'¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦li^H leto 111 - št. 14 - januar 1999 - ISSN 1408-5917 - cena 200 tolarjev Radio rfca X Hla obisku H brežiški ^orodnišnici str. 14 I Ekskluzivni I intervju: f Dorde Balaševič I str. 20 ^u-jitsu Bsvaja vosavje Iftr. 22 Akcija Posavskega obiornika v letu 1999 ^JZBIRAMO QJERMDST POSAVJA! ^20-820. IBs jflfflftt. US" Wm Zmmm^1* ^flU 1 SB ISKl iBiai 9B m^llk m. Jure Rovan Nctš gosf: TONI SOTOŠEK Kostanjevica: SPREJEM ZA VIKTORIJO Na 5. srečonju upokojencev obc'ine Krško j Cesta skozi Vrbino utopija ali realnost? str. 10 Obisk v Obrigheimu str. 16 0/gct Košir ŠOLO BOM VEDNO POCREŠALA str. 19 KRONIKA Katto dobtti in ubraniti pokrajinof sir. S Peter ŽiganU' BREZ CIt|EV IN RAZVOIA DRVIMt) V ANARHI1G ütr. 1 3 C* selitvi Gbsbene I«Ip Brr>ice >.tr. JA) Mirela n,i dveh svetovnih prvenstvih stt ^"> VICEC VIDMU BODO ZAU5TAVIU POSAVSKi ii w I j Oödru Brivite | [___p^2!*._ ARIIŠKI tamburaSi 08 JUBILEjU sir. 5 f mi ii novou \!<)/NOSEt /A i/i(p.«\/|V4\ll Knncitdatt IA rupAne %a predstavljdjo Str. 12 IWIIII IFKPO viNswMsri I Mr. 22 <(' H AjCj PEUAU I>-~—r~——————- 1 i#i?rii i i I 1% V«»JT\5t »8 irMtftitimmitf s, , VBKEL)Ö!N ! BREZOV^KI OC*f ! KBRIHfflLA ! . grArflll d!«ili?nl [ i KKIMfWU. V POSAVJl' | IttTRO 1 NAKASfA I' »OgAVSKI LSS3tSI Anketa ŽIVI1ENJ1E 7 NATOM Mr, 8 Olvorliev "Malinovega dvorca" str, 9 VKÄSKKM POEMO DOBROVODO *tx. 10 Marii»c•<•m fW ^m 'If Wml ^K fir * 1 1 «¦ 1 "111 HnBi iMT^+WmmYi^rZW^iHfM^m *mW Občinski svet Krško Bojan Cizel in Miran Stanko Na lanskih lokalnih volitvah smo tudi v posavskih občinah izvolili nove občinske svete, v katere je prišla večina novih inten, med njimi tuudi nekaj takih, ki jih doslej še nisnto zasledili v političnem življenju našega okolja. Ker bodo člani občinskih svetov ob novih županih vendarle odločali o marsikateri pomembni zacfevi in ker so prav oni tisti naslov, na katerega se moramo obrniti s svojimi vprašanji in predlogi, je prav, da jih vsaj na kratko spoznamo. Tej seznanitvi je namenjena naša nova rubrika. VOLILNA ENOTA: Cizel: Izvoljen sem bil v 2.volilni enoti, ki zajema krajevne skupnosti Zdole, Brestanica, Dolenja vas in Rožno. Stanko:" Izvoljen sem bil v 3.volilni enoti. PREDLAGATELJ: Cizel: Liberalna demokracija Slovenije. Stanko: Predlagala me je Slovenska ljudska stranka,in sicer kot neodvisnega kandidata. Stranka SLS k volitvam nam- reč ni pristopila skozi ozke strankarske okvire.V tern smislu in glede na dolo- čene probleme, ki so prisotni v krški občini in iz katerih je potrebno izhajati, smo se tudi ujeli z novoizvoljenim župa- nom. ZAPOSLITEV: Cizel: Sem carinik na carinski izpostavi Obrežje. Stanko: Sem diplomirani ekonomist, v tern trenutku pa delam tudi podiplomski študij iz javnih financ in davčnega svetovanja. Zaposlen sem kot direktor in lastnik v Hermes Krško d.o.o. DRUŽINA: Cizel: Sem poročen in oče dveh sinov, ki sta stara 6 in 8 let. Stanujem v Bres- tanici. Stanko: Imam 21-letno hčerko, ki je v tretjem letniku ekonomske fakultete v Ljubljani, sina v 5. razredu osnovne sole in seveda ženo. PROSTI CAS: Cizel: Prostega časa pa imam res malo oz. čedalje manj. Rad igram tenis in sem društveno aktiven, predvsem pri Zvezi prijateljev mladine.Televizijo gledam bolj malo. No, z ženo sva si v kinu nazadnje ogledala Titanik. Lep film, a za sedenje malo predolg. Stanko: Glede na to, da sem veliko v službi, saj moj delavnik traja tudi po 14 ur, je prostega časa res bolj malo, poleg tega je tu še študij. Če pa govorimo o hobiju, je moj hobi streljanje s pištolo. Sem član Posavskega kluba za praktično streljanje.V kino še grem, ker je moj sin Nejc "kinoljub", ki me praktično kar potegne z računalnika. Oba rada gledava znanstveno-fantastične filme in komedije. AVTO: Cizel: Renault 19. Stanko: Mazda 323, ki pa je nekoliko premajhna zame. NAČRTI IN Ciyi: Cizel: Prav gotovo se ne bom omejil strogo na eno področje, vsekakor pa me bodo vodile aktivnosti v kraj, iz kate- Bojan Cizel 6 januar 1999 ObzörniK FredsTXvFFev življenju. Le to, da stanuje v Po- nikvah pri Studencu, je poročen in očka dveh malih fantičev, Da- vida in Gregorja, ki ju žena, ki je patronažna sestra, vsako- dnevno vozi v vrtec in pri tem podpira vse tri vogale hiše. Za- vedajoč se, kaj jo čaka v prihod nje, ko bo imel še manj časa zanjo in druži- no, mu je prepu- stilaodloätevza kandidaturo za župana. Vendar pa Kristijan Jane pravi, da bo skušal tisti čas, ki ga bo imel na voljo, v najvecji možni meri iz- koristiti z dru- žino, ki mu veli- ko pomeni. Torej, pustimo zasebno življe- nje novega sev- niškega župana Kristijana Janca le njemu, saj ga bosta službi v Gostinskem po- djetju, kjer osta- | ja direktor, pa čeprav s skrajšanim delovnim časom, in županovanje, ki je tako ali tako vedno izpostavljeno prepihu javnosti, imeli več kot družina. Bojana Mavsar Občinski sveti DRUGA SEJA V KRŠKEM Krški župan Franci Bogovič je za 25. Januar sklical 2.sejo Občinskega sveta Krško, na ka- teri se bodo novoizvoljeni svet- niki in svetnice prvič srečali s konkretnim delom, za katerega so bili izvoljeni. Nove občinske svetnice in svetniki bodo pred- vidoma imenovali več komisij, in sicer za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, norma- tivno-pravno komisijo, komisi- jo za odlikovanja, obeinska priznanja ter sodelovanje s pri- jateljskimi in pobratenimi ob- änami, komisijo za vloge in pritožbe ter nadzorni odbor občine Krško. Izvolili bodo tudi kar nekaj od- borov, in sicer Odbor za druž- bene dejavnosti, za finance in občinsko premoženje, za gos- podarstvo, za komunalno infra- strukturo, za sklad stavbnih zemljišč in Odbor za zaščito in reševanje. Prav tako bodo pred- lagali predstavnike občine Kr- ško v Svet KDS Krško in v svet javnega zavoda Galerije Bo- židar Jakac. Na dnevnem redu imajo naveden tudi predlog odloka o spremembah in dopol- nitvah dolgoročnega plana ob- čine Krško za obdobje 1986- 2000 in družbenega plana ob- čine Krško za obdobje 1986- 1990. Še kar nekaj osnutkov in predlogov bodo obravnavali na svoji drugi seji obeinskega sve- ta, omembe vredna pa je vse- kakor tudi točka, kjer bodo ob- ravnavali osnutek predloga o začasnem financiranju prora- čunske porabe občine Krško za leto 1999. I^^^M^M^^MH—Il—[^^^—^¦H'MI'ili»«»Hil|l |l ii|'|l|ii IHilli "i II).....I......lllliillliiillBIliillllilllIIIWIlWyilHMIIWIIMIWIWIIIIlilllilllllllllllilllllllilWiilllH 1 HIIII'lillllilllllHIWIIilllU'lllil—II l'lli WW'IIWiilllHI......I ' «HU.....Illll....... i 'II..... III"! 'ill I L2LLijiiAd^^s^n|isavski svetniki - Vsi rega izhajam, kjer sem bil izvoljen, to je v Brestanici. Malo več pozornosti name- ravam posvetiti problematiki mladih.ker sem v tej smeri preko ZPM društveno aktiven in tako tudi bolj seznanjen s tovrstno problematiko, ki pa ni majhna. Vsekakor pa menim, da če si izvoljen v neki volilni enoti.se moraš posvetiti širši problematiki na tistem območju. Če se pa tu navežem na našo volilno enoto, bi lahko rekel, da je ta volilna enota po- nesrečeno sestavljena, ker zajema zelo široko območje.od Rožnega.Brestanice, preko Zdol, Starega Grada, se pravi, pri- de čisto na drugi konec Krškega. Na tako širokem območju pa je težje iskati oz. uskladiti skupne interese.ker ni neke zaključene celote. Stanko: Želim več delovati na podroqu, ki ga poznam, to je na gospodarstvu in javnih finaneah. Ne 3.volilna enota ne Krško se ne moreta pohvaliti z nekimi čudovitimi gospodarskimi uspehi, prej nasprotno, ker je bilo Krško v zadnjih nekaj letih pravzaprav obeleženo s propadanjem firm.To je veliko področje, na katerem se lahko ne samo jaz,ampak verjetno kar vsi svetniki precej "pozaba- vamo". Sicer ne vem kako še ne poznam delovanja občinskega sveta in občinske uprave do sedaj - kako so gospodarili, vendar pa mislim, da bi bilo potrebno ob županski primopredaji te zadeve"pre- vetriti", da vemo, s čim štartamo. V računovodskem jeziku bi temu rekli, da je potrebno narediti otvoritveno bilanco. PRVE NALOGE: Cizel: V prvi vrsti umiritev političnih strasti, pogled naprej in čim manj nazaj, ker mislim, da tisti, ki smo bili izvoljeni, tudi moramo nekaj pokazati. S podti- kanji in z nekimi neresničnimi dejstvi ne smemo onemogočati drug drugega, temveč s konstruktivnim delom in idejami prispevati k skupnemu uspešne- mu delu občinskega sveta. Od konkret- nih stvari pa bo prav gotovo to najprej sprejem občinskega statuta. Stanko: Kakor sem že rekel, otvori- tvena bilanca, ker je pomembno, da bo nova situacija, s katero bo župan štartal, čista. Smiselnost dela v občinskem svetu ne vidim v nekem kontriranju, ampak v povezovalnosti. Kandidati in stranke so imele kar enake predvolilne programe, se pravi - cilje, zato večjih nasprotovanj ne bi smelo biti, pa čeprav tudi za programi skriva vsak nekaj svojega.Vsaj približno pa naj bi šli v isto smer. Pripravili: Bojana Mavsar in Lidija Petrišič ^"*\i PQSAVSKi lyr ObzorniK Naročite svoj izvod lokalnega časopisa TeL/fax: 20-320 Miran Stanko januar 1999 7 Anketa ObzorniK KAKO SMO (IN BOMO) POSAVCI PRIČAKAU NOVO LETO Spet smo stopili v novo leto, si zaželeli zdravja, sreče in nazdravili 1999. letu. Tokrat nas je zanimalo, kje in kako so Posavci pričakali polnoč, česa si želijo in kakšne načrte imajo. Vse bližje pa smo tudi letu 2000, zato smo mimoidoče povprašali tudi, kaj načrtujejo ob prehodu v novo tisočletje. Andreja Ninkovič iz Brežic, socialna delavka: Doma smo imeli lepo zabavo. V novem letu si želim uspeha v službi in sreče vsem, ki jo najbolj potrebujejo, še posebej marginalnim skupinam. Želim, da ne bi oblast pokvarila ijudi, kot jih sicer. Za novo leto 2000 zago- tovo ne bom doma, najbrž kje v tujem mestu. Če bi imela veliko denarja, bi šla na Maidive.kjer je toplo,druga možnost pa je, da bi denar dala tistim, ki ga potrebujejo in jim priredila veliko za- bavo. Aleksandra Žnideršič z Zdol: Praznovala sem kar doma z družino, ni- mam pa nobenih posebnih pričakovanj, upam le, da bo boljše in ne slabše kot v letu 1998. Prav tako nimam še nobenih načrtov, kje bom pričakala leto 2000. Je še prezgodaj, da bi že zdaj načrtovala za skoraj eno leto naprej, saj bi lahko prezgodnji načrti pokvarili pričakovanja. Sicer pa mislim, da ne bo nič drugače kot doslej, razen v spremembi tisočletja. Če bi imela na izbiro, bi pričakala novo leto nekje v eksotičnih krajih. Tamara Starc iz Krškega: Novo leto sem pričakala v Bohinju s fantom in družbo. Glavno mi je to, da bom v tem letu končala šolo, to si najbolj želim. Sicer pa nimam nič proti silvestrovanju na prostem, to je v redu, vendar pa ne vem, če se bom takšnega pričakovanja leta 2000 udeležila, verjetno bom spet šla v Bohinj. Moje želje pa so seveda nekoliko drugačne. Če bi imela možnost, bi naslednje novo leto šla pra- znovat v Colorado v Aspen na smu- čanje. MatejTurk, poklicni gasilec iz Krškega: Zadnji dan v letu in prehod v novo leto sem pričakal v Krškem, tu na Hoče- varjevem trgu s prijatelji in bilo je kar zabavno. Želim si mirno in uspešno no- vo leto 1999. Z dogajanjem na Hočevar- jevem trgu sem bil, glede na to, da je bilo tu prvič nekaj takega, zadovoljen. Za leto 2000 pa še sploh ne vem na- tančno , kje in kako ga bom pričakal. Če pa bi že imel možnost, bi novo leto 2000 pričakal kar na Kanarskih otokih. Bašek Branko zVidma: Novo leto sem tokrat za spremembo preiivel doma z družino, saj imam malega otroka.V no- vem letu si ne želim nič posebnega, ker mislim, da ne morem pričakovati kak- šnih večjih sprememb.Vseeno pa malo sreče ne bi škodilo ter seveda zdravja za otroka in tudi vse ostale. Za pra- znovanje novega leta 2000 nimam po- sebnih načrtov, za zdaj še nobenih. Če bi imel možnost, bi se odpravil na Irsko, ki mi je že od nekdaj zelo všeč. Pa ne le zaradi viskija in pubov, tudi pokrajina je zelo lepa. Darinka Arh iz Leskovca: Za novo leto sem delala na božično-novoletnem sejmu na Hočevarjevem trgu v Krškem. Bilo je super, fantastično, sicer delovno, ampak prava žurka. V tem letu priča- kujem uspehe v šoli, še posebej, da bi šolo letos pravočasno zaključila. Poleg tega si želim, da bi bilo v Krškem več priložnosti za mlade, saj to naša gene- racija zelo pogreša. Za naslednje novo leto še ne vem, kako in kje ga bom preživela."Če bi imela priložnost, bi šla z družbo na Sejšele. Dejan Vučajnk, tehnik na Radiu Breiice iz Malega Obreža pri Dobovi: Bil sem pri prijatelju doma v Gaberju in novo leto smo pričakali z družbo osmih Ijudi. Pričakujem, da bo 1999 predvsem us- pešno na delovnem podračju, želim si čim več zabave in tudi ljubezni. Če bi bilo kaj v Brežicah, bi se tudi letos udeležil praznovanja novega leta.Ampak če bi bilo preveč mrzlo, potem bi bil raje kje na toplem. Če pa bi imel možnost, bi sei kam v tujino, morda na Dunaj. Jerneja Banič iz Pristave: Leto 1999 sem pričakal skupaj s svojo družino. Kar se mene tiče, se v tem letu ne bo nič posebnega spremenilo. Ne, na prire- ditev na prostem ob novem letu ne bi šla, ker se mi zdi, da so takšna praz- novanja preveč neosebna. Za leto 2000 še ne vem. Prav gotovo bi se enkrat za spremembo odločila za kakšne tople kraje, če bi seveda imela možnost. Anketo pripravil: Boštjan Colarič 8 januar 1999 ObzorniK UOGODKI Proslava dneva samostojnosti v Krškem FRANCI BOGOVIČ: SKRAJNI ČAS JE, DA PRESEŽEMO RAZHAJANJA V Kulturnem domu Krško je bila 26. decembra 1998 slav- nostna prireditev v počasti- tev državnega praznika sa- mostojnosti, na kateri se je zbralo okoli 150 obiskoval- cev, med katerimi so bili tudi lokalni predsedniki politic nib strank, predsedniki KS, direktorji ustanov in podje tij, novoizvoljeni občinski svetniki in pa poslanec v dr žavnem zboru Branko Jane. Zbranim je govoril dvajset dni prej izvoljeni novi župan občine Krško Franci Bogovič. Župan Bogovič je med drugim povedal: "Znano je, da je ne ta- ko davna zgodovina naredila tudi v slovenskem narodu veli- ke brazgotine in delitve. Prav zato nas opazujejo (tuji držav- niki, op.p.), kako bomo doživeli medsebojno spravo. Doživetijo moramo na tak način, da bomo svojo zgodovino lahko spošto- vali in živeli naprej čimbolj po- vezano. Podobna ugotovitev prav gotovo velja tudi za našo občino. Še vedno velja stari rek: v slogi je moč. Zato je skrajni čas, da skupno presežemo med- sebojna razhajanja, postanemo mnogo bolj enotni, samozaves tni in usmerjamo našo energijo v resno in odgovorno delo, ki bo nam vsem omogočilo boljše in lepše življenje. Rast in dozo- revanje demokracije je naporen proces, ki predpostavlja politi čno kulturo vsakega posame znika. Osem let je, kar smo iz- stopili iz prejšnjega sistema, ki ni bil demokratičen. Postali smo država in zgradili smo že svoj način demokratičnega ko municiranja, v katerem nam velikokrat zmanjka časa za obi- čajen in pošten pogovor. Demo- kracija postane zrela takrat, ko so odločitve dvignjene iznad osebnega položaja in ko v odlo- čitvah ne vidimo osebnih inte- resov, interesov družinskih svojcev, nekega podjetja, am- pak .so pri odločitvah pomem- bni interesi skupnosti in zdrave solidarnosti. Teh načel se mora zavedati prav vsak državljan, opaziti pa se morajo predvsem v odločitvah tistih, ki jim ljudje na volitvah zaupajo in jim pre- pustijo odločanje za določeno obdobje. Usoda je izbrala, da smo naredili Slovenci velike korake v zgodovini ravno v božičnem ča- su. Sijaj božične zvezde nas vodi po pravi poti. Prepričan sem, da bomo tudi v Krškem sledili temu sijaju, ki bo v naš prostor prinesel nova delovna mesta, nova stanovanja, omo- gočil mladim dobre pogoje za razvoj mladostnika, starejšim pa prijetno bivanje v naši sredi." V kulturnem programu, ki ga je povezovala Bernarda Žarn, so zapeli člani Moškega pevskega zbora Svoboda Brestanica, ki so prav na isti dan pred osmimi le- ti po vsej občini prepevali slo- venske domoljubne pesmi. S klavirskima skladbama pa sta nastopila prof. Martin Šušteršič in Jožica Ambrožič iz Glasbene šole Krško. Po proslavi je sledi- lo družabno srečanje v avli kul- turnega doma. (S.M.) SPREJEM V BREŽICAH Bivši župan občine Brežice Jože Avšič in novi župan Vlado Deržič (na sliki levo) sta 22.de- cembra skupno pozdravila goste, predstavnike sosednjih občin, organizacij, podjetij, institucij, strank, društev in raznih služb, s katerimi sode lujejo, na slovesnosti ob dnevu samostojnosti na božično novoletnem sprejemu. Po kratkem glasbenem programu, ki sta ga izvedla Rok Lopa- tič in Matej Hotko (na sliki desno), Stipendist Rotary kluba Čatež, ki študira v Ameriki, je sie dila tudi podelitev nagrade za inovativno delo v letu 1998. Prejel jo Ivan Vogrinc iz Gabrja pri Dobovi za strokovno delo na temo reciklaže, ločevanja in sortiranja nekovinskih materialov, kot so papir, keramika, steklo in guma. (B.M) januar 1999 9 (iOSPODARSTVO ObzörniK Termoelektrarna Brestanica VSE JE PRIPRAVLJENO ZA GRADNJO f-------- Potem, ko je v zadnjem mesecu lanskega leta Vlada RS dala zeleno luč in po hitrem postopku sprejela spremembe in dopolnitve Zakona o poroštvu Republike Slovenije za na- jetje posojil za izgradnjo dveh plinskih blokov moči 2 x 114 MW v Termoelektrarni Brestanica, pravzaprav ni več razlogov, da gradnje ne bi tudi dejansko pričeli. Vsa glavna pripravljalna projek- tivna dela so namreč zaključe- na, podpisanih je več dobavi- teljskih pogodb, med drugim tudi s koncernom ABB iz Švice, ki bo dobavitelj obeh plinskih turbin, podpisana pa je tudi dolgoročna pogodba z ELES-om o nakupu moči in energije. V Termoelektrarni Brestanica, kjer si želijo postati pomemben slovenski proizvajalec elek- trične energije in nosilec tehno- logije pridobivanja električne energije iz plinskih turbin, pričakujejo, da bodo lahko prvo turbino sinhronizirali z elektro- energetskim omrežjem že v le- tu 2000, drugo pa v drugi polo- vici leta 2002. Ob tem naj povemo, da bo ena turbina obratovala predvidoma 3000 ur letno, kar pomeni, da bo v stalnem obratovanju vsak delovnik med 6. in 22. uro, dru- ga turbina pa bo, tako kot že tri obstoječe, delovala kot sis- temska rezerva v času koničnih obremenitev elektroenerget- skega sistema (izpad Šoštanja, NEK-a) ali nizkega vodostaja ob daljših sušnih obdobjih. Prav tako v elektrarni zagotavljajo, da bodo tudi v prihodnje vplivi na okolje v skladu z Zakonom o varstvu okolja oziroma je upravičeno pričakovati, da bo plin, ki je cist energent v pri- merjavi s premogom ali nafto, z uporabo novih materialov ne samo izbojšal izkoristek plin- skih turbin, temveč tudi zma- njšal vrednosti izpustov v oko- lje kakor tudi samega hrupa. (B.M.) Predstavniki TE Brestanica z zunanjimi sodelavci, ki sodelujejo pri projektu izgradnje nove elektrarne, pri ogledu tovarne ABB v nemškem Mannheimu. Na povabilo vodstva TE Bres- tanica smo se novembra lanske- ga leta udeležili strokovne eks- kurzije in si ogledali referen- čno plinsko elektrarno BASF v Ludwigshafnu, ki deluje v ko- mbiniranem procesu proizva- jalca ABB. GZS BO PODELILA PRIZNANJA Upravni odbor GZS - Območne zbornice Posavja Krško je obja- vil razpis za priznanja GZS - Ob- močne zbornice Posavja za leto 1998. Za priznanja lahko kon- kurirajo gospodarske družbe iz Posavja za izjemne dosežke pri razvoju regijskega gospodar- stva, za trajnejše doseganje nadpovprečnih rezultatov, po- samezniki ali skupine za po- membne dosežke ter podjetja in posamezniki izven Posavja za uspešno poslGvno sodelo- vanje s Posavjem. Predlogi za podelitev priznanja, ki jih je treba poslati do konca marca na zbornico, morajo vse- bovati utemeljitev, po kateri bo možna celovita ocena prispev- kov kandidatov za priznanja po pogojih iz razpisa. V NOVO LETO S POTRESNIMI SUNKI Prvi dan novega leta 1999 so se, sicer šibko, zatresla tla na območju južnega dela Krško- brežiškega polja. Potresne sunke, ki so bili po intenziteti v širšem nadžariščnem obmo- čju ocenjeni od 3 do 4 stopnje po evropski potresni lestvici, so čutili predvsem prebivalci višje ležečih predelov ter prebivalci Kostanjevice na Krki ter oko- lice. Najmočnejšemu potresnemu sunku, ki je bil ob 12.50 uri, je sledilo še pet šibkejših potres- nih sunkov, in sicer ob 12.51, 13.02, 13.23, 13.54 in 14.44. uri. KAKO IN KDAJ DO RENTE Na podlagi okrogle mize, ki je bila lani novembra v Kr- škem, so občinski odbori So- cialdemokratske stranke Slo- venije v Posavju pripravili zahteve v zvezi s "Predlogom zakona o renti iz NEK", ki ga je v proceduro v DZ Repu- blike Slovenije vložil posla- nec Branko Kelemina. V predlogu dokumenta, ki so ga socialdemokrati ponudili v podpis tudi vsem ostalim političnim strankam v Posav- ju, zahtevajo od slovenske vlade odgovore na naslednja vprašanja: Iz kakšnih razlogov Vlada RS ne podpira "Predloga zakona o renti iz NEK", saj imamo v Posavju poleg omenjenega objekta tudi skladišče radioaktivnih odpadkov, povsod v svetu zaradi priso- tnosti deponije radioaktiv- nih odpadkov države oz. vlade takih držav prizadetim izplačajo odškodnino, mi pa imamo deponijo radioak- tivnih odpadkov v Krškem že od začetka obratovanja NEK. Kdaj in kje bodo trajno odlo- ženi in varno skladiščeni radioaktivni odpadki? Kako in kje se skladiščijo radioak- tivnih odpadki inštituta Jožef Stefan in drugi radioak- tivni odpadki? Ali bo Repu- blika Hrvaška prevzela polo- vico proizvedenega radioak- tivnega odpada iz obrato- vanja NEK? Zahtevajo tudi odgovore na druge dileme in vprašanja, povezana z razvrednoten- jem posavskega prostora, predvsem nepremičnin in pereča zdravstvena vpra- šanja. O pobudi in zahtevah so seznanili predstavnike političnih strank v obdnah Brežice, Krško in Sevnica, ob- činske svete omenjenih ob- čin in Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju. 10 januar 1999 ObzürniK GOSPODARSTVO Podčrtano ALI KRŠKI "PAPIR" RES VSE PRENESE ? Kljub temu, da sta Josef Horak, pred- sednik nadzornega odbora in Oldrich Kettner, ki je izvršilni direktor v krški tovarni celuloze in papirja, na oktobrski tiskovni konferenci zatrjevala, da bodo redno obveščali medije o pomembnejših dogodkih v tovarni in pri tem napovedala tiskovno konferenco še precj koncem leta, tega nismo dočakali. Lahko pa smo si prebrali izčrpne informacije v tovarniškem glasilu Nitke, kjer sta oba (zgoraj navedena) vljudno nagovorila svoje sodelavke in sodelavce v tovarni ICEC. Ena najbolj zanimivih, četudi morda ne tako pomembnih informacij je vsekakor (še eno) novo ime podjetja (VIPAP VIDEM). Seveda bo potrebno sprejeti tudi to ime (kot smo jih že toliko), drugega nam pač ne preostane. Lastniška struktura tovarne se ni spre- menila, pač pa so na zadnji skupščini sprejeli v nadzorni svet predstavnika delavcev ter povečali število članov uprave. Nekoliko karajoče izzveni besedilo Oldricha Kettnerja, ki v prvem delu navaja, kaj vse je zagotovil novi lastnik t.j Investicjjska in poštna banka iz Prage (razne kredite in garancije), nato pa preide na kakovost proizvodnje. Tu imajo težave s kakovostjo papirja, velikim izmetom, malomarnostjo pri delu, poškodovanimi izdelki, za katere Kettner pravi, da ne bi nikakor smeli zapustiti tovarne.Temu primerno pre- jemajo reklamacije, na kar v nadalje- vanju opozarja tudi komercialni direk- tor Jan Žiak. Po njegovem bodo zaradi nedoseganja načrtovane proizvodnje in slabe kakovosti morda prisiljeni zapustiti zahodnoevropske trge.predvsem Nem- čijo. Kettner se je dotaknil tudi ekološke sanacije tovarne, ki močno bremeni to- varno, k čemer prispevajo tudi visoke takse za onesnaževanje voda, slovenske banke pa jim ne pomagajo z dolgoročni- mi krediti. Ko Kettner spominja zaposlene, da so od njegovega imenovanja prisluhnili zah- tevam delavcev in vključili dva v nad- zorni svet, poleg tega imenovali tudi"de- lavskega direktorja", ki je redni clan up- rave, odkrito pove, da ne morejo in zaenkrat ne nameravajo izpolniti zahtev sindikata.Te se nanašajo na povišanje izhodiščne plače. Kot prvi razlog navaja slabo finančno situacijo, kot drugo pa, da plač ni mogoče povečati vsem enako, ker eni delajo dobro in v korist tovarne, drugi pa slabo in malomarno. Pač pa bodo plače povečevali s stimulacijo, ki bo povezana z večjo učinkovitostjo in kakovostjo proizvodnje, seveda pa mora to omogočati tudi finančna situacija. Dobro. Po vsem tem bomo seveda (spet) rekli, kako je vendarle najpo- membneje, da le"naša" (pa vseeno kako se imenuje) tovarna obratuje in da ima- jo ljudje kruh(!) in preslišali vsa tista namigovanja.ki prihajajo po skrivnih po- teh iz tovarne, da je ta "vedno bolj živa ekološka bomba". Karkoli se (še) zgodi na področju njenega vpliva na okolje, v tem pogledu bo vedno naša, pa naj last- niki prihajajo z vzhoda ali zahoda, severa ali (celo?) z juga. Bojana Mavsar Združenje seniorjev Slovenije Območno združenje za Posavje Stališča in pobude v zvezi z vključevanjem Posavja v projekt izgradnje hidroelektrarn na Spodnji Savi Projekt izgradnje HE na Spodnji Savi (HESS) pomeni velik prispevek k razvoju slovenske energetike. Skupaj z inves- ticijami v NEK in TEB postaja s tem Posavje največji ener- getski prostor v Sloveniji. Izgradnja HESS pomeni doslej največji poseg v prostor Posavja in bo povzročil velike spre- membe v tem prostoru, s pozitivnimi in negativnimi pos- ledicami. Ob ustreznem vključevanju vseh dejavnikov Posa- vja v ta projekt lahko poleg skupnih nacionalnih interesov dosežemo tudi pozitivne gospodarske in druge učinke za Posavje. Prav tako je možno s pravočasnim in neposrednim vključevanjem v projekt odpraviti, zmanjšati in kompenzi- rati negativne učinke. Zato pomeni vključevanje v projekt pozitivni izziv za Posavje in vse posavske občine. Posavsko združenje seniorjev podpira projekt izgradnje HESS. Pri tem pa smatra, da se mora Posavje na ta projekt temeljito in pravočasno organizacijsko, kadreovsko in strokovno pripraviti, se v ta projekt vklju- čiti in v njem sodelovati, saj je le na ta način možno uveljaviti interese Posavja in njegovih prebivalcev. V zvezi s tem predlagamo Svetu pokrajine Posavje v ustanavljanju (SPPU), občinam Sevnica, Krško in Brežice ter njihovim občinskim svetom in županom naslednje: 1. Potrebno je zahtevati, da vse dosedanje institucije v Posavju delujejo tudi v bodoče in da se ne ukinjajo (kot npr. UNZ, Geodetska uprava itd). Poleg tega je potrebno preučseiti ustanovitev tudi drugih regijskih insti- tucij, primernih za učinkovito delovanje drugih regijskih institucij, primernih za učinkovito delovanje Posavja. 2. V zvezi z nujnimi opravili, vezanimi na aktivnosti SPPU, je potrebno takoj ustanoviti Urad za energetiko pri SPPU. 3. Posavje mora poenotiti svoje interese pri izgradnji HESS. Ta enotnost naj bi se odražala v skupnih akcijah vseh županov posavskih občin, poslancev Državnega zbora iz Posavja, državnega svetnika, kakor tudi ostalih državnih funkcionarjev iz Posavja. Tako politično enotnost je potrebno doseči s stalnim usklajevanjem interesov preko občinskih svetov in drugih institucij. 4. Izredno pomembno je zagotoviti strokovno usklajenost pri tistih posavskih podjetjih in organizacijah, ki bodo predlagatelji in organizatorji strokovnih podlag za vključevanje posavskega gospodarstva in drugih dejavnosti v projekt HESS. Na ta način bi lažje uskladili podjetniške interese in njihovo večjo uspešnost. 5. Predlagamo, da župani posavskih občin skupaj s strokovnjaki, ki poznajo sedanjo in bodočo problematiko energetike Posavja, opravijo čimprej razgovor s posebno strokovno skupino Vlade RS, ki izdeluje osnutek koncesijske pogodbe za HESS. Vztrajati je potrebno pri na podaljsanju roka izdelave osnutka od 23. decembra na konec januarja 1999, da bi bila tako dana možnosdt organom Posavja, da sodelujejo pri oblikovanju osnutka koncesijske pogodbe. 6. Predlagamo, da se od pristojnih organov Vlade RS zahteva, da v oblikovanje osnutka koncesijske pogodbe vključijo tudi predstavnika SPPU. Koncesijska pogodba naj bi bila pred podpisom parafirana s strani SPPU, sicer ne bo smatrana za veljavno. januar 1999 11 (JOSPODARSTVO ObzörniK 7. Urad za energetiko naj začne takoj delovati. Kot regijski strokovni organ bo usklajeval interese v Posavju, pripravljal strokovna stališča za SPPU in občine ter v okviru svojih pooblastil vodil razgcvore z vsemi institucijami v Posavju in izven njega v zvezi s projektom HESS. Urad za energetiko bo za svoje delo odgovoren SPPU in posavskim obdnam. 8. Potrebna je pravočasna uskladitev vseh prostorskih planskih aktov s potrebami izgradnje HESS in v skladu z dolgoročnimi raz- vojnimi načrti posameznih podrodj v Posavju. 9. Med posameznimi resorji v Vladi RS in v vseh treh posavskih obdnah je potrebno časovno uskladiti tiste srednje in dolgoročne plane po posameznih dejavnostih, ki posredno ali neposredno zadevajo projekt HESS. S tern bi uspešneje kandidirali za pridobitev finančnih sredstev iz državnega proračuna ob sodelovanju sredstev občinskih proračunov, predvsem pa iz raznih mednaroidnih skladov za urejanje na podrocju vodnega gospodarstva, cestne in ostale infrastruktrure, kmetijstva, turizma itd. 10. Posavskim občinam predlagamo, naj do nadaljnjega ne odprodajajo tistih zemljišč v obdnski lasti, ki Iahko pridejo v poštev za eventuelne zamenjave zemljišč pri izgradnji HESS. Pri tem bi bilo možno vključevati tudi sklad kmetijskih zemljišč. 11. Poleg projekta izgradnje HESS so predvideni v posavskemprostoru v nasalednjih letih še nekateri pomembni projekti: izgradnja RTP 400/110 kV, izgradnja avtroceste Ljubljana - Obrežje, izgradnja-usposobitev hitre železnice, v realizaciji pa so že naslednji objekti: zamenjava uparjalnikov v NEK, razširitev kapacitet v Elektrarni Brestanica, ukinitev rudnika Senovo in nadomestitev delovnih mest. Smatramo, da je potrebno tudi pri teh projektih zagotoviti prisotnost SPPU in občin. 12. Predlagamo, da se preuči možnost organiztiranja ali vstopa močnejše banke v Posavju, ki bi Iahko finančno bolje spremljala financiranje predvidenih projektov. 13. Zaradi udnkovitejšega sodelovanja naj SPU zahteva, da bo sedež koncesionarja - investitorja v Sevnici. 14. SPPU naj vztraja, da bo direktor družbe Sava d.o.o.(ali d.d.) strokovnjak iz Posavja. 15. SPPU naj zahteva, da so tako v nadzorni svet kot tudi v upravo Sava d.o.o. vključeni strokovnjaki iz Posavja, prav tako naj bi bili vključeni tudi v izvajanje operativnih nalog tega podjetja razpoložljivi strokovni delavci iz Posavja. 16. Predlagamo, da se GZS - območna zbornica za Posavje, Združenja podjetnikov Posavja in obrtne zbornice v obdnah Posavja operativno vključujejo v projekt HESS, predvsem v pripravah na organizirano, strokovno in pravočasno vkljudtev posavskega gospodarstva za vstop v ta projekt. V zvezi s tem je potrebno opraviti strokovne razgovore z gospodarskimi in drugimi subjekti Posavja o njihovi strokovni, organizacijski in drugi pripravljenosti za operativno sodelovanje v projektu. 17. V Posavju imamo številne energetske strokovnjake, ki jih je potrebno angažirati na projektu HESS in pri drugih energetskih objektih v okviru Nacionalnega energetskega programa RS. 18. Projekt HESS narekuje poleg posavskega vključevanja tudi sodelovanje sosednih regij in celotnega slovenskega gospodarstva. Udnkpvito sodelovanje bo zagotavljalo doseganje optimalnih učinkov. SPPU in drugi organi Posavja naj bi spodbujali takšno sodelovanje. 19. Predlagamo intenzivno sodelovanje SPPU in občin z državnimi organi in drugimi institucijami na nivoju države, ki so kakorkoli vključene v projekt HESS. Takšno sodelovanje bo med drugim omogodlo tudi odpravo ali zmanjšanje negativnih uidnkov pri posegih v prostor, kot so sprememba naravnih pogojev, preselitev Štefanovo v Koprivnici Sveti Stefan je zavetnik konj in konjarjev. Po eni izmed legend naj bi bil kolednik, ki je na konju oznanjal Kristusovo rojstvo. Herodova žena naj bi nanj pognala divje konje, sveti Stefan pa je čez živali naredil križ in vsi konji so se ustavili, eden pa naj bi celo pokleknil. Na Štefanovo, 26. decembra, se širom po Sloveniji zberejo last- niki konj, da prejmejo blagoslov kot popotnico za srečo in zdravje. Prvič so tako blagoslovitev letos organizirali tudi v Koprivnici. Na pobudo Turističnega društva se je na štefano- vo soboto po deseti maši pod cerkvijo zbralo 17 lastnikov s konji. Prijezdili so iz okoliških vasi, med njimi nekaj zelo mla- dih, a že kar izkušenih konjerejcev. Po maši je konje blago- slovil domad župnik, potem pa so konjarjem postregli s toplim čajem in kuhanim vinom. Organizatorji obljubljajo, da bo postala blagoslovitev konj v Koprivnici tradicionalna, za naslednje leto pa nameravajo pri- reditev popestrili še s kulturnim programom. določenega števila prebivalcev, motnje v času izgradnje, deponiranje naplavin reke Save, vodovarstvena problkematika, zmanjšanje kmetijskih zemljišč itd., preko ustreznih fizičnih in finančnih kompenzacij. Za usklajevanje interesov občanov bo potrebno nujno vključiti v sodelovanje tudi tiste krajevne skupnosti, kjer se bo izvajala izgradnja oziroma bodo nastajale posledice izgradnje. Delovna skupina: Janez Dular, Niko Galeša, Silvo Gorenc, Edo Komočar in Štefan Marjetič. 12 januar 1999 ObzörniK DOGODKI Štefanovo v Posavju PRAZNIČNO ZA KONJE IN NJIHOVE GOSPODARIE V Dobovi ... Od meseca februarja 1997 deluje v Dobovi Konjeniško društvio, ki združuje ljubitelje, lastnike in rejce toplokrvnih in hladno- krvnih pasem konj v sekcijah za kasaške konje, galoperje in konje za preskakovanje ovir. Društvo, ki ga vodi Jože Zupančič pripravi vsako leto na štefanovo zdaj že tradicionalno žegnanje konj. Tako je bilo tudi letos, ko so kljub hladnemu vremenu in zimski atmosferi uspeli poskrbeti za prijetno druženje ljubiteljev teh plemenitih živali. V Dobovo se je pripeljal tudi novi brežiški župan Vladislav Derzič (na sliki zgoraj), in sicer kar z konjsko vprego iz Kapel. in v Kapelah. . . Medtem ko se prireditve z blagoslavljanjem konj drugod po Posavju šele začenjajo (najdaljšo tradicijo v Sloveniji imajo seveda v ne tako oddaljenem Šentjerneju), so marljivi konjerejci iz Kapel letos pripravili že 5. žegnanje konj pred cerkvijo Marije Vnebovzete v Kapelah. Blago- slov konj in soli je opravil kaplan Vlado Leskovar ob spremljavi domačih ministrantov. Na prireditvi je igral kapelski pihalni orkester, nato pa je bila v cerkvi sveta maša, ki so jo posvetili Jožetu Kramarju, pokojnemu pobudniku in organizatorju konjerejstva v Posavju. Domači duhovnik je blagoslovil konje pred dobovsko cerkvijo. Povorko konjev in njihovih jezdecev so spremljali godbeniki iz Loč. januar 1999 13 Keportaža ObzorniK Na obisku v brežiški porodnišnici DENIS ZADNJI V 1998 IN ŽIVA PRVA V NOVEM LETU V prvih dneh novega leta smo se odpravili na obisk v bre- žiško porodnišnico z name- nom, da v objektiv ujamemo in ovekovečimo zadnjega novorojenega prebivalca Posavja v letu 1998 in prvega novorojenca v letu 1999, seveda pa tudi njuni srečni mamici. Ob tej priložnosti smo pdklepetali s predstojnikom ginekološko porodniškega oddelka v brežiški bolnišnici, dr. Miroslavom Laktičem, ki navn je povedal, da je bilo ntinulo leto do sedaj najslabše leto, kar se tiče porodov, saj jih je bilo le 353. Na svet je privekalo 360 novorojencev, od tega so se sedemkrat rodili dvojčki, skupnopa 186 dečkov in 174 deklic. Pri 49 porodih so sodelovali tudi očetje. Dr. Miroslav Laktič pravi, da imajo s tovrstnimi porodi dobre izkušnje, da ženske s podporo svojih partnerjev lažje in hitreje rodijo. K razlogom za vse manjše šte- vilo porodov in s tem tudi roj- stev vsekakor v prvi vrsti pris- pevajo vsesplošno slabe eko- nomske razmere, velik "izpad" porodov pa beležijo v porod- nišnici Brežice po osamosvoji- tvi Slovenije, saj je bilo takrat med porodnicami visoko števi- lo žensk preko meje, od Jastre- barskega, Zaprešiča, vse do Za greba. Za ponazoritev naj pove- mo, da je bilo leta 1990 v brež- iški porodnišnici 693 porodov, leto kasneje 626, v letu 1992, se pravi po odcepitvi, pa samo še 464 porodov. V kasnejših letih je število porodov ostajalo domala nespremenjeno, v mi- nulem letu pa "padlo" krepko pod štiristo porodov. Seveda v porodnišnici upajo, da se minulo leto ne bo ponavljalo in da se bodo vendarle družine pogosteje odločale za naraščaj. Na to pa so, pravi dr. Laktič, dobro pripravljeni. Lahko se pohvalfjo z novim CTG apara- tom, modernim, barvnim ultra- zvokom, naročeno pa imajo tu- di že sodobno porodno posteljo in nov inkubator. Sicer pa so lahko v brežiški bolnišnici up- ravičeno ponosni na to, da nji- hov porodniški oddelek spada v slovenskem merilu po stati- st i č n i h podatkih med najce- nejše in najkvalitetnejše. Na oddelku so zaposleni trije gine- kologi, višja medicinska sestra, pet otroških sester ter pet ba- bic, imajo sodoben ginekološki dispanzer, v okviru tega od- delka opravljajo preglede tudi v Zdravstvenem domu Brežice, enkrat tedensko pa tudi v gine- kološki ambulanti v Podčetrtku. Zadnji dan leta 1998, komaj še na silvestrovo, osem minut pred polnocjo, je na svet prijo- kal kar krepak deček, 3550 g težak in 50 cm dolgi tretjero- jenec Martine Molan iz Oklju- kove gore pri Sromljah. Martina pravi, da malega Denisa doma že nestrpno pričakujeta enajst- letna bratca (dvojčka), nič manj pa seveda očka. Na prvo rojstvo v novem letu 1999 so v brežiški porodnišnici morali počakati kar do 2. januarja, ko je Nataša Šterban-Bezjak s Senovega ob 1.15 uri zjutraj rodila svojo prvorojenko Živo, drobceno de- kletce, 2500 g težko in dolgo 47 cm. Kljub temu, da porod ni bil ravno lahek, se obe dobro počutita. Nataša je kot prva po- rodnica v novem letu od bolni- šnice prejela darilo - otroški komplet, nanjo, prav tako pa tudi na Martino, pa se je spom- nilo veliko svojcev, znancev in prijateljev, saj so bile njune omarice ob našem obisku oblo- žene s čestitkami in igračami. Obe mamici pa se ob tej prilo- žnosti zahvaljujeta dežurni porodniški ekipi za pomoč, vzpodbude pri porodu in za prijazen odnos, ki sta ga bili (kakor tudi ostale) deležne v dnevih, ko sta se nahajali na nji- hovem oddelku. Martine Molan iz Okljukove gore pri Sromljah z Denisom. Iz porodnišnice Brežice za Posavski obzornik: Bojana Mavsar in Boštjan Colarič Nataša Šterban-Bezjak s Senovega s svojo prvorojenko Živo dr. Miroslav Laktič 14 januar 1999 ObzorniK Keportaža Praznik vina Sremič '99 Društvo vinogradnikov Sremič je v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Slovenije in drugimi soorganizatorji za drugo polovico meseca januarja v Krškem pripravila vrsto prireditev pod naslovom Praznik vina Sremič '99, ki so namenjene vinogra- dnikom in ljubiteljem vina v Posavju in širše. V okviru programa, ki se bo odvijal v hotelu Sremič in Kulturnem domu Krško od 15. do 30. januarja, bodo izvedli ocenjevanje in degustacije belih in rdečih vin, pripravili nekaj predavanj o trženju slo- venskih vin, kulinarične razstave pod naslovom Do- brote ob vinski cesti, fotografsko razstavo, razstavo maket na temo Vinski hrami in drugo. Zadnjega dne, t.j. 30. januarja 1999, pa bodo ob kulturnem programu podelili vinska odlikovanja in za zaklju- ček pripravili še vinogradniški pies. Proti koncu lanskega leta so na brestaniškem gradu odprli gale- rijo vin, v kateri je predstavljenih blizu dvesto kvalitetnih vin iz bizeljsko-sremiškega in dolenjskega vinorodnega okoliša. ;amo qiaeba v eloqu heavy metala in punka." (Rudi Strnad, januarja __________1993)__________ Občni zbor Lovske zveze Posavja ŠE NAPREJ POUDAREK USPOSABLJANJU V torek, 12. januarja 1999, je v krškem hotelu Sre- mič potekal redni občni zbor Lovske zveze Posavja (LZP), v katero je vključenih kar petindvajset lov- skih družin. Na zboru so stare sine in drugi udele- ženci pregledali delo zveze in njenih komisij v mi- nulem letu ter zastavili program dela s finančnim načrtom za leto 1999. V minulem letu 1998 se je upravni odbor LZP sestal na petih sejah in se v precejšnji meri angažiral pri uresničevanju ideje o izgradnji večnamenskega "evropskega" strelišča. To bo moralo ustrezati novemu zakonu o orožju, ki je v pripravi in opredeljuje tudi opremljenost civilnih strelišč. Tudi na po- dročju izobraževanja so bili aktivni ter uspešni. Kar 19 sluša- teljev se je udeleževalo predavanj, ki so organizirana za lokal- ne zveze lovskih družin, na podlagi katerih so pristopili k iz- pitu ter ga vsi uspešno zaključili. Prav tako je LZ Posavja organizirala predavanja in izpite za mesopreglednike, te pa je vseh 18 slušateljev tudi uspešno opravilo. V vseh lovskih družinah so izvedli program lovskega strelstva, ki obsega preizkus streljanja glinastih golobov ter streljanje z lovsko risanico, komisija za lovsko strelstvo pa je organizirala tudi izpit za lovske pripravnike s poudarkom na ravnanju z lov- skim orožjem. Obsežen program pa so si zadali tudi za leto 1999. Kot naravovarstveniki bodo še v večji meri usmerili svoje aktivno- sti v varstvo prostoživečih živali, usklajevali interese s kmetijci in gozdarji pri varovanju habitatov v okoljih, s katerimi upravljajo, skušali izboljšati življenjske pogoje divjadi, predvsem v obliki zaščite male divjadi, da bi dvignili njeno številčnost. Seveda bodo tudi v prihodnje preprečevali kri- volov, na področju gojitve in gospodarjenja pa še naprej poudarjali delo po gojitvenih bazenih. V letošnjem letu bodo v Lovski zvezi Posavja skušali z nabavo ustrezne opreme pre- iti na računalniško vodenje poslovanja, prav tako pa si pois- kati ustrezne prostore za svoje delovanje. Več o problematiki, ki tare, a tudi povezuje lovce v naši regiji, pa bomo poročali v prihodnjih številkah Posavskega obzornika. _________________________________________(B.M.) OTROCI ZA OTROKE V začetku meseca decembra se je Območno združenje Rdečega križa Krško odločilo, da izvede akcijo zbiranja igračk. Pobu- dniki akcije so bili starši otrok skupine "SONČKI" z vzgoji- teljico gospo Marinko Slemen- šek iz VVE Leskovec pri Krškem. Zbiralni akciji so se takoj pri- ključili tudi otroci z vzgo- jiteljicami iz skupine "MED- VEDKI, MIŠKE in METULJČKI" iz istega vrtca. Pobudnikom akcije so se pri družili tudi mladi člani Rdečega križa iz naslednjih osnovnih šol: OŠ Jurij Dalmatin Krško, OŠ Leskovec pri Krškem, OŠ Bres- tanica, OS Senovo in OŠ Kos- tanjevica na Krki. Akcija je bila zelo uspešna, saj smo s pomočjo vseh sodelujo- čih pridobili oz. zbrali veliko igrač. Veseli smo, da bomo s tem marsikateremu otroku po- lepšali dan. Ob koncu akcije se zahvaljuje- mo vsem, ki ste kakorkoli po- magali pri izvedbi akcije, bodisi pri izdelavi plakatov, ki so va- bili otroke k odzivnosti, otro- kom za njihova osebna darila, staršem, vzgojiteljicam, učite- ljem in vsem ostalim, ki ste sodelovali. Rdeči križ Slovenije Območno združenje Krško januar 1999 17 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE ObzörniK PRVIC SKUPAJ V NOVO LETO NA HOČEVARJEVEM TRGU V Krškem je v času decembrskih praznikov na Hočevar jevem trgu skupina organizatorjev priredila božično novoletni sejem z vsakodnevnim dveurnim kulturno- zabavnim programom s številnimi izvajalci. Sprehodili smo se lahko med stojnicami, prisluhnili glasbi, si ogledali dram- ske in plesne skupine... Glavni organizator je bila turistična agencija BOOM, Gasil- sko društvo je postavilo oder in stojnice, Krajevna skupnost Krško je poskrbela za okrasitev, Občina Krško je omogočila najosnovnejša finančna sredstva in načrt za ureditev trga. Zveza prijateljev mladine je poskrbela za prihod Dedka Mra za s spremstvom, za kulturni program pa je poskrbel Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Krško, katere vodja je Tatjana Avsec, ki nam je povedala nekaj več o sami ideji in načrtih za to prireditev. Sama ideja in zamisel za pri- reditev se je pojavila že dokaj zgodaj, vendar pa so finančni problemi zavirali njihovo ures- ničitev, saj še skoraj teden dni pred začetkom niso vedeli, ali bodo lahko pokrili nastale stro- ške. Pa je na koncu vendarle pre- vladala odločitev, da je idejo vre- dno realizirati, četudi z manj denarja, pa z več dobre volje in entuziazma, saj gre za naše mesto.V kulturni program so vključili skoraj vsa kulturna društva iz krške občine in nekaj nastopajočih iz sosednje občine. "ZelcKsem vesela, ker so vsi brez oklevanja bili pripravljeni pros- tovoljno prispevati svoj prog- ram, saj si ne bi mogli privoščiti finančnega kritja in brez njihove dobre volje tudi ne bi bilo tega dogodka," pravi Tatjana Avsec. Sodelovali so pihalni orkestri naše občine, Big Band Krško, rock skupine, plesne in dramska skupina, pevski zbori in v slovenskem prostoru priznane pevke, domačinke. Izbira lokacije ni bila naključna. Vsako mesto ima svoj trg, svoje središče, staro mestno jedro, ki ga je potrebno oživiti in mu da- ti pridih tudi prednovoletnega vzdušja. "Čudoviti trg našega mesta pa je sicer precej osam- Ijen in ponavadi sploh neopazen. Ne le ob novem letu, tudi čez leto bi se morali tu vrstiti dogodki, ki bi združevali občane, da bi trgu povrnili, kar mu gre," je dejala Tatjana Avsec. Sam program je bil po njenih besedah izveden po načrtih in je dosegel svoj namen, saj se je na trgu iz dneva v dan večala mno- žica obiskovalcev, ki je dosegla višek na silvestrsko noč. To pa je bila le še potrditev, da ljudje takšne dogodke potrebujejo. Glede na to, da je šlo za prvi poskus, so z izvedbo kot celoto zadovoljni, čeprav ni šlo brez težav. Načrtovali so namreč, da bi zaprli del CKŽ, kjer bi bilo okoli 20 stojnic (kar je vzbudilo precej odpora s strani nekaterih lastnikov lokalov), pa se jih je na koncu prijavilo le pet. Imeli so tudi nekaj težav z neočiščenim snegom na trgu, skratka tarn, kjer je bilo potrebno po tehnični plati zagotoviti pogoje za nemoten potek prireditev, se je večkrat zataknilo. Občani so bili s prireditvijo zadovoljni, pogrešali so le več stojnic in več dogajanja čez dan, karje zaradi omenjenih razlogov izpadlo iz načrta. Za letošnji december upajo na večjo pove zanost in enotnost vseh soorga- nizatorjev, predvsem pa želijo več pripravljenosti in posluha s strani vseh za to potrebnih insti- tucij in posameznikov. Seveda pa bodo s pripravami in dogovori pričeli že sedaj, saj le tako lahko zagotovijo potrebna sredstva in vse ostalo za tako velik dogodek, kot si ga konec tisočletja tudi v našem mestu zasluži. Zahvaljujejo se vsem nastopa jočim, Izletniku Celje d.o.o., ki je poskrbel za prevoze nasto- pajočih, ter vsem, ki so kakor- koli prispevali k prednovo- letnemu vzdušju našega mesta. Pogovarjala se je Lidiia Petrišič 18 januar 1999 ObzürniK KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE Območna izpostava Skiada RS za Ijubiteljske kulturne dejavnosti in ZKD razpisujeta natečaj za razstavni program GALERIJE KRSKO, za leto 1999. Program bo obsegal vse zvrsti likovne umetnosti. Kandidati naj pošljejo kratek življenjepis z referencami in fotografsko predlogo svojih del na naslov: Sklad RS za Ijubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Krško, CKŽ 23,8270 Krško. Rok prijave je 30. januar 1999. O izboru prijavljenih kandidatov in njihovih del bo odločal Strokovni svet Galerije Krško. Sklad RS za Ijubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Krško in ZKD Krško (tel/fax: 22-913) Sklad RS za Ijubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Krško vabi k vpisu v 40-urno šo[o risanja - OD TIHOZITJA DO AKTA, ki ga bo vodila akademska slikarka specialistka Apolonija Simon. Tečaj je namenjen tako začetnikom kot vsem, ki se že ukvarjajo s katerokoli likovno zvrstjo. Izobraževanje se bo pričelo v začetku februarja in bo potekalo enkrat tedensko po tri ure. Vse podrobne informacije in prijavnice dobite na sedežu Območne izpostave SLKD Krško,CKŽ23,tel.22-9l3. Rok prijave je 29.01.1999. KAM NAMERAVAJO PO KONČANI OSNOVNI SOLI Šolsko leto se počasi preveša v drugo polovico, ki je za številne učence osnovnih šol še posebej pomembna. Bliža se namreč čas, ko se bodo osmošolci mo- rali odločiti, kje bodo nadalje- vali z izobraževanjem. Po rezultatih ankete, ki jo je med posavskimi osmošolci iz- vedel Zavod RS za zaposlovanje Območna enota Sevnica, se v srednje poklicno izobraževanje namerava vključiti 18 odstot- kov vpisne generacije, od tega sta dve tretjini fantov in tretjina deklet. Najbolj pogosti poklici so pri fantih avtomehanik, mi- zar in prodajalec, pri dekletih pa frizer in prodajalec. 30 od- stotkov se jih namerava vpisati v tehniško ali drugo strokovno izobraževanje, največ se jih je odločilo za poklic ekonomske ga tehnika, poleg tega pa tudi za pomočnika vzgojitelja in zdravstvenega tehnika ter elek- trotehnika-elektronika in grad- benega tehnika. Skoraj trije od- stotki učencev si želi postati policist, vendar se ustrezni šti- riletni srednješolski program s prihodnjim šolskim letom ukin- ja. 21 odstotkov se namerava vpisati v gimnazijo, večina si želi izobraževati po splošnem programu, kar petina po prog- ramu ekonomske gimnazije, nekaj pa tudi po programih raz- ličnih strokovnih, športnih in umetniških gimnazij. Šolanje v posavski regiji namerava na- daljevati približno polovica že odločenih, druga polovica pa se odloča za šolanje v sosednjih regijah in večjih centrih (Celje, Novo mesto, Ljubljana). HRVAŠKI LIKOVNIKI V KRŠKEM V lanskem letu je hrvaško li- kovno društvo Spektar gostilo Likovno društvo Krško Oko v času razstavljanja v Republiki Hrvatski, te dni pa je društvo Oko prevzelo vlogo gostitelja in organizatorja likovne razstave društva Spektar v Krškem. 24 članov hrvaškega društva raz- stavlja svoja dela v Kulturnem domu Krško od četrtka 14. ja- nuarja pa vse do 9. februarja. RAZSTAVA "VODOVODNI STOIP V BREŽICAH" V galeriji Posavskega muzeja Brežice so v četrtek, 14. janu- arja, ob 19. uri uradno odprli razstavo "Vodovodni stolp v Brežicah", na kateri bodo vse do 24. januarja svoje izdelke pred- stavljali Foto-video klub Bre- žice, vrtec Mavrica Brežice, OŠ Brežice, likovniki Brežice in KOP Brežice. PREDPREMIERA FILMA TEMNI ANGELI USODE V Kinu Brežice je bila 8. januarja predpremiera slovenskega ce- lovečernega filma Temni Angeli usode, za katerega je scenarij napisal Goran Šalamun, režiral ga je Sašo Podgoršek, kot glavni igralci pa so se preizkusili člani posavske glasbene skupine De- molition group. ianuar 1999 19 Frosti čas ObžorniK DORDE BALAŠEVIČ Dorde Balaševič je na mrzel zimski večer osmega decembra v Halo Tivoli spet pritegnil množico ljubiteljev njegove glasbe. Pred vhodom v dvorano je čakalo mlado in staro, domačini in sosedje iz Hrvaške, ki so sicer pred koncertom prepevali svoje narodne, politično obarvane pesmi, šele nekaj minut pred koncertom so se spomnili na kakšno Doletovo pesem, vsi pa smo premraženi čakali na prihod Balaševiča, ki je zamujal že kar nekaj časa. Upali smo, da vendarle ne bo preveč zamudil, saj je bilo kar 12 stopinj pod ničlo. Dogovorjeni smo bili za intervju. Pa nismo bili edini, ki smo ga čakali, da bi dobili kakšno izjavo, kar nekaj tistih s press karticami je še čakalo pred vrati. A z njim smo se pogovarjali le mi - Posavski obzornik! Slišal sem, da ste bolni. Kaj je narobe z vami ? Ja, bolezen me je dobro zdelala. Dobil sem težko obliko angine, ki je do zdaj še nisem imel, to je zame nekaj novega. Nekaj dni sem bil pod injekcijami. Pa boste zmogli koncert odpeti do konca? Zagotovo da. Zdravim se od petka, do zdaj se praktično nisem premikal in kar se tega tiče, je vse v redu. Lahko se zgodi, da "tresnem" s scene, ampak tudi to bi bilo dobro za reklamo. Če nič drugega, bo koncert trajal dve uri, kakof to delajo drugi glasbeniki. Za nas je to prekinjen koncert na začetku. Svojo prvo pesem "Otkud muva?" ste napisali, ko ste kot sedemnajstletnik ležali na postelji v bolnici. Ali ste zdaj dobili kakšno novo inspiracijo za pesem? V sobi sem zdaj končal eno pe sem. Prav tako zdaj delam tudi pesmi za novo ploščo. Do zdaj so že posnete vse matrice. Vedno delam najprej glasbo, potempašetekste.Tonine- resen pristop, jaz vedno A delam tako. ^^f Bi morda omenili kakšno pesem, ki bo prav tako na novem albumu in ste jo končali pred kratkim? Ena od njih bo tudi pesem, v kateri se omenja Zagreb. Predvidevam, da bo danes tukaj tudi veliko publike iz Hrva- ške. To pesem sem končal, mislim, da tekst še ni dokončen, ampak born že razložil publiki med koncertom, da je to specialna verzija. Na plošči bom pazil, da to naredim še boljše. Kaj bomo slišali? Šest ali pet novih pesmi. Nove pesmi je vedno težko peti. Pub- lika jih ne pozna in vedno misli, da so tiste stare bile boljše, čeprav bodo tudi te nove nekoč stare. Po- tem bo vse prišlo na svoje mesto. Nove pesmi bom odpel bolj na za- četku, da potem kasneje vse spre- menimo v tisti naš klasični "tu- lum" z vsemi starimi pesmimi. Kakšen je vaš repertoar? Balaševič in prijatelji imamo za sabo že dvajset let delovanja, tako da se je ten stvari že kar na- bralo. Vsega skupaj imamo na repertoarju nekje 100 pesmi in vsega ne moremo odpeti in odi- grati nocoj v Ljubljani. Pesmi, ki jih ustvarjate, so za vašo dušo? Vedno je to, kar delamo, nekaj za dušo. Od albuma "Bezdan" delam albume, kakršne sem si vedno želel. In od tu dalje se podpišem na vse, kar sem naredil. Potem ni tako: ta plošča mi je ljubša in ta __ mi ni. Tu se pojavi že vprašan- B^^. je let. Vsako ploš- ^^^^^^^^ čo delam enako, ^^^^^^^^^ odvisno je samo ^^^^^^^H od inspiracije, ali ^^^^^^^H bo dobra ali ne. Ko ste že omenjali pub liko iz Hrvaške, kdaj boste za služili prvi ho norar v kunah? OteürniK PröstTcäs Ne vem. Mislim, da je še polno negativne energije, in nisem siguren, da bo to tako kmalu. Zelo bi si želel, da se to zgodi, ampak še vedno vidim, na primer, da se ob športnih dogodkih čutijo vplivi minule vojne. Mislim, da se to ne bo tako kmalu končalo. Bil sem proti vojni, tako da se mi z "druge" strani težko kaj očita. Ampak mnogi ljudje so bili v tej vojni oškodovani, so kaj izgubili in pri njih vedno ostane črno in belo. Oni delijo svet na vzhod in zahod, na Srbe in Hrvate in kogarkoli, ki je že vmešan. Tako moram jaz nositi breme nekaterih drugih, ki so si v tej vojni "umazali roke", ampak to je tako. Igrali ste že v Ljubljani, tudi v Sarajevu, kaj še pogrešate? Zelo pogrešam Zagreb. Vprašanje je, če bi nastopil v Zagrebu, kakšen bi bil potem koncert v Ljubljani. Najbrž bi v Ljubljani imel male koncerte, ker Hrvati tukaj napolnijo dobršen del dvorane in potem bi spet zelo pogrešal Ljubljano. Vajeni smo vas gledati na velikih koncertih, kjer je recimo po osem do deset tisoč ljudi. Imate v Sloveniji namen nastopiti tudi v manjših dvoranah? To obožujem. Pri nas, v naši državi delamo koncerte v glavnem v gledališčih in podobnih prostorih. To imam najraje. Šansonjer sem in to mi najbolj ustreza. Tako na primer v Valjevu, kjer imamo štiri tisoč ljudi, to razdelimo na štiri koncerte po tisoč ljudi, v Vršcu na tri koncerte in tako naprej. Kaj pa velike dvorane kot tale v Tivoliju? Ne maram športnih dvoran, ampak to je nekaj posebnega, sem prihaja publika, ki rada poje, to je njihov koncert. V veliko cast mi je, da se pojavim na takšnem koncertu. Pripravila: BOŠTJAN COLARIČ in LJDIJA PETRIŠIČ Leto je naokoli in prav zdaj je čas, ko podeljujejo razne nagrade in priznanja za doseike v lanskem letu. Najuspešnejši so prav gotovo skupina DEMOLITION GROUP. Njihov album Neoevangelij je po izboru glasbenih urednikov radijskih postaj po Sloveniji dobil priznanje kot album leta 1998. Prav tako so jih v enakem izboru proglasili za skupino leta. Po izboru revije DR. MUSIC so dobili priznanje za koncert leta (koncert na Novem roku), prav tako pri tej reviji velja za album leta prav Neoevangelij. Se ga še spomnite? Miran Rudan? On se nas očitno ne, saj v intervjujih pravi, da je on Ljubljančan, ki zdaj živi na Primorskem, mama pa je iz Krškega. Sprašujem se, le kdo je bil tisti možakar, ki je včasih, res da ie davno tega, igral in pel pri posavskih (krških) NUCLEAR 003 in NUCLEAR POWER. Hmm, ja, najbri kak Ljubljančan. Kakorkoli že, Miran Rudan po nekaterih izborih, med drugim tudi v izboru (prenovljene) revije Antena velja za pevca leta 1998. Big band Krško je ie drugo leto zapored imel svoj novoletni šou v Ljubljani. Če smo jih lani lahko poslušali na (manjšem) Mestnem trgu, so letos dobili, lahko bi rekli, premijo, saj so nastopili na Prešernovem trgu. Koncert se je začel okoli 21. ure na silvestrovo, vmes smo poslušali še skupino Pepel in kri, z igranjem pa so zaključili šele naslednje leto okrog poldruge ure zjutraj. Tokrat Aleša Suše s taktirko ni bilo, dostojnp pa ga je zamenjal Izi (vodja Big banda iz Radelj ob Dravi), pela je Tjaša Fabjančič. Prav tako je občasno zapel tudi Anton Troha, še najbolj se nam je vtisnil v spomin s čutno odpetim Silvestrskim poljubom. Izraz na obrazu Franceta Prešerna je bil še nekako bolj žalosten, ko so se opolnoči odprli šampanjci in je veliko te žlahtne tekočine steklo tudi po tleh. Skupina Mr. Free, ki smo jo predstavili v prejšnji številki, je zamenjala basista. Nov basist je zdaj Zdenko Grubišič Skupina Leeloojamais pa je posnela svoj prvi CD, kdaj bo v prodaji, še ne vemo. Koncertno počiva tudi skupina KUT Gas.Vodja skupine Rudi Strnad nam je povedal, da zaključujejo snemanje svojega drugega CD-ja, ki bo po njegovih besedah pravi "šus". V Veselem decembru se je veliko giasbenikov zvrstilo tudi na Hočevarjevem trgu v Krškem, med ostalimi tudi mladi up Klavdija Kerin (na sliki),za katero piše pesmi tudi Majda Arh. Ob tej priložnosti še popravekV prejšnji številki smo zapisali, da je Majda Arh napisala besedilo pesmi, ki jo poje Nuša Derenda Ujemi me veter. Pravilen podatek je.da je Majda napisala besedilo in glasbo za to pesem. Oprosti mi, Majda! Majda Arh pa bo uvrščena na kompilacijski CD glasbene oddaje Orion na TVS, kjer je nastopila pred časom in osvojila tretje mesto. Tudi drugače je Majda z glasbo popolnoma okupirana, saj se pripravlja za snemanje CD-ja. Prav tako pripravlja material za otroški, mladinski in odrasli del Melodije morja in sonca. Novo leto je preživela delovno, saj je nastopila na Mokricah. In ko smo jo poklicali, smo jo dobili doma pri bolnih otrocih. Upamo, da so do zdaj že ozdraveli. Pripravil: BoStjan Colarič januar 1999 21 V___________________________________________ Sport in rekreacija ObzörniK JU-JITSU OSVAJA POSAVJE, SLOVEN I JO IN ŽANJE USPEHE PREKO MEJA Koncem leta 1994 je bilo ustanovljeno Športno društvo Policist Krško, ki je pričelo aktivno delovati leto kasneje v treh sekcijah, in sicer z najštevilnejšim zastopstvom v sekciji za borilne veščine, s sekcijo za rekreativne dejavnosti in s strelsko sekcijo. V polnih treh letih aktivnega delovanja je društvo Policist, predvsem pa njegova sekcija za borilne veščine, naredilo temeljne začetne korake v promociji ju-jitsa kot borilne veščine in športne zvrsti tako v Posavju kot tudi v Sloveniji. Da bi se pobliže seznanili s tem športom, ki v svoje vrste privablja vse več mladih, smo se pogovarjali s Stanetom Preskarjem, trenerjem in predsednikom ŠD Katana, ki je tudi direktor slovenske ju-jitsu reprezentance. Širšemu krogu ljudi je ta vr sta športa še vedno neznana ali pa jo pogosto zamenju- jemo z judom ali karatejem. V čem je posebnost te disci- pline? Posebnost ju-jitsa je v tem, da je pravzaprav praoče vsem os- talim borilnim veščinam. Govo- rimo o tehniki samoobrambe, kjer se uporabljajo udarci z rokami, nogami in meti, kar je znaälnost recimo za judo, vzvo- dne tehnike za tesnovzvodni prijem davljenja, torej gre za popolno obliko samoobrambe. Ta je prav zaradi svoje po- polnosti, lahko bi rekli, pos- lovna skrivnost policije in spe- cialnih enot vojske. Domovina ju-jitsa je Japonska, kjer se je razvil v 2.polovici 16. stoletja, pred 20 leti pa so ga po trgov- skih poteh prenesli v Evropo. Ju- jitsu zveza Slovenije pa je usta- novljena koncem leta 1994. Kako pa si ta razmeroma no- va športna zvrst utira pot in se uveljavlja med ostalimi športi? Težko. Težko zaradi tega, ker je borilništvo nasploh v Sloveniji postalo popularno med ljudmi, še sploh po spremembah, ko se čuti nekakšna agresija tudi nav- zven, porasel je kriminal, poras- la so dejanja iz nasilja, tudi mladoletno prestopništvo< in nasilje mladih in to je dejansko odgovor na vprašanje. To je vad- ba samoobrambe, pri kateri je temeljni pogoj, da je človek za sprejem v sekcijo cist. Pri nas ne poznamo mamil, alkohola, agresivnežev, razbijačev in, če tudi bi se takšen pojavil, bi se sam rzločil, ker ne bi mogel vzdržati. Torej, govorimo o zahtev- nosti tega športa... Nedvomno, ker gre za enega naj: težjih športov, ki zahteva izjem Stane Preskar no visoko stopnjo tako psihične kot fizične koncentracije. Gre za izreden napor, menjavo stilov. Potrebno je poznati tako karate kot judo ali aikido, namreč vse te tri veščine so glavni deli ju- jitsa kot takega, saj so izšli iz njega. Karate, to so roke, noge, udarci, na drugi strani judo kot meti, tehnike vzvodov davljenja itd. in aikido, ki je uporabljanje mod napadalca za svojo obram- bo in obvladovanje prostora. In če se navežem na prejšnje vpra- šanje, ju-jitsa ne more trenirati "slab učenec", ker si preprosto ne more zapomniti vse tehnike in spremljajoče teorije niti ga ne more trenirati nekdo, ki nima že naravnih danosti za motorične sposobnosti. Zadnje case se je ju-jitsu razvil že kot neka tera- pevtska zvrst, značilnost, saj nas je že kar nekaj staršev pro- silo, da bi preko tega pomagali njihovim otrokom razvijati motorične sposobnosti. V društvu imate vse več čla- nov v razponu od 6 do 45 let, slišali pa smo, da ne delujete več v okviru ŠD Policist Kr- ško? . Prav zaradi širitve dejavnostiin lažjega pokrivanja prostora ter tako tudi lažjega dela smo se ko- nec Ianskega leta odločili, da naredimo spremembo. Prejšnja centra, Boštanj in Sevnica, sta se združila v novo društvo borilnih veščin, in sicer v IPPON RUCAN- OR Sevnica (Ippon pomeni zma- ga, najvišje možno število točk), na drugi strani pa je bilo vbreži- ški občini iz globoškega centra ustanovljeno Društvo za borilne veščine KATANA. Beseda pomeni samurajska sablja, ki za nas pomeni simbol za pravičnost, moč in popolnost. Tako ŠD Policist trenutno nima sekcije za borilne veščine. Sicer pa nas je v to prisilil tudi sam način finan- ciranja. Sedež "Policista" je v Kr- škem, kjer pa nas niso želeli sprejeti v Športno zvezo, čeprav tudi nismo dobili pametnega odgovora, zakaj nas nočejo. Le da pač ne izpolnjujemo pogojev, pri tem pa niso povedali, kate- rih. Se pravi, da se ti dve društvi sedaj financirata s pomočjo sponzorjev? Financiramo se iz sevniške in brežiške športne zveze, kjer nam veliko pomagajo, vseeno pa je glavni vir sponzorstvo in majhen vir članarina. Starši so tisti, ki financirajo večji del, predvsem opremo, ki ni majhen strošek, društvo pa poskrbi, da se plačajo tekmovalne takse, prevozi in prenočišča. Moja na- loga je, da zagotovim reprezen- tanci opremo za zunanji izgled, se pravi, trenirke, kimono pa si izbere in nabavi tekmovalec sam, saj je tudi kimon več vrst, tudi zaradi različnih načinov tekmovanja. Najvecji sponzorji v lanskem letu, ko smo tudi potovali na svetovno prvenstvo v Berlin, sta nam bila občini Brežice in Krško, ICEC, Radio Brežice, Ljubljanska banka, SKB banka, Krka Novo mesto, pa Granit Brežice, precejšnje šte- vilo manjših firm, glavni spozor reprezentance pa je bil lani Petrol. Moram pa povedati, da je za nas imel precejšnje razu- mevanje prejšnji župan krške občine. Vrniva se k sami tehniki tega športa in značilnostim tek- movanja? Imamo tekmovanje v tehniki, obvladovanju tehnike ali t.i duo Ženski par v duo sistemu Anita Strgar in Mojca Škof na poti do zmage s Poljakinjama 22 januar 1999 ObzörniK V___________________________________________, Sport in rekreacija sistem. Gre za delo v parih, moš- kih, ženskih in mešanih, ki so razdeljeni v dve kategoriji, in si- cer pod 15 in nad 15. let. Ti pari imajo nalogo, da si na 20 znanih napadov, ki so vnaprej določeni in vsem znani, pripravijo obrambo. Vendar stvar ni tako enostavna. Ti napadi so raz- deljeni v štiri serije po pet napadov. Ko si na tekmovanju, ti izžreba sodnik ali si izžrebaš sam tri napade iz ene serije in v trenutku, ko ti da sodnik znak za začetek, dobiš na kartici številko napada. V glavi moraš takoj vedeti, kateri je ta napad, Mešani par v duo sistemu Go- razd Kostevc in Vanja Preskar v nastopu proti svetovnima prva- koma iz Francije kdo v paru dela ta napad in kaj je obramba na ta napad. To je potrebno izvesti bliskovito, kar se da najbolj uravnoteženo, naj- lepše in tudi najbolj učinkovito Drugi del pa so borbe, tipične ju-jitsu borbe, torej samoob- rambne borbe, kjer pa se posa- meznik sreča s posameznikom. Tekmovalci so razdeljeni v kate- gorijah po teži, kjer imamo 6 moških in 5 ženskih kategorij. Borba je razdeljena v tri dele. V prvem delu se uporabljajo iz- ključno udarci z roko in nogo, to je borba na razdalji, kjer niso dovoljeni direktni kontaktni udarci v glavo. V drugem delu poteka borba v kontaktu, kjer pa, na grobo povedano, veljajo pravila juda. Uporabljajo se meti, vzvodi davljenja in podi- ranja, ki so različno točkovana. V tretjem delu pa poteka borba na tleh. Uporabljajo se vzvodni prijemi, končni prijemi in dav- ljenja. Borba traja v mladinski, članski kategoriji dvakrat po dve minuti z enominutno pav- zo, pri kadetih od 12 do 15 let pa dvakrat po minuto s pol- minutnim premorom. Ker je to kratek čas za prikaz, mora tek- movalec v trenutku pokazati svoje znanje, se v trenutku odlodti in to je tisto, kar ta sport krasi in, kjer zdržijo samo naj- boljši. To znanje pa se obeležuje s pasovi, opazimo pa tudi na pise 1., 2. dan... Pri ju-jitsu se tako kot pri večini borilnih veščin znanje Iočuje in obeležuje s pasovi, ki so na eni strani šolski, to je od belega do rjavega pasu, na drugi strani pa so mojstrski, to so "dan" pasovi in tečejo od 1. do lO.dne. Tre- nutno ima v Sloveniji najvišji pas predsednik ju-jitsu zveze Slovenije. mag. Srečko Krope, ki ima 5.dan. Ti pasovi se polagajo preko izredno zahtevnih izpi- tov, saj je potrebno rešiti pisni testni del, v popolnosti je pot- rebno obvladati sodniška pravi la, sledi razgovor o etiki, filozo- fiji in šele nato je lahko nekdo mojster. Kljub temu pa ta šport še vedno ni "množičen" in zato- rej ni tolikšne konkurence... Konkurenčnosti v začetku mor- da res ni bilo in je ta vaša opazka v nekem delu upravičena, ven dar pa je sedaj konkurenca, sploh v nekaterih kategorijah tekmovanja, izredno močna. V letu 1994 smo začeli štirje klubi, danes jih je trinajst. Praktično je pokrita cela Slovenija. Iz 50 ljudi je narasla številka na 1000 do 1100 športnikov. Kateri klub pa je v Sloveniji najmočnejši? Številčno najmočnejši je bilo do sedaj ŠD Policist. Tudi tekmo- valno, če bi združil borbe in tehniko, dejansko se je kosal s Tacnom. Tacenski del, ki ima samo fante in le kategorijo mladincev in članov, so tu nekoliko hendikepirani, so objektivno najboljši, smo se pa z njimi kosali za prvo mesto. Sedaj, ko smo šli mi narazen, se je še povečalo število kandi- datov za prvo mesto. Sedaj se tudiTacen odpira navzven, vse močnejši pa je tudi klub v Celju. Konec lanskega leta ste se udeležili tudi svetovnega pr- venstva v Berlinu. V Berlinu je bilo rekordno število tekmovalk in tekmo- valcev. Prišlo jih je 185 iz 18 držav. Mi smo šli v Berlin z nekoliko okrnjeno ekipo, ker se je tik pred tekmo poškodoval Jure Pignar, ki je z Vitjem Gričar- jem tvoril tekmovalni par v duo sistemu in za katera smo bili povsem prepričani, da bosta posegla po medalji, prav gotovo sta bila kandidata za zlato. Poškodoval se nam je tudi borec v kategoriji do 94 kg. Pri duo sistemu sta imeli dekleti ugoden žreb nasportnikov, mešani par pa izredno neprijetnega, saj je dobil za nasprotnike Francoze. Vanja in Goran sta naredila naj- več kar sta mogla, Anita in Moj- ca pa sta prvi del proti Polja- kinjama dobili, v nadaljevanju pa naleteli na težje nasprotnike in pristali na 7. mestu. Borci so dobili eno bronasto medaljo, ki jo je priboril Oštir, dva tekmo- valca sta pristala na 5. mestu, Rančigar povsem neupravičeno, ker bi se moral boriti v finalu, sodniki pa so ga dobesedno "zrezali". Vseeno pa je bil to lep uspeh slovenske reprezentance. Kaj pa vas čaka v letošnjem letu? Vsekakor je lep uspeh, imamo pa še precej perspektivnega in dobrega kadra. Upamo, da se bo za naslednjo svetovno prven- stvo uspelo v reprezentanco uvrstiti 17-letni Katji Urek iz Katane Globoko in tarn kvalitet- no nastopiti, ker je v dosedanjih borbah prikazala izredno prip- ravljenost.Sicer pa nas letos ča- ka evropsko prvenstvo v Izraelu in pet večjih, t.i. grandprijev po Evropi, od Švedske do Grčije. Seveda je udelezbä na teh od- visna tudi od zagotavljanja fi- nančnih sredstev. Bojana Mavsar „,5P0SNI.„ ObzorniK Stojijo od leve proti desni: Robert Perc - pomočnik direktorja re- prezentance, Grega Novak - glavni trener duo sistema, Damir Urek - trener posavskih parov, Stane Preskar - direktor reprezentance. Klečijo: Gorazd Kostevc in Vanja Preskar, Mojca Škofin Anita Strgar. Januar 1999 23 Kronika ObzorniK ALOJZ BREZOVŠEK (15.1. 1946 - 1.1. 1999) Pred neizprosnim oblicjem smrti se vse, kar je bilo še trenutek prej tako pomembno - vsi drobni opravki in veiiki cilji, raz- blini. Zavemo se, da je naš čas končen in dokončen, v razmerju do njega pa nimamo nobene možnosti več. Zato nas vsaka smrt pretrese in nas naredi boljše. Spomni nas, da tudi mi nimamo neskončno veliko časa, da moramo tisto, kar želimo postoriti, napraviti zdaj. Zapustil nas je človek, s kate- rim smo se radi družili, delali, se zabavali in preživeli lep kos svojega življenja. Bil je naš pri- jatelj in imeli smo ga radi. Kako krhko in minljivo je zares vse! Vse razen preteklosti. Os- tanejo nam le spomini na vse tisto, kar smo doživeli skupaj. In v teh spominih na vse tisto, kar smo doživeli skupaj. In v teh spominih bo naš dragi pri- jatelj vedno živ. Zadnja leta svojega življenja je Lojz posvetil praktičnemu streljanju. Bil je nosilec vseh aktivnosti na Senovem in tajnik Zveze za praktično streljanje. Ogromno časa smo prebili skupaj, ko smo snovali naše društvo in postavljali temelje strelišča v Zaklu. Vsaka tekma - doma ali kje drugje je bila zanj izziv, ki se ga je lotil resno in odgovorno. Svoje delo je opravljal rad, mi pa smo ga cenili zaradi njegovih sposobnosti in se od njega učili natančnosti in pedantnosti ter strpnega dialoga. Naše društvo in Zveza sta z njim izgubila predanega člana, človeka, na katerega smo se lahko vedno zanesli. Smrt vsakega prehiti, vsakemu ostane neizpolnjen še košček sanj. Do vsakega, ki umre, nam ostane kaj neizrečenega, nekaj, kar mu moramo še povedati : Hvala, ker si delil z nami svojo prekratko življenjsko pot. Hvala, ker si nam bil prijatelj. Hvala, ker smo lahko bili tvoji prijatelji. Milan Venek in ŠD Kondor Kadmvske spremembe v policiji ZA IN FORM I RAN JE ODSLEJ MARJAN HARTL, NA MEJI PA ANDREJ ZBAŠNIK Najbrž ni le slovenska poseb nost, a vsekakor je res, da so v naših časopisih med najbolj branimi rubrikami tiste, ki po ročajo o kriminalu, prestopkih, nesrečah in podobnih temah. Poti do tovrstnih informacij so seveda lahko različne, a najbolj zanesljiva in točna je povezava z obveščevalno komunikacij- Marjan Hartl skim centrom, v Posavju je to OKC na UNZ Krško. Dosedanji načelnik tega centra Dušan Fic ko je izpolnil vse pogoje po 87.členu Zakona o policiji, kar pomeni, da mora imeti usluž- benec policije najmanj 45 let, 30 let delovne dobe, od tega 15 let na delovnem mestu s poo- blastilom. Gospod Dušan Ficko je tem kriterijem s svojim de- lovnim stažem zadostil in se z iztekom leta 1998 upokojil., sodelavci iz Posavskega obzor- nika pa se mu zahvaljujemo za minulo korektno in ažurno sodelovanje. Upamo, da bo vsaj tako dobro tudi v prihodnje. Njegova pooblastila za stike z javnostjo je namreč prevzel šef urada načelnika policijske uprave Marjan Hartl. V Krškem, kamor se vsakodnevno vozi iz Kozjega, je zaposlen od leta 1992. Ob nedavnem spoznav- nem srečanju nam je povedal, da bo v letošnjem letu še kar nekaj upokojitev v policijskih vrstah, ki pa jih bodo morali pokrivati z notranjimi preme- stitvami, torej brez dodatnega zaposlovanja. Ker pa nam je v prejšnji številki Posavskega obzornika, ko smo pisali o obisku generalnega direktorja slovenske policije Boruta Likarja na Obrežju, zmanjkalo prostora za objavo fotografije komandirja policij- ske mejne postaje Obrežje, Andreja Zbašnika, jo objav- ljamo tokrat. Zbašnik je delov- no mesto komandirja na Obrež- ju prevzel po odhodu doteda- njega komandirja Franca Pav Una, ki zdaj dela na občinski upravi v Krškem. (B.M) lull Z^GrK^tT^^^B N^Hi -«SB 1II asm BI wM ¦ ¦ H k^^^H vilfJIHill k^^B Andrej Zbašnik OPRAVIČILO Spodaj podpisana se opravičujem dr. med. Jeleni Menciger iz Lju- bljane, ker sem spo- mladi leta 1998 brez dovoljenja vstopila v stanovanjsko poslopje na Cesti krških žrtev 32 y Krškem, katerega solastnica je. Marušahfavsar, Kajuhova 7, Krško. OPRAVIČILO Spodaj podpisani se o- pravičujem dr.med. Je- leni Mencinger iz Ljub- Ijane, ker sem spomla- di leta 1998 brez dovo- ljenja vstopil v stano- vanjsko poslopje na Cesti krških žrtev 32 v Krškem, katerega sola- stnica je. BoštjanColarič, Kolodvorska 4c,Krško. ObzörniK Kronika IZ POLICIJSKIH Akcija "Natakar! Taksi prosim." Na območju UNZ Krško je bilo v decembru 1997 v 80 prometnih nesrečah udeleženih kar 14 vinjenih voznikov oziroma 17 odstotkov. Prav zaradi teh podat- kov oziroma z namenom zmanj- šanja prometnih nesreč smo na območju Posavja od 14. 12.do 31.12.1998 izvajaliakcijo "Nata- kar! Taksi prosim." Čeprav je bila akcija večkrat napovedana v sredstvih javnega obveščanja, so policisti med akcijo izvedli naslednje ukrepe: 373 preizku- sov z alkotestom, 105 med njimi je bilo pozitivnih, 280 negativ nih, 7 jih je preizkus odklonilo, bilo je izdanih 380 zloženk in 300 alkotesterjev. Kljub temu, da podatki o prometnih nesrečah za decem- ber 1998 še niso popolni, kaže, da je akcija dosegla svoj namen, saj je bilo po dosedanjih podat- kih v prometnih nesrečah ude- leženih le 8 odstotkov vinjenih voznikov. Glede na to, da je bilo tudi v mesecu januarju 1999 stanje glede navedenih promet- nih nesreč zelo slabo, bodo policisti UNZ Krško nadaljevali s poostrenimi nadzori nad psiho- fizičnim stanjem voznikov v cestnem prometu. 31.12. 1998 se je ob sedmi uri zvečer na cesti Krško-Brestani ca na Valvasorjevem nabrežju zgodila prometna nesreča, v ka- teri sta bila udeležena pešec, ki je na kraju nesreče umrl, in vo- znica osebnega avtomobila. Pešec je hodil po vozišču na Val- vasorjevem nabrežju v smeri proti Brestanici po desni strani po sredini smernega vozišča. Za njim je v isti smeri pripeljala voznica osebnega vozila, ki je pešca nameravala prehiteti, takrat pa je pešec stopil proti sredini vozišča. Voznica ga je zadela s sprednjim desnim de- lom vozila, padel je na pokrov motorja in vetrobransko steklo, od tu pa na cesto. 03. 01. 1999 je neznani storilec v popoldanskem času vlomil v hišo Stjepana Š. iz Brežic. Pov- zpel se je na balkon in skozi delno odprto okno zlezel v hi- šo, od koder je vzel dva prsta- na, žensko uro, dva blanketa čekov in čekovni kartici. Ko sta se oškodovanca vrnila domov, sta zaslišala ropot in pregnala storilca, ki je stekel v neznano. 03.01. 1999jeMihaG., Student kemije, v kletnih prostorih sta- novanjske hiše v Sevnici, v kate- rih ima svoj kemijski labora- torij, spet opravljal enega izmed svojih kemijskih poiz- kusov. Pri dodajanju neznane snovi je nenadoma prišlo do močne eksplozije. Zaradi poš- kodb je Miha poiskal pomoč v Zdravstvenem domu Sevnica, od koder so ga prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. 05. 01. je v zgodnjih jutranjih urah občan Brežic poklical na OKC UNZ Krško, da je neznanec na bencinskem servisu v Breži- cah vnovčil verjetno ukraden ček Nove Ljubljanske banke. Na kraj je odšla patrulja PP Krško, kasneje pa tudi patrulja PP Bre- žice. Legitimirali so več oseb: Huberta G. iz Brezja pri Boj- snem, Arturja G. prav tako iz Brezja pri Bojsnem, Kristijana G. tudi iz Brezja ter Marjeto J. iz Maribora. Zaradi suma storit- ve navedenega dejanja so bili vsi povabljeni na PP Brežice. Po preiskavi je bila zoper brata Ar- turja in Huberta napisana ka- zenska ovadba na ODT v Krš- kem za opisano kaznivo dejan- je, zoper Kristijana in Marjeto pa je bila podana kazenska ovadba prikrivanja. 05.01. 0b 11.45 uri je na mejni prehod Slovenska vas z osebnim avtomobilom v Slovenijo vstopal državljan Hrvaške Mladen R. Vozilo je bilo izločeno iz kolone in odrejena je bila kontrola vozila. Pri pregledu je policist v predalu armaturne plošče v črnem usnjenem toku našel plinsko pištolo znamke IWG AMERICAN PT8 570, cal. 9mm. Lastniku orožja je bilo izdano potrdilo o zaseženem orožju in strelivu ter potrdilo o pridržanju tuje potne listine ter podcn predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške v Brežicah. 07.01. je na gradbišču stano- vanjske hiše v Kregarjevi ulici v Brežicah prišlo do delovne nez- gode. Marjanu B. iz Gorice, ki je na gradbišču opravljal pomožna pripravljalna dela, je ob hoji ob izkopu gradbene hiše spodrsnilo in padel je na desni bok. Ob tem se je skušal ujeti, vendar je padel nazaj v prostor med izkopom in steno novogradnje v globino 2m. Pri tem je padel z glavo navzdol in udaril ob temelj stanovanjske hiše, kjer je obležal. Pri tem so mu delavci na gradbišču poma- gali in ga odpeljali v bolnišnico Brežice, kjer mu je bila nudena prva pomoč. Zdravnik je ugoto- vil, da je poškodovani dobil uda- rec v glavo , pretres možganov in raztrganino na glavi. Poškodo- vani je v bolnišnici ostal na opa- zovanju. V okviru poostrenih nadzorov prometa so policisti UNZ Krško v soboto dne 9.1.1998 izvedli na območju Posavja javno na- povedan poostren nadzor pro- meta v času med 23.00 in 05.00 uro s poudarkom na ugotavljanju psihofizičnega stanja voznikov (v mesecu januarju 1998 je bilo v prometnih nesrečah udeleženo kar 18,3 % vinjenih voznikov). Ustavili so 220 voznikov motornih vozil iz zoper 52 voznikov odredili preizkus z alkotestom. 19-im so odvzeli vozniška dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola in jim prepo- vedali nadaljnjo vožnjo. Policisti pa so tudi zoper 6 voznikov podali predlog za uvedbo postopka pri Sodniku za prekrške, zaradi dru- gih kršitev cestno prometnih predpisov in izrekli 7 mandatnih kazni na kraju prekrška. 11 Januarja je v nočnem času, za sedaj še neznani storilec, vlomil v dobovsko trgovino Kerametal. Iz notranjosti trgovine je protipravno odtujil večje število cigaret, prehrambenih bonov ter mesnih prehrambenih izdelkov. Materiaina škoda znaša okoli 350.000,00 SIT. V jakni 66-letnega P.Nikole iz Vukovarja, ki jo je imel na zad- njem sedežu avtomobila, so 12.januarja na mejnem preho- du Obrežje policisti našli malokalibersko (dvocevno) pi- štolo znamke Derringer z dve- ma nabojema. V nadaljevanju so preiskave so odkrili v žepu jakne še 11 nabojev cal. 5,6. Orožje in strelivo so policisti zasegli, začasno pridržali potni list, P.Nikola pa se je moral sre- čati z brežiškim sodnikom za prekrške. ObzorniK SEVNIŠKI ŠAHOVSKI ZMAGOVALCI V LETU 1998 Šahist leta: Toni Kranjec iz ŠK "Milan Majcen" Sevnica, 1.141 točk Zmagovalec v pospešenem šahu: Zvonko Mesojedec, 110 točk Zmagovalec v hitropote- znem šahu: Andrej Grilc, 162 točk Zmagovalec v šahu med ve- terani (nad 50 let): Franc Derstvenšek, 74,5 točk Zmagovalci sevniški osnov- nošolcev: dečki do 9 let - Dejan Markovič (5 točk), dečki do 11 let - Marko Ko- zic (4 točke), fantje do 13 let - Gregor Mirt (4 točke), deklice do 11 let - Suzana Pavlič (4 točke), dekleta do 13 let - Ana Kozinc (3 toč- ke) Zmagovalec 4.Radejevega šahovskega memoriala med člani na Blanci je Gorazd Novak, ŠK Triglav Krško (10,5 točk), med osnovno- šolci pa Sašo Župavc, Krš- ko (7 točk) M "1 januar 1999 25 Obvestila ObzorniK KRŠKO 14.01. do 09.02. v Kulturnem domu Krško likovna razstava hrvaškega likovnega društva Spektar 20.01, ob 18. uri v dvorani Glasbene sole Krško - nastop učencev glasbene sole Krško 26.01. ob 17. uri v Valvasorjevi knjižnici Krško - ura pravljic 27.01. ob 18. uri v dvorani Glasbene sole Krško - nastop učencev glasbene sole Krško BREŽICE 14.01. do 24.01. v galeriji Posavskega muzeja Brežice razstava "Vodovodni stolp v Brežicah" 26.01. ob 19.30 uri v dvorani gradu Mokrice (ZKD Brežice) - koncert harfistke Mojce Zlobko KOSTANJEVICA NA KRKI 22.01. ob 19. uri v Lamutovem likovnem salonu, Galerija Božidarja Jakca Kostanjevica - otvoritev likovne razstave - pogled na trenutno likovno umetnost Dolenjske in Posavja PUSTNE NOVICE Ikforcenfjauö Bliža se pust in z njitn Pustne novice... Kot pravi pustni veseljaki prav gotovo že vedo, bo njihov največji praznik letos že 16. februarja. Tudi v Posavju so se začele mrzlične priprave organizatorjev pustnih prireditev, člani uredništva Pustnih novic pa so na prvem sestanku sklenili javno povabiti vse dosedanje in morebitne nove sodelavce, da čimprej pošljejo svoje prispevke za letošnjo številko. Na šaljiv ali satiričen, a ne osebno žaljiv način, liaj opišejo osebnosti in dogodke preteklega leta (predvsem z obmocja krške in brežiške občine) v obliki kratkih šal, iskric, pesmic, še posebno pa bodo veseli karikatur, risb, fotografij s šaljivimi podpisi ali drugih oblik, primernih za natis v najpopularnejšem časopisu vseh časov. Lani je žal kar nekaj prispevkov ostalo neobjavljenih, ker so prispeli prepozno. Zato jih letos pošljite čimhitreje, a najkasneje do 6. februarja 1999 na naslov: Prforcenhaus (za Pustne novice), p. 8311 Kostanjevica na Krki. Prispevke lahko podpišete z izmišljenim imenom ali kraticami, vendar obvezno priložite pravo ime in naslov, oziroma vsaj telefonsko številko. -Veselo praznovanje! INFORMACIJE KRŠKO Center za socialno delo - 22 325 Dom upokojencev 21 611 Gasilci 112 Lekarna Krško -22 131 Lekarna na Vidmu - Zdravstveni dom - 21 204 Občina 21 771 Policijska postaja - 113 Pošta - 22 820 Turistično društvo - 31 217 Železniška postaja - 22 250 Knjižnica - 21 277 SEVNICA Občina - 41 086 Center za socialno delo - 41 047 Zdravstveni dom - 41 124 Lekarna - 81 139 Veterinarska postaja - 41 630 Policijska postaja - 113 Avtobusna postaja - 41 715 Železniška postaja - 2983 112 Pošta - 41 591 Rdeči križ - 41 574 Turistično društvo - 81 455 BREŽICE Lekarna -61 213 Zdravstveni dom - 61 136 Železniška postaja - 61 293 Knjižnica - 62 649 Policijska postaja - 61 122 Pošta - 61 209 Center za socialno delo - 61 722 Občina - 62 050 Gasilci -112 Novo poslovno-stanovanjsko hišo v Krškem, 144 m2, ugodno prodam. Tel: 21-522, 22-906 Novo poslovno stanovanjsko hišo v Krškem, 202 m^, z raz- gledom na Krško polje, ugodno prodam. Tel: 21-522, 22-906 PRODAM stroj za izdelavo ključev s ključi in vsem, kar spada zraven. Informacije na CKŽ 60, Krško (Simonie). ObzorniK POSAVSKI OBZORNIK štiri najstdnevnik za Posavje izdaja Kulturno društvo Obzorje - Krško. Glavni in odgovorni urednik: Silvester Mavsar. Prelom strani: Dlan design, Krško. Tisk in vezava: Grafit, Senovo. Naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško. Uredništvo: Valvasorjevo nab- režje 5, Krško. Telefon in fax: 0608/20-320. Naročnina: cena posameznega izvoda v prosti prodaji - 200 to- larjev, naročnina za 12 številk (polletna) z 20 % popustom - 1.920,00 tolarjev. ŽR: 51600 - 678 ¦ 72359. Posavski obzornik je vpisan v evidenco javnih glasii pri Ministrstvu za kulturo RS pod zap. številko 1500, je proizvod informativne narave in se zanj plačuje 5- odstotni prometni davek na podlagi odločbe 415- 41/98. Kamnoseštvo GDIakša 26 januar 1999 Posavski obzornik: PRVO LETO IZHAJANJA I.to I •«•»Ilk»* • son« 2OO tolarl*« - deomto.r 1»97 veseli december '97 I RAFKöTöölP Uredniitvo na oblsku 21DOLE posavski ^^^H QKfcRNji MBBk rT*]'I»; j^^^h posavski ««.„.^»/.„.™IW.„„;„„..^-^ QRORffl "iffinipi "tpktaf zftve birokracijf?*, IP o s a v s k i p*...w„a „.,.*. 8.,..*,, ""«B OHBORNIW ? UU U;\;i| 'J^BSflEfilSBj^i^ji posavski ^,......„,„,»,.«», '^^pi ÖMHS OB^ORNli I «to tl - &t»vifkatt - o*At 2OO tol«rl*v - luntj !»»• I r^RQVASCANlte^5j^Bj;OZNICl posavski . •. .,„.....,,, ...... ^fl| OB^ORNll Naš^gost* F Stanka Macur Kdo in zakaj ukmja UNZ Krško Ministri si (spet) podajajo kljuke