lir za usale kuintal prodanega sena za ejerkou. S soudi, ki boju spravljeni boju ejerkou obnovili. Judje njesc- naspruotni tej deči-Zjoni, samo bi tjeli rado vidati, ki to hitro začni z djelom.
TORJAN
MAŽEROLE — Njesmo še vidali odkar naša vas obstoja tulku poglavarjeu med nami, kot dne 21. setemberja kar so nardili auguracjon novega otroškega vartca. U našo vas so paršii ta dan nadškof Nogara, prefektou zastopnik Dr. Piva, predsednik O.N.A.I.R. Granello, deiutat Car-ron, kolonel Olivieri, ko'onel Garofalo, kolone! od karabinjerjeu Fattuzzo an več drugih majših poglavarjou. Je bla tud banda muzikal od Orzana, ki s svojo muziko je zlo razveselila naše žalostne ljudi. Naši ljudje so ob tisti priliki nardili velike arke na ejesti pred vasjo, sa tuo je bluo potrjebno, zak’ od kar obstojajo Mažerole nje še r.obedan h nam paršu za vidati kako živimo. Nadškof je nardiu predičju po taliansko an povjedu de ONAIR uči otreké takuo kot se že ijo
»campagna granaria«, »sistemi razionali« an takuo napri. Je trjeba h r.sm pošjat take ljudi, ki znajo po slovensko učit, če čejo, de se naši ljudi naučijo an takih mislemo, de ne manjka, zak’ nam je znano, de je puno Slovencu, ki so študiral o kmetijstvu.
SV. ŠTOBLANK — Zlo je razveselilo naše ljudi, de ljetos boju učile u noši šuoli samo domače učiteljice an de na bo več tiste, ki nje tjela čut, de naši otroc se poguarijo po slovensko. Troštamo se, de bo paršu cajt, de boju tud’ u slovenskim jeziku kjek se naši otroc učili.
GRMEK
Dne 21. setemberja smo mjel na brje-gu Sv. Martina naš ljetni praznik (Kva-tarenco). Kot usako ljeto so tud teli krat domačini preskarfcel nest vino h ejerkvi Sv. Martina, ki so ljudi lahko takuo pili kar so paršii od maše. Praznilo je biu zlo ljep, zak je bluo tud lepuo ureme. Kar so se ljudje ga tud napil so začele od-mjevat deleč na okuoli domače pjesme. Na Prijevale za Kar.alcom so mladinci organiziral tud ples. Praznik je konču zlo veselo; ljudi je paršlo puno od bližnjih an dejnih krajah.
* ♦ *
TOUCO SMO MJEL — Pretekli tjedan je touča an kozomór groznuó zadjela ne-katjere vasi našega kamuna. Potuklo je grazduje an drugega sadja, ki nje biu še pobran. T’kaj ji je bluo, de se je šele drugi dan videlo u nekatjerih mjestih velike kupe touče, ki se nje bla še razta-jila. Narbuj zadjeto vasi so ble Gorenje an Dolenje Brdo.
HLODIC — Dne 23. setemberja se je pri padcu zlomiu rokó 7 ljetni Klodič Aldo (Tedolenjih). Mladega puobča so hitro pejal u Čedad u špitau, kjer bo muoru se zdravit najmanj dva tjedna.
SREDNJE
Pretekli tjedan je našel smrt naš občan iz Tarbijà, Hubert Barbato. Nesrečni mož je darvà vozu iz naše vasi u Kr-min. Na ejesti, ki vodi od Čedada do Kr-minà, blizu Spese je ranci Hubert teu sednit na voz, a use kaže, de ubogi mož je padu na tla an takuo biu povožen od težkega voza, ki so ga konji ulekli an takuo je biu zmečkan od koles.
naše družine, takuo kot té cjerku an pa-trija. Kar je končala velika »fešta pa-triotika« so poslali tud’ telegram De Gasperiju, za se zahvalit governi:, de je dau nardit tak velik otroški vartec.
Par tisti »fešti patriotiki« muoramo pa povjedat, de De Gasperiju so pozabil pisat na telegram, de Mažerole je vas slovenska an ki kot taka bi muorli otroké učiti u šuol an u otroškim vartcu u njih maternem jeziku.
SV. PETER SLOVENOV
Pred kratkim usi naši možje so se zbrali na kamune za pregledati nou elenko ka-munski dajil, ki ljetos boju muorli plačat. Ob tisti priliki je paršu iz Vidma tud’ nek poglavar, kateremu so naši domačini razluožli kakuo je par nas težkuo življenje. U tistem cajtu so tud povjedali, ae kamunska komisija za daj ila nje pravično nardila svoje djelo. Videmski poglavar, ki je poslušu pritožbe naših može jim je potlé odguoriu, de Italija je uboga dažela an de muoramo zatuo pla-čuvat dajila kamunu an daržavi, zak’ drugač bi se ne moglo živjet. Ljudje se-vjeda, so si pričakoval, de bo poglavar jim dau zadoščenja s tjem, de se zmaj-šajo dajila an zatuo ga njeso niti poslušal, ampa so kar damu se varnil kum-ruč. Zlo interesantno je, de njeso paršii možje od kamunske komisije, ki so gor naložil visoke dajila. So se usi skril, zak’ sada se boje ljudi. Oni se dajejo adne-mù drugemu kriudo za viseke dajila, ki ljetos muorajo družine plačat.
AžLA — Pred kratkim je umru naš vaščan Adam Skrinjer u 82 ljet starosti. Ranci Adam je puno ljet živu po svjete kot emigrant, sa je prehodu uso Ogar-.'ko, Nemčijo an Ameriko. Po dougih Ije-tih se je varnti damù h svojimi domačini an z njemi preživu zadnje ljeta. Na zadnji poti ga je spremilo dost vaščanou.
DOLENJI BARNAS — Smo zvjedli, de ljetos se bo drugič odparla šuola u naši vasi. Kot je znano so jo lansko ljeto za-parli, zaki še mi na vjemó. Ljudje so zlo zadovoljni, de so mu nazaj varnil Izolo, zak’ takuo naš otroc buodo ošparali dost truda, ki so ga mjel za hodit se učit u špjetar.
* * +
Inšpektorat za kmetijstvo (Ispettorato provinciale di Agricoltura) to ljetos imeu u naši vasi več konferenc na katjere buodo učil kakuo se muora djelat za imjet več pardjelka žitaric.
TARPEC — Naša vas spada pod špje-tarski kamun, ki je deleč več kot no uro hoje. Tuo je precej deleč an zatuo bi bluo buojš, de bi se naša vas priključila sovodenjskemu kamunu, ki je tle blizu nih deset minut. Donàs, ko je taka velika burokracija an je trjeba nimar novih dokunientou, ljudje zgubjajo zlo cajta za hodit na kamun u Spjetar. Tista nova uprauna razJelitou je že od dougo cajta zaželjena od naših ljudi.
PODBONESEC
Videmsko sodišče poziva use tiste, ki kaj vjedo o našem vaščanu Paulu Birti-ču, sin Valentina, rojen u Podbonescu 28. januarja 1909 an ki je šu u partizane ljeta 1944, naj tuo povjedo sodišču. Bir-tič odkar je stopu u partizane se nje več varnù damu an od njegà se neč na vje.
STUPCA — Potlé, ki so tulku pisal usi žornali, de u naši vasi njem amo vode za pit so pretekli tjedan paršii videmski poglavarji gledat našo vas an se zanimal od kje bi se lahko parpejalo vodo. Troštamo se, de se bo tud resnično kaj nar-diio.
Illlllllllllllllll Ulili IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII llllll llllllilllllllllllllllll
POŠTA
Blazutič Alojz — Rue Maupassant, 12 — Paris — Pi e j eli smo tvoje pismo v katerem nas prosiš, da bi se zanimali za tvojo pokojnino. Ugodili smo tvoji želji in ti sporočamo, da smo izvedeli na tozadevnem uradu, da bo prošnja kmalu Rešena.
Kosov iz Nadiške doline — Za izplačilo vojne škode za premičnine ali za dobiti na račun, morate napraviti prošnjo na Intendenzo di Finanza v Videm in priložiti sledeče dokumente: ubožno izpričevalo (certificato di povertà), izjavo okrajnega davčnega urada, da ne posedujete imetja.
Tomažič Anton — Calle Martin, 492 — San Salvador — Pismo smo prejeli in tudi prispevek za tiskovni sklad. Naj lepša hvala za vse. Na nov naslov bomo začeli pošiljati časopis s 1. oktobrom t. 1.
m i i.i.i.i i i lunin n i n m i n mn ninii n iimii i i illuminili m u il 11 nun i i m rum i iiiiiiiiiiiiiiiini 11 iiniiiini i n u m 11 u 11111111 n i nui 11 in i umih
ŠT. LENART
NOVO POKOPALIŠČE V KOZICI
Smrt ne čaka na birokrate
:Štev. ' O
MATAJUR
Stran £
Viskorša nekdaj in danes
Za tistega, ki prihaja iz ravnine, je najkrajša pot do Viskorše ona, ki pelje po Terski dolini. Iz doline se povzpnemo na hrib, kjer stoji Brdo in preko razvodja med Tersko in Ksrnahtsko dolino pri Sedlišču, ki mu pravijo domačini Priese-ka, kmalu pridemo v predel, kjer breg ni več tako strm, ampak postane skoraj raven. Tukaj leži vas.
Viskorša se deli v dva dela, gornji, na višini 612 m nad morjem in spodnji na višini 496 metrov. Med obema deloma stoji cerkev (m 588). To je cerkev sv. Mihaela, ki je bila nekoč posvečena sv. Lovrencu in Danjelu. Vas ima še eno cerkev, Sv. Trojice (m 656), ki pa je bolj -od rok proti sedlu Prieseke. Njena glavna zanimivost je krasen razgled iz njenega preddverja in ugoden vtis, ki napravi na človeka ko jo opazi, kako se odraža njena belina med zelenjem polja in travnikov. Nekoč je bila ta cerkev posvečena sv. Vidu in Modestu in je imela tudi pokopališče. To se bo zdelo morda čudno in ne moremo razumeti vzroka, ker je služho pokopališče samo za Viskoršo, nikoli pa ne tudi za Sedlišče, ali
PETER NOVAK
ruša. Tako se imenuje tudi divja rastlina jerebika, ki rodi rdeči plod in ki je cčividno nekoč bila zelo razširjena v teh krajih. Kako se je to ime spremenilo v sedanjo Viskoršo, ni mogoče točno ugotoviti. Lahko da je nastalo tako, da so pred staro ime stavili predlog »Vis« in so ostali del imena skrajšali. Pri tem moramo pripomniti, da je značilnost krajevnega narečja tako krajšanje imen, da bi jih lahko hitreje izgovarjali (žena = ženš; ljudi = judi) in da ta beseda v domačem narečju nima točno opredeljenega zvoka. Nekateri (Terska dolina) izgovarjajo Viskurša, izgovarjajoč pri tem dolgi in zaprti u, kot bi bil kakšen dvoglasnik.
Ime vasi bi torej na ta način izhajalo iz imena nekega sadu, kar bi popolnoma odgovarjalo današnjemu položaju Viskorše, ki je jabolko spora med občinama Brdo in Tajpana.
Dejstvo je, da je imela občina Brdo vedno namen odcepiti Viskoršo od upravne enote v Tajpani, kamor sedaj spada, in jo priključiti k svoji občini. V resnici ima prebivalstvo Viskorše zelo tesne vezi z onim iz Setiiišča in iz Brda, kar je razvidno tudi iz men oseb, iz narečja in če hočemo tudi zaradi bližnje lege in podobnosti svojega geografskega sestava iz česar sledi, da imajo tudi enako gospodarstvo. Poleg tega pa je za prebivalstvo Viskorše bolj prikladno hoditi v Tarčent, kot pa v Neme in je tudi cesta krajša: 11 km namesto 13. Ce bi se torej zgradilo cesto preko Prieseke, bi s tem ustvarili direktno zvezo Viskorše s Tarčentom in bi bila možna posebna avtobusna linija, ki bi služila lahko tudi za vas Zavrh.
Deloma je tu vzrok, da ne pride nikamor naprej načrt za to cesto, ki bi med drugim stala kar 34 milijonov lir.
Današnja Viskorša je nedvomno največja in najbogatejša vas v tajpanski občini in nekateri so celo mnenja, da bi lahko postala samostojna občina. To bi bilo vsekakor preveč, toda v pieteklih stoletjih je bila Viskorša v resnici avtonomna občina v času, ko so se »soseske« upravljale same. Medtem ko so druge vasi tvorile take »soseske« po več vasi skupaj, je bila Viskorša sama zase, in najmogočnejša v Karnahtski dolini, tako, da je zahtevala, naj ji bodo v cerkvenem oziru pod'ožne tudi druge vasi. Ta manever pa ni uspel samo zato, ker je njena lega neprikladna za dohod iz ostalih vasi Karnahtske doline.
Župniki v Fojdi od 1328 do 1920
V prejšnjih številkah »Matajurja« smo napisali članek o župniji v Pojdi, v katerem smo dokazali, da je že v najstarejših časih imela ta župnija vedno po enega slovenskega župnika, ali takega, ki je vsaj poznal slovenščino. To je bilo potrebno, da je lahko vršil svojo službo med verniki župnije v Pojdi, ki so večina Slovenci. Tu spodaj objavljamo seznam vseh župnikov, ki so služili v fojd-ski župniji od leta 1328 dalje in odkod so prišli sem. Zanimiva je ugotovitev, da je večina župnikov bila S’cvencev ali Hrvatov, ki so prišli celo iz Dalmacije.
Iz župnijskih arhivov je razvidno, da
Novi raznarodovalnica naše dece v Mažerolah
T; 'T' '
1
IMMB
Dne 20. septembra so otvorili z veliko svečanostjo nov otroški vrtec (scuola materna) ONAIR-ja, katerega namen je vzgajati našo deco v protislovenskem duhu in io odtujiti materinemu jeziku.
je bil prvi župnik v Pojdi neki Lupo iz Vidma, ki je bil devet let tudi za notarja pri fevdalski družini Cuccagna. To sega v dobe od 1328. Od 1339 do 1345 je bil za župnika neki Ivan; od 1345 do 1365 Gabrijel iz Vidma; 1365—1374 Ivan Battista; 1374—1393 Anton; 1394—1399 Lo vrenc; 1400—1421 Ivan Guerra; 1421— 1428 Filip; 1429—1437 Klement; 1437— 1444 Ivan iz MO j (pri Trstu); 1444—1447 Robert; 1448—1456 Ivan iz Justinopolje; 1456—1461 Ivan; 1461—-1475 kanonik Lenart iz Trsta; 1475—1484 Tomaž iz Šibenika; 1484—1485 Nikolaj iz Dubrovnika; 1486—1486 Ivan Pizzuto; 1486—1489 Kvi-rin iz Buzeta; 1490—1502 Girolamo de Stefani iz Tržiča; 1502—1507 Ivan Qui-rini iz Benetk, ki so mu odvzeli župni jo, ker v njej ni prebival; 1507—1508 Andrej iz Kobarida na podlagi zaključka neke tožbe; 1508—1509 Simon z otoka Krka; 1509—? Andrej iz Kobarida; 1536— 1555 Candido iz Pušje vasi; 1555—1569 Girolamo de Zucchi, klerik in kanonik v Ogleju; 1571—1597 Ivan iz Zadra; 1597— 1039 Julij Genuzzi iz Fojde, ki ga je posvetil za duhovnika patriarh Barbaro; 1640—1647 mons. Girolamo Razzi; 1648— 1677 mons. Carlo Blazeo iz Vidma; 1677— 1682 Anton Mclini iz Lavariana; 1682— 1722 Dominik Serefini; 1723—1759 Vincenzo Tullio; 1759—1764 don Ivan Batistič iz Ažle; 1774—1794 don Ivan Krstnik Komel iz Nem; 1795—1827 don Valentin Colauti iz Buie; 1828—1847 don Angelo Domenico Barnaba; 1847—1882 don Angelo Leonarduzzi; 1883—1897 don Jožef Bernic iz št. Lenarta; 1897—1909 don Luigi Quarnasi iz Vidma;	1913—1918
don Pietro Culot iz San Tommasa 1919-1920 don Leone Mullone iz Šenčurja pri Čedadu.
11111111111 lllll Ili I II I II I lllllllllillll IJ.I inillllllllllll 11111111111111111111 II II I II II lili 1111 » 111 » i » i 11 Uii.UH 111 li 11, M III M Ul 11411 11 I nilllllllllllllllll II1 lil 1111111 * 11111111111 III 11111111 II I 111 i 111111 II 11 ItlllllL
Primerjava narečij iz Beneške Slovenije
V zadnji številki našega lista smo pi sali o narečjih v Beneški Sloveniji, danes priobčujemo pravljico kot primer kako se govore ta narečja, da jih bodo mogli či-
tatelji primerjati s književno slovenščino.
Narečje nadišklh Slovencev :	Narečje	terskih	Slovencev	•'	Narečje	rezjanskih	Slovencev	:
Dne 26. septembra je preteklo 30 let odkar je umrl naš rojak Peter Novak-Sklev-žičev iz Podbrda v Terski dolini. Umrl je v Slovenski Bistrici na štajerskem, kjer je tudi živel in neumorno deloval med tamkajšnjimi Slovenci na narodnem, političnem in gospodarskem polju. Slava njegovemu spominu!
IBrdo, ki so tako v cerkvenem, kot v civilnem oziru bili v preteklosti vedno ločeni od Viskorše. Vasi v Terski dolini so bile ped cerkveno oblastjo župnika iz «Sente in pod svetno oblastjo gospodov Frangipanov, dočim je bila Viskorša (in vse druge vasi Karnahtske doline) odvisna od župnika v Nemah in od gospodov Savorgnanijev, ki so zlasti od leta 1300 dalje razširili svojo oblast na nove predele zemlje.
Iz tistega časa najdemo tudi prvo necerkveno omembo vasi, medtem ko nam je znano, da se leta 1455 prvič omenja ct stoj obeh cerkva v Viskorši.
Viskorša se je nekoč imenovala Osko-
Književna slovenščina:
Neki človek je imel dva sina: in najmlajši med njima je dejal očetu: Oče daj mi del imetja, ki mi pripada. In razdelil jima je imetje. In malo dni potem je mlajši sin pobral vse svoje imetje ter odpotoval v daljno deželo in tam zapravil svoje imetje z razuzdanim življenjem.
In ko je bil vse zapravil, je nastala velika lakota v tistem kraju in začel je stradati.
In šel je ter stopil v službo k nekemu meščanu v tistem kraju. In poslal ga je na svojo pristavo svinje past. In želel je nasititi se z luščinami katere so svinje jedle, pa mu jih nihče ni dal.
Prišel je k sebi in dejal:	koliko dni-
narjev v hiši mojega očeta ima obilno kruha, jaz pa tukaj od lakote umiram. Vzdignil se bom, pojdem k svojemu očetu in mu porečem: Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper tebe! Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin; daj, da bom eden tvojih hlapcev.
In vzdignil se je in prišel k svojemu cčetu. Ko pa ie bil še daleč, ga je zagledal njegov oče in milo se mu je storilo in pritekel je, oklenil se ga okoli vratu in ga poljubil.
Njeki človek je imeu dva sina; an te r.ajmlajši med njimi je jau oči:	Oča,
dajmi part imjenja, ki mi gre. An jima je razdeliu imjenja.
An ’no malo dni potlé te mlajš’ sin je pobrau use svoje imjenje an je odšu u dejno daželo an tam je zapravu use svoje imjenje z razuzdanim življenjam.
An ko je biu use zapravu je nastala 'na velika lakot u tistim kraju an je začeu Stradat’. An je šu an je stopu u službo h njekemu mjestnjanu u tistim kraju. An pošju ga je na svojo prestavo svinje past. An želču je se nasitit’ z lušnjami k’tere SO svinje jedle, pa jih ni nobedan dau.
Paršvi je pa sam h sebé an je jau: kul-ku hlapcu u hiš mojega očet’ ima obiuno kruha, jest pa tle umiram od lakot’. Uzdignu se bom, pojdem h svojemu oči an mu por’čem: Oča- grešiu sam pruct nebesam an pruot tebé! Neà več njesam urjedan, de bi se imenovù tvoj sin; daj, de bom adàn tvojih hlapcu.
An uzdignu se je an paršu h svojemu oči. Ko pa je bluo šelč delčč, ga je za-gledu njegà oča an mu je milo stuorlo an parteku je, okleniu se ga je okù uratù an ga je poljubiu.
Neki človčk ’e mòu tìua sina; anu te boj mali e džau oči: Oča, dejmi part od roube, k’ na me gre. Anu jim ’e razdeliu ròubo. Anu zàt za no malo dni potem, te boj mali sin ’e sčuse pobrau anu ’e šou tje na ’ne kraje delčč anu tačje 'e snje-dou sò uso suojo ròubo z 'njem hardim živenjam. Anu kadàr ’e snjedu sòuse ne paršla ’na velika lakot to’ u teh krajah, anu e začeu štantati. Anu e šou anu 'e paršou na djelo ta’h nekemu gospodarju to’ u telih krajah. Anu ’e a poslòu to’u njeà planino prašeč past. Anu ’e to’u se najesti z kozulami, k’ so jedli prasci, anu majedan mu jih nje dau.
Anu ’e paršou spek nàse anu ’e džau: kaj djeloucou to’u hiši meà oči no majo dosti kruha anu ja tle 'marjem za la-kotjo.
Con ustati ano jeti ta’h memù oči an mu rejči: Oča, san naredòu hrjeh kuin-tri nebesam an kuintri tebé! Njesan več denj, da se kličem tuoj sin; daržajme, da bom dan od tuojih djelòucòu.
Anu ’e ustòu anu ’e parSòou ta’h njeà cči, Kar e bi šenjč delčč a ’e parmerkou njeà oča anu mu se usmilòu, anu ’e hitču anu se ’e parjeu òkou njeà Sije anu a ’e bušnou.
Nek’ človek je mòu dua sina; anù nej-roiajši ta med njemi je rčkou oči: Oéà, dejeme part od roube, ke me gre. Anù jin je razpartiu roubo. Anù dopo za no malo dni te nejmlajši sin je pobrau use anù je šču ta’u no dolino de-eč anu tam je snjedu uso njegà roubo z no frožno živjostjo. Anu kedàr je use snjedou je ustala ’na velika lakot u teh krajeh anu je začeu štantati.
Anu je šou anu je paršou na diio ta’h nekemu gospodinu ta’u teh krajeh. Anu Iti ga je poslòu tu njegà planino past prasce. Anu je tču se naestl s kosolami kà so prir sci jedli, ma u’ščl nu jih je dau. Anu je paršou nase, anu rekòu: Muč di-laucu tu’ hiši megà oči majò kàrje kruha, anu ja izdé 'marjem za lakotjo.
Con ustat anu Con iti ta’h memù oči anu mu rččem : Oéà, sen zgrišiu pruč tebč inu piuča nebam; nisim nikar veà uridà, da bom kličen tuoj sin; daržimi koj za ’negà tuojih diloucu. Anu je ustòu anu je par» šou ta’h njegà oči.
Kedàr je biu ščelč deleč, ga je vidu njegà oéà anu mu je se usmilòu, anu je le» tču, anu se je parjeu za njegà šijo anu ga je bušnu.
Ivan trinko:
IM§0
t mn milimi iiiiiiii mu i Milinimi mn l'ii mini umni m numi imunim mulinili n iiiiiiiiiiiniiiii n im im imuni m umni
ČRTICE IN SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Zgodbica o gnezdu
Pomlad gre h koncu. Dan je do čuda krasen. Nebo se tako čisto in prisrčno «meje, raztegnjeno čez bogato naravo, «la se ga mora veseliti vsako čisto in preprosto srce. Kdor le more, hiti na dan, bd izživelega starca do paglavcev, polnih kipeče sile. Komur ni dano, pa misli; ®rce in duša mu uhaja hrepeneče v radostni svet, kjer življenje silno valovi po kilah obnovljene narave.
Kamorkoli se obrneš, vse je bujno ze-knje in pester svet. Vse je skrivnostno, ®?ečano. Opojni vonj plava in se ziblje v lehkotnih sunkih po prozornem ozračju. Iz slednjega grma ti udarja na uho kvočno ptičje gostolenje in čivkanje, ki
se z drobnim cvrčanjem murnov in kobilic, z mehkim šuštenjem mladega listja in s čistim žuborenjem vode po jarkih zedinja v splošno, divno soglasje v proslavo neskončne božje dobrote.
Kdo naj ne sili ven iz zadehlih sten v blaženo podnebje, v ta veseli praznik matere narave?
»Tata, ali grem z vami?«v praša mladi Lojzek očeta, ki se pripravlja na delo v oddaljena Skrilca. Deček že več dni sanja o cvetnih tratah in zeleni meji, prepolnih vsakojakih ptičev. Jej. jej ! Kako lepo pojejo in kako je krasno tam doli! Reka tako lepo buči po dolinici med dehtečim vrbjem in med golimi skalami!
In oni veliki gozd! Moj Bog, kako se plehko hodi pod košatimi bukvami po starem stlačenem listju. Bukve so gladke, visoke in ravne kot sveča, v lepih gručah okoli trhlih ostankov posekanih debel. Gabrov tudi ne manjka in klenov
in brestov in jesenov in javorjev  In pa
cr.o bujno vsakojako grmovje s pozno cvetočimi črešnjaml in z osamelimi jeseni. Koliko ptičev poskakuje in frfoče pod gosto spleteno streho 1 Pode se, lovijo se, igrajo žvrgole in gnezda znašajo. Oh jej, gnezda in male ptičice notri! To. to! —
»Tata, ali grem z vami?«
»Kaj boš tam? Predaleč je. In šola? Ali ne greš v šolo. Kaj?«
»Ne! Danes imamo prosto. Ali grem torej z vami! Grem, grem!«
»No pa pojdi, ker imate prosto. Samo da me ne boš motil pri delu in silil domov !«
»Ne bom ne. Lepo je na Skrilcah; ves dan bi tam ostal!«
»No, no! Naj ti mama da kruha, da ne boš lačen.«
Deček je silno vzradoščen tekel iskat mamo in kmalu je bilo vse gotovo. Ubrala sta pot doli med vaškim poljem. Povsod so ljudje delali.
»Bog daj !« so odgovarjali delavci z njiv.
»Kam pa greš, Lojzek?« je vprašal njegov mladi tovariš in prijatelj Toninec, ki se je dolgočasil pri svojih v njivi.
»Na Skrilca.«
»Ali grem s tabo?«
»Pojdi, če ti pustijo. Pojdi, pojdi! Lepo bo tam doli.«
»Stric ali smem z Lojzkom?« je vprašal starega strica, ker ni bilo očeta zraven.
»Kaj pereče mama?« mu odgovori stric.
»Recite ji, da sem šel z Lojzkom; saj to zadovoljna, saj vem.«
»Hm, saj vem! Cesa vsega ne veš! Pa saj ne ostaneta tam doli, neli Lojzek?«
»Za južino bomo doma, kaj ne, tata?«
»Bomo, bomo. Le pusti dečka le, Lovro! Saj itak nič ne dela tukaj.«
In tako je Lojzek z velikim veseljem dobil tovariša. Oba sta bila zadovoljna. Moj Bog, saj je stokrat lepše na prostem,
nego tičati med golimi stenami v šoli.
Dečka sta kramljala in modrovala grede po poti. Ko pa so prišli s polja na prosto, sta začela letati in skakljati. O tem, kar jima je najbolj pri srcu, o gnezdih namreč, nista govorila: bala sta se Lojzetovega očeta, da jima ne prepove laziti za njimi. Šepnila sta si bila nekaj mimogrede in razumela sta se prav čisto ir natanko. Zato pa sta se, ko so prišli r.a mesto in se je oče lotil svojega dela, malo po malem oddaljila od njega in naposled smuknila v znano grmovje.
»Ej, ej! Kam pa gresta? Da se mi ne izgubita« je zaklical nad njima oče.
»Ne izgubiva se ne. Saj ne greva daleč; v grmovju bova; preko potoka ne poj-deva.«
»Pazita, da vaju ne ugrizne modras. Ce gresta pa čez potok v gozd, vaju sno volk ali vaju medved odnese v brlog.«
»He he, he he!« sta se zasmejala, »saj ni več volkov in medvedov!«
(Nadaljevanje sledi.)
ZA NAŠE DELO
Gnojenje sadnega drevja
Rast drevesa, rodovitnost, tardnost rruot boljezni an mrazu an kualiteta pardjelka stoji u tjem, če je bluo sadno drevje prau an zadost pognojeno.
Sadnemu drevju je trjeba gnojit z domačimi an s kupjenimi gnojili. Od domačih gnojil je narbuojši hljeuski gnoj, gnojnica an pepeu. Od kupjenih pa dušična, fosforna an kalijeva gnojila.
Narbujši je, de se nucajo tud kupjena gnojila, zak’ tele dost pomagajo: dušična gnojila pomagajo rast les an listje, fosforna rodovitnost an zdrjelenje, kalijeva pa pomagajo djelat cuker u sadju. Dobro gnojilo je tud j apno.
Narbujši cajt za gnojit je jesen, zak’ takuo do pomladi gnojila strohnijo. Gnoji se takuo, de se potrese gnojilo okuol drevesa an se ga podkopa. Starejšemu drevju pa je trjeba okuol njega izkopat 50 do 70 centimetru široko an 30 do 40 centimetru globoko jamo, notre natrosit gnojila an jamo potlé zasut. Z gnojnico se pa gnoji takuo, de se zemlja okuol drevesa polije z njo. Ker gnojnica njema u sebé fosforne kisline, je trjeba notre dat na usakih taužent litru 8 do 10 kil superfosfata. Duo pa njema gnojnice lahko u jeseni an pozimi gnoji s pepelom, zak’ ta ima u sebi fosforno kislino.
Drevje je trjeba pognojit zlo dobro usakih štjer ljeta, umjes pa se po potrjebi gnoji z gnojnico an s kupjenimi gnojili.
Ker je pravilno an zadostno gnojenje potrjebno za rodovitnost sadnega drevja an mjet dobro kualiteto sadja, muora gnojenje postat za usakega sadjarja važno opravilo.
Če krava ne da mljeka
Znano je, de krava lahko zadaržuje mljeko. Tuo nardi s pomočjo napetih mišic (muskolji), ki zabranjujejo odtekanje karvi an zavuj tegà se napnó žile, ki tiščijo potlé na mljeko u vimenu, de ne muore von. U takih primjerih je narbujš de napravimo kravo pozorno na kaj drugega, na primer, da kravo praskamo, de jo božamo, de ji tarkamo gor po rogovih al pa, de ji ložimo mokro cunjo na har-bàt.
Skramba za sadje
Navadno kljet u katjeri spravljate puojske pardjelke, posebno kisle reči kot so kisla rjepa ali zejé, nje dobra za daržat noter sadje, zak’ ušafa sadje
slab duh. Prau takuo njeso dobri za skrambo šolarji, če se noter stanuje. Narbujše pa so podzemske kljeti, ki njeso previč suhe an se jim lahko menja ajar.
De ne buosta imjel gnilo sadje večkrat odprita okna al vrata an od cajta do cajta zažgite malo žvepla u zapartem.
Predelava sadja
Sada je jesen an usi kmeti imajo več al manj grozduja al druzga sadja, ki ga boju predjelal u vino ali žganje an za-tuo je prau, de vje usak kulku litru mo-
šta ali žganja da 100 kil sadja.
100	kg.	jabuk	da	60	do	70	litru	mošta
100	kg.	hrušk	da	62	do	75	litru	mošta
100	kg.	malin	da	65	do	80	litru	mošta
100	kg.	jagod	da	70	do	85	litru	mošta
100 kg. grozdja da 65 do 70 litru mošta 100 litru vinskih tropin da 5 do 6 litru žganja
100 litru sadnih tropin da 3 do 4 litru žganja
100 litru črješenj da 5 litru žganja 100 litru sliv da 4,5 litru žganja 100 litru jabuk da 2 litra žganja 100 litru hrušk da 2 litra žganja.
mil n i m 111111 m n 111 n m 1111 n i u u n m un i;i i i niiiiim 11; in mn i.i m u i n i n min n i n m i n ni u i mn i n
Dobri nasvjeti za targatoti
Grozduje naj bo suho, ne smije bit mokro od daža ali rose. če je grozduje mokro je rjes, de dà več vina, a je potlé slabše suorte an se tud rajši pokvar.
Par targanju je trjeba grozduje dobro očistit od te gnjilih jagod an tistih, ki njeso lepuq zdrjele al suhe. Slabo grozduje je trjeba posebej stiskat za vino al pa se z njegà nardi kis (ažejt). če pa nardite iz ta slabega grozduja vino, mu dodajte pred moštenjem na usakih 100 kil 25 gramu trefosolfita ali amonijevega solfosfata an pustit mošt potlé 48 ur u mjer, potlé pa mu dat ajar s prelivanjem.
Če je hladno ureme je trjeba kljet po-grjet. Kar mošt vre naj bo u kljeti 15 do 20 gradu gorkuote. Ce je temperatura buj nizka je trjeba ogenj zakurit, če je pa buj visoka je trjeba pa oknal odprjet.
Bouno an gnilo grozduje
Ljetos je precej tistega grozduja, ki ima boljezen oidij, zavuj daža je začelo gnit an zatuo ja dosti kmetu, ki mi-slejo ga potargat prej ku zdreleje, za ne zgubit pardjelka. če je grozduje zlo gnila je rjes bujš, de se ga hitro potarga čeglih nje še prau zdrjelo, če pa nje zlo gnilo je pa buojš počakat, de zdreleje. Buojš je zgubit deset litru vina na usak hektoliter an da ima dva grada več kakor pa imjeV deset litru več vina, ki ima dva grada manj alkohola. Kislo vino, ki ima u sebi malo alkohola se ne skrani čez ljeto an se ga tud težkuo proda.
Obrezozsnje brjeskou
U jeseni je narbujši cajt za obrezovanje brjeskou. Odrjezat je trjeba use stare poganke, posebno tiste, ki so mjeli
sadje, zak’ se takuo utardijo novi pogan-ki. Tako obrezovanje an redčenje var-hou je še prau posebno dobro za zguod-ne suorte brjesk. S tjem djelom se tud poveča rodovitnost drevja. Duo bo obrje-zou u jesen bo imù brjeskve manj smo-hkove kot pa, če bo tisto djelo opravu pozim.
JALOVE
OVCE
Dosti kmetu misli, de so oucé jalove zatuo, zak’ tuo muora bit an de je tuo iz narave ar. de temu se ne muore po-mat’. Tuo nje rjes, razni študjarani ljudi so dokazal, de jalovost ne pride nimar sama od sebe ampak, de je temu kriva slaba hrana an pomanjkanje dobrih plemenskih kaštronou. Kakuo se je trjeba runat, de ne boju oucé jalove? Predusem je trjeba gledat, de je usaj na usakih 20 do 25 ouc en dober kaštron. Najmanj adàn mjesac pred pripuščanjem je trjeba kaštrone dobro fuotrat. Poleg dobre paše jim je trjeba dajat tud malo sena an najmanj eno kilo ousa na dan. Kadar se kaštrona pušča ne smije ratat suh, drugač ne bo mogu dobro an u redu oplodit useh ouc.
Tud oucam je trjeba dajat najmanj en mjesac pred oplojevanjem buojši fuo-tar an jih past na narbujših pašnikih. Puhe cuce rade ostanejo jalove. Ouce nucajo poleg dobre paše tud najmanj pou kila soli na teden.
Nekatjeri še mouzejo ouce. Z moužo je trjeba ustavit, zak nje dobro, de se iz
njih izstisne tud zadnjo kapljico mljeka, an potlé pričakovat od njih dobre jagnjeta an dobro vouno.
Kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
po kg.
Illlll|l|l|l|l|l|l|l|lllllllllllllllllllllllllllll|l|l|llllllllllillllllllll|l|l|l|l|l|:|l|l|l|||||||||||||||||||||||||||||||||l l lll l l l l l l l l I I I lll l l lll lll l lll l i l l l l l l l l I I I l i l 1III
GOSPODARSTVO
Prošnjo se muora nardit tekom 30. oktibia
Ministrstvo za kmetijstvo (ministero agricoltura) je določil za gorske kraje naše provincije en milijon an pou lir, za de bi se povečala an zbuojšala kokošjere-ja. Od tistega denarja bo šlo en milijon an 125 taužent za kupit dobre rase kokoši, 375 pa za zbuojšat kokošnjake. Tisti, ki boju zbuojšali kokošnjak jim bo governo povarnu stroške za 50 od stuo, a stroški ne smijejo bit večji kot 40 taužent za usakega kokošjerejca. Governo bo plaču največ pet kokoši, al 20 piščet al 40 jajc za podluošt. Kokoši, piščeta an jajca se boju muorli kupit tam, kamor bo inšpektorat za kmetijstvo povjedu.
Duo če imjet tisto pomuoč naj nardi prošnjo do 30. otuberja na Ispettorato provinciale dell’Agricoltura — Sezione di Zootecnica — u Vidmu.
Pravico do tiste pomoči imajo u naši daželi teli kamuni: Ahten, Dreka, Brdo,
Grmek, Gorjani, Podbonesec, Rezija, So-vodnje, Srednje an Tajpana. Ker kokoš-jereja zlo parpomaga gospodarstvu an u naših krajah je slabo razvita, zak’ nje dobrih ras kokoši, naj se kmetje intere-sirajo za to rječ an naj u pravim cajtu ti ar di j o prošnjo.
Menjava denarja
Zlata Sterlina
Napoleon
Dolar
Sterlina karta Francoski frank švicarski frank Belgijski frank Avstrijski šiling Zlato po gramu Srebro po gramu
7775
6050
637
1575
1,55
149
12
22
795
17,50
Krave	L.	220 do	26»
Voli	»	240 «	28»
Jenice	»	340 »	37»
Teleta	»	440 »	48®
Jarčki	»	220 »	25»
Ovce	»	190 »	21»
Kozé	»	150 »	180
Fitana praseta	»	300 »	36»
ŽIVINA	ZA REJO		
		po glavi	
Krave mlekarice	L. 120000 do 16000®		
Jenice breje	» 130000 » 15000»		
Praseta do 20 kg	»	6000 »	750»
PERUTNINA -	ZAJCI	- JAJCA po kg	
Kokoši	L.	500 do	53»
Piščanci	»	520 »	55»
Race	»	420 »	45»
Furani (dindje)	»	500 »	53»
Zajci	»	240 »	25»
Jajca usako	»	30 »	32:
SER AN	MASLO		
		po kg	
Mlekarniško maslo	L.	1000 do	105»
Domače maslo	»	850 »	90»
Ser do 2 mjesca star	»	400 »	45»
Ser čez 2 mjesca star »		550 »	65»
Skuta	»	350 »	32»
Ušenica
Sjerak
Ušenična moka Ušenični otrobi
ŽITARICE
L.
» » »
po kuintalu 6900 do 7200' 5300 »
8000 »
3500 »
5700
9500
3800i
SENUO
po kuintalu L. 2100 do 2500’ 1200 » 1300 650 »	750
Bukovi hlodi Orjehovi hlodi cerješnjovi hlodi Smrjekovi hlodi
Djetelsko senno N avadno senuo	»
Ušenična stis. slama	»
GRADBENI LES
po kubičnem in-L. 12000 do 13000 » 28000 » 32000 » 18000 » 2100» » 10000 » 11000' DARVA ZA ŽGAT
po kuintalu
Bukove darvà suhe L.
Bukove darvà.suorove Druge mehke darvà Bukovo oglje
SADJE AN ZELENJAVA
po kg.
Jabuka	L.
Hruške	»
Cešple	»
Kostanj	»
Grozdje	»
1250 do 1050 » 750 » 1900 »
15 do
25 » 15 » 35 » 35 »
1300'
110»
800
240»
20’
40
20
40
45>
Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 4T z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
beneška fjudsRa pravca : Oò kòaj ime Brezje in Brežani
H' vV * Q&r
m
s
A
%
I ^ J)
V neki vasici Beneške Slovenije so pred	ljudski praznik. Semkaj je prišel tudi	je oblečen v ovčjo kožo, brezaste barve in	je najmočnejši človek na svetu. Dvignil	še dva soda in tako izkazoval svojo moč.
mnogimi leti praznovali svoj običajni	nek mladenič iz današnje vasi Brezje. Bil	po postavi zelo močan in se je hvalil, da	je sod poln vina z zobmi in v rokah držal	Proti večeru, ko je začel ples, se je močno
MÌ
*
y.
L
m
%
oiil in zato je več plesalcev pohodil s svo-	li nevoščljivi zaradi moči in ker je bil	daj izgubil svojo moč so se mu smejali in	jo zbežal proti svoji vasi, ljudje pa so	zasto obleko in od takrat so dali njegovJ
jin i okornimi cokljami. Ljudje so mu bi-	pijan so ga začeli tepsti. Videč, da je se-	ga vprašali kako mu je ime, a mladenič	kričali za njim »Brežan«, ker je nosil bre-	vasi ime Brezje, ljudem pa Brežani.
..