VMZE J3K I RAVNATELJ LJUBLJANA J': zor,7 "V I J St. 1 LUt icl S rneteci L 6.50 r ftirok< ni a«. poštnina ponSujcna (C- C, a J U posta) ponedeljka. NaroCniaai u t dmcc L celo leto L 75.—, ▼ inozemstvo aeaoČM cvike 30 »tot. — 0|litnia& za i mm prostor« za trgpvak« m obrtan oglase L I«—, za /Vabila L 1.50. ofkse denarnih zarodov L Jazi na pni w patak, 20. mala 1927. Storilka M cent Letnik Lil Uredništvo in apravniitvo: TtM (3), uliaa S. Francezco d'Assisi 20. Tr-Icfon 11-57. Dopisi naj aa poiiljajo izključno uredniAivn, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvn. Rokopisi ie ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemata. — Lsst. založba in tisk Tiskarne «Edino«t» Poduredniitvo v O o r i c i : vlica Giorat Carducd it. 7, L n. — Telet it. 327. J Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Odmevi sestanka Mm pazimiivietlaitnlRi PRAGA, 17. maja 1967. Vsi čehoslovaški listi so na- gtsali po zaključku konference laleg^a sporazuma v Jahimovu obširne ocen« rezultatov tegu va/žnega posvetovanja voditeljev zunanje politike Cehoslovaške, Jugoslavije in Romunske. Naslednji pregled teh glasov naj pokaže, kako presoja ta dogodek 6ehosiovasko javno mnenje. Organ republikanske stranke «Venkov» razmotriva konferenco s statlišča vprašanja, ali se je Mali sporazum preživel spričo dejstva, da ogrsko vprašanje ni več tako pereče kot v preteklosti. Drugo važno vprašanje, — nadaljuje «Venkov» — na katero jo pričakovala Evropa odgovor iz Jahimova, je bilo, ali so vezi med državami Malega sporazuma popustile ali ne. Z drugimi besedami, ali je Romunija, ki je sklenila z Italijo prijateljsko pogodbo, spremenila •Svoje nazore o Malem sporazumu ali ne. Na obe vprašanji je dal Jahimov odgovor, ki ni niti najmanje prijeten nasprotnikom Malega sporazuma. Kakor se je pokazalo v zadnjem času, ni zgubilo ogrsko vprašanje na svoji aktualnosti. Res so bili hipi, ko so madžarski krogi kazali. da so se pomirili s sedanjem stanjem stvari, toda v zadnjih časih se slišijo iz Budimpešte glasovi, po katerih sc da sodili, da Ogrska ni zadovoljna. Tudi ina drugo vprašanje je dala konferenca jasen odgovor. Romunija ima mnogo več iaz^ogov citati v trdni zvezi z Malim razumom nego iti, kot I>i mnogi želeli, po svoji lastni poti, o-slanjajoč se na druge ne v zadostni meri altruistične obljube. Najvažnejši odgovor vidi «Ven-kov» v naglašanju potrebe povoljne rešitve gospodarskih vprašanj. Članek se zaključuje: « Jahimov pomeni torej začetek nove dobe Malega sporazuma, dobe, ki bo rodila vsem njegovim članicam politične in gospodarske koristi.» «Narodni Listy», glasilo narodne demokracije, pravi, da je ostal Mali sporazum po jahi-movski konferenci toliko po svojem sestavu kolikor tudi po svojih nalogah nespremenjen. Mali sporazum je bil ustvarjen, da zagotovi živi jonske predpogoje malih držav srednje Evrope v skladu z mirovnimi pogodbami. Razlogi njegovega obstoja so veljavni tudi sedaj po sedmih letih. Ne bilo bi točno, če bi se pripisoval Malemu sporazumu, odločilen vpliv v vprašanjih evrc-pske politike. Glavni činitelji so tu velesile, katere so tudi odgovorne za razvoj mednarodnega življenja Zveza med Prago, Beogradom in Bukareštom pa ni nič manj močna in važna, če si ne postavlja višjih ciljev, nego jih more doseči. Poročevalec «Lidovih Listov«, glasila češke ljudske stranke, piše v svojem listu: «Nihče med nami ni šel v Jahimov, da bi zvedel od ministrov nekaj važnega^ Vedeli smo vnaprej, da bodo njihove izjave take, da bi se mogle zanimive stvari čitati le med vrstami. Države so kakor neveste: Čim manj se o njih govori, tem lepše so.» «Cesk£ Slovo», glasilo čeho-slovaške narodno-socialistiČne stranke, promatra Mali sporazum z ozirom na sedanjo ner-voznost v mednarodni politiki ter dodaje, da izpolnjuje svojo temeljno nalogo, ki obstoji v tem, da ohrani za vsako ceno ravnotežje v srednji Evropi, da dela za mir in skrbi za spoštovanje pogodb. Mali sporazum sloni na skupnih življenjskih interesih vseh treh držav, in to je trdna podlaga za vzajemno delo. To konstruktivno in kon-solidacijsko delo se z razvojem prilik bolj in bolj razširja ter prehaja tudi na gospodarsko polje. Tako je prišlo, da se je to tia jahimovski konferenci še posebej naglašalo. Obširno se bavi z Jahimovim tudi glasilo čehoslo.vaških legio-narjev «Na rodni Osvobozeni». Velesile — piše legionarski list, — ki so vzele nase po vojni veliko odgovornost novega položaja v srednji in jugovzhodni Evropi, so pazljivo proučevale resnične sposobnosti ter politične in gospodarske možnosti za sa- mostojno življenje teh držav, » katere so se borili njihovi narodi. Po sedmih letih obstoja Ma-lega sporazuma pa ne dvomi nihče več, da se morajo reševati vprašanja mednarodnega značaja, ki zadevajo interese držav Malega sporazuma, vedno ob udeležbi njiii samih. Ta zveza _ zaključuje «Narodni Osvo- bozeni» — je delala mnogo let z uspehom za ohranitev splošnega miru. Vse tri države Malega sporazuma gredo stalno za svojim ciljem, ki je mednarodni sporazum, lojalno sodelovanje s sosednimi državami, politična konsolidacija v smislu načel Družbe nacij. Binske «Lldove Noviny» vidijo pravo srečo v dejstvu, da je bila romunskemu zunanjemu ministru poverjena naloga, da se svobodno in obširno izrazi pred novinarji o delu in današnjem položaju Malega sporazuma. Glede odnošajev Malega sporazuma napram velesilam ter glavnim političnim in gor-spodarskim stru jam današnjega sveta se je morda moglo pričakovati, da se pojavijo znatne razlike v nazorih in celo življenjskih interesih držav Malega sporazuma. Toda na konferenci v Jahimovu se je vse to do dna pretreslo brez vsakega prikrivanja in rezultat je bil pozitiven. Nemški pisano uradno glasilo Prager Presse» ugotavlja popoln sporazum v vseh treh državah. To se je najlepše pokazalo tudi na dejstvu, da so govorili zunanji ministri novinarjem drug za drugim, ne da bi vedeli, kaj je aru^i tovariš izjavil, a se kljub temu njihove izjave popolnoma vjemajo po svoji vsebini. Govorili so iz enega prepričanja, iz enega duha. V prvih letih — zaključuje omenjeni list — je razvijal Mali sporazum silno uspešno delo. Nato je sledila doba, v kateri je moral braniti dosežene uspehe, in zato je le tu pa tam dvigal svoj glas. Njegovi nasprotniki in kritiki so sklepali inja), Može Andrej (Lokva pri Divači), Princ Jožef (Vrbica), Kaluža Jožef (Narin), Kaluža Alojz (Narin), Kralj Justina (TrebČe), Kral j Emilij (Trebče), Matko Jakob (Prelože), Straus Ivan ^Erjovče), Skuk Anton (Ležeče Gornje.) Šten-berger Pavel (NovokraČina), Suster Jožef (Novokračina), Pacher Alojz (Dvor pri Bovcu.) Tržaške lepotice na..«, naboru Tržaške lepotice so preživele to dni v veliki nestrpnosti. Mučila Jih je namreč radovednost, kak-6en bo izid natečaja, ki je dmel nanten ugotoviti, katera je najlepša. Natečaj se je pričel pred kakimi 8 dnevi in je vzbudil med tržaškimi Evinimi hčerkami velikansko zanimanje. To je pač povsem umljivo, kajti razen pravice do častnega naslova «mis8 Trst» je natečaj nudil najlepši Tržačanki možnost, da odpotuje v Hollywood amerikansko kinematografsko Meko, ter da postane več ali manj slavna filmska «zvezda, kar je menda višek hrepenenja, ki ga ie zmožno Žensko srce. Zato bi bilo odveč omeniti, da je bil natečaj Izredno živahen. Kinematograf «Gorso», kjer je imela svoj sedež tozadevna komisija, je mrgolel mladih Evinth hčerk, ki so prišle tja, da razkažejo svojo lepoto pred kritičnimi očmi strogih sodnikov. Med njimi je bilo mnogo lepih, pa Še več takih, ki so si samo domišljate, da so takšne. Je pač stara resnica, da si ženska rada domišlja, da je lepa. — Po večdnevnem izbiranju je končno komisija izbrala 25 tekmovalk, med katerimi Je bilo treba izbrati tri najlepše. Ta predzadnji.... nabor se je vrSil včeraj popoldne v fotografskem ateljeju Petronio na Corso Gari-baldi. Tam je komisija ponovno natančno premotrila roj dražest-nih plavo in črnolask, ki so z u- 1 tripajočim srcem čakale sodbe. — Končno so bile izbrane trd, ki so se sodnikom zdele najlepše, in sicer 15-letna Lidija Pecnso, stanujoča v ulici S. Lazzaro it 5,17-letna Angela LizzardL stanujoča v ulici Petronio it. 8, in 18-letna Er-minija Metlica, stanujoča v uHd Machiavelli it. 12. Tb tri čakajo ssdaj na zadnjo, odločilno izkušnjo, pri kateri bo padla usodna kocka, katera od njih bo izbrana? To sedaj ugiblje ves tržaški ženski svet. - TRŽAAKI BLAGOVNI TRO 19. 5. 1027. V zadnjih dneh je tržaški blagovni trg v vsem lepo napredoval Skoro vsak kotiček velikega prostora je pokrit e blagom, večinoma v jerbaslh, tupatam vrečah in celo zabojih. Do za naš trg ie znanih tržnih viškov je sicer ie precej daleč in to morda še vpliva na kupčije, ki so kljub živahnosti trga precej mrtve. Temu se s»veda Še nekoliko krive tudi cene, ki popuščajo zelo počasi. Zato ne more Se zelenjava izdatno konkurirati z drugimi živili. Važen je za tržaški trg začetek trgovanja z zgodnjim sadjem in ne bi ravno bila neutemeljena trditev, da je sadje na tržaškem trgu eden glavnih predmetov. Letos smo v tem nekoliko zakasneli. — Posebno se to opaža pri češnjah, ki še sedaj, v zadnjih dneh majni-ka, vzdržujejo za ta sad nenavadno ceno. Upravičeno sicer lahko trdimo, da bodo najbližji dnevi vrgli cene v Trstu priljubljenim češnjam veliko pod današnjo nor-malo, toda lansko leto se je to v tej dobi že davno dogodilo. Ceno na debelo bi morda celo ne plašile — na drobno pa so naravnost nerazumljive. Isto je z jagodami. — Ta sad se je sicer vedno smatral v našem mestu za nekako speci-j al i teto in uporabljal v naravnem stanju le kot desert, vendar pa so današnje cene, posebno kar ss tiče prodaje na drobno, pretirane. — Trst pozna dve vrsti jagod. Navadne, male jagode m cenejše, velike jagode, takozvane cfrago-lone». Cena teh jo navadno spremljala oeno češenj, a se pri padanju ustavila navadno nekoliko vidje. Letos pa ni tako. Češnje kažejo tendenco padanja, do&m velike jagode kolebajo in kažejo celo lahko tendenco navzgor. Na blagovnem delu trga se vse obrača sedaj po novem krompirju, predčasno izkopanem, kf je v Trstu zelo Čislan. Ako smemo soditi po na trg pripeljanem blagu, bo letina krompirja letos razmeroma dobra. Blago na trgu je lepo, nekoliko drobno, kar je umevno, toda popolnoma zdravo. Mnogo je na trgu špargljev. Prihajajo z Goriškega. Tudi to blago je dobro, cena skoro zmerna. Trst porabi zelo mnogo graha in po tej potrebi se zjutraj ravna slika trga. Prostor, ki je določen temu pridelku, je v zgodnjih Jutrar njih urah najživahnejši in najglasnejši. Po tržnem čaeu se vidi, dš. je tam bilo kupčevanje najbolj srdito, kajti tla so posezana z lupinami in zrni. Kupci namreč pokušajo, preden kupijo in natrosijo grah po tleh. Sedaj je na trgu le koprski grah, ki je pa tudi na splošno najbolj čislan v Trstu. Prav neznatno količino so prinesle na trg tudi okoličanke. Druga zelenjava ima v kupčiji nemoteno svoj skrajno enolični tir. Omeniti bi bilo morda le peso, po kateri so povprašuje precej. Da je naša zgornja trditev o grahu povsem utemeljena se razvidi že iz tega, da ie bilo na trgu skoro 500 centov istrskega graha, količina, ki jo niti lanjska tržna kronika ne zaznamuje. In krompir? Tristo centov je precej blaga tudi za tako mesto, kot je Trst. Češenj je na trgu nekaj nad sto centov, precej manj je špargljev in drugega blaga. Cenik bi v celoti pokvaril vtis tega zrcala tržaškega trga, kajti nismo še v pravi sezoni, ki bi za-mogla dati tržnemu komisar!jatu značaj male blagovne borze. Naročajte m Sirite „EDIH0ST" Iz tržaškega življenja Včeraj zjutraj se js dogodila T hHthrf brojeniških Čistilnikov pri Sv. Križu buda nesreča. Tam se nahaja motorni mlin za gramoz podjetja, ki ima t najemu gradnjo nove ceste med Trstom in Trži čem; pri tem mlinu je bil zaposlen 27-letni mehanik Alojzij Morandini, stanujoč v Sv. Križu št. 2. Včeraj zjutraj okoli 6. ure, ko je pričel svoje delo, je Morandini botei napeti gonilni pas na kolo motorja, ki ga je prej spravil v tek. Nesreča je hotela, da se je mladeniču pri tem opravilu zapletla obleka med kolo in pas, ki ga je potegnil v svoj tek in ga vrtel tako dolgo naokoli, dokler mu je strgal vso obleko z života. Nesrečni mladenič je obležal skoro popolnoma nag in težko poškodovan. Na Ajegovo obupno vpdtje so prihiteli delavci, zaposleni pred mlinem; medtem ko so nekateri skušali na kak način pomagati siromaku, je nekdo hitel telefonirat za pomoč rešilni postaji. Čez nekaj časa je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je dognal, da ima Morandini zlomljeno hrbtenico ter številne poškodbe po vsem životu; najbrž je za dobil tudi notranje poškodbe. Siromak je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek .Njegovo stanje je zelo nevarno. Še ena žrtev gonilnega pasa. Slična nesreča, kakršne je bil žrtev mehanik Morandini, je včeraj zjutraj doletela 15-letnega kur-jaškega vajenca Armanda Marcu-so, stanujočega pri Sv. Alojziju — Chiadino št. 529. To pot pa nesreča ni imela tako hudih posledic. Ko je Marcusa včeraj zjutraj mazal ž oljem kolesa parnega stroja v tovarni Čokolade Lejet, ga je gonilni pas zgrabil za obleko in bi ga bil potegnil pod kolesa, da< se nI k sreči obleka utrgala. Tako jO fant ušel skoro gotovi smrti in čeprav ei je pri padcu zlomil desno roko nad komoltem, lahko reče, da jo je poceni izkupil. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v kliniko okrajne bolniške blagajne. Pri dela si zlomil nogo. Na pomiku «Remo», zasidranem v prosti luki Duca D'Aosta, je včeraj zjutraj med drugimi delavci delal tudi 25-letni težak Jordan Gerk, stanujoč v ulici Gatteri št. 44; v skladišču je razkladal bale bombaža, ki so jih potem dvigati z žrjavora na pomol. Nenadoma se je sklad, pri katerem je Ml zaposlen Gerk, podrl, in ena bala je padla mlademu težaku na levo nogo; zadela ga je tako hudo, da mu je zlomila zlomdla kost v gležnju. Nesrečni mladenič je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer bo moral kake tri tedne Čuvati posteljo. Posledice« srečanja z nerodnim kolesarjem Včeraj popoldne je prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico 53-letni občinski uslužbenec Fran Martelanc, stanujoč v Barkovljah it. 447. Mož je Imel hudo poškodovano levo oko in je povedal, da ga je predsinočnjim okoli 19.30, ko je šel mimo barkovljanske cerkve, podrl neki približno 15-leten kolesar, ki jo je nato naglo od kuril proti mestu. Martelanc je moral ostati v bolnišnici, kjer se bo moral Bdraviti več tednov. Pa kljub temu bo siromak najbrž izgubil oko. Jfevarea padec otroka. Ko je sinoči okoli 19. ure tekal za nekim sovrstnikom v ulici Scl-pio Slataper, se je 7-letni Danilo Grlili, stanujoč v ulici Rossettt Št. 12, spodtaknl in padel tako nesrečno, da si je pretresel možgane. Njegov starejši bratec, ki ee je igral ondot v bližini, je spremil nesrečnega Danila v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Tržaško sodišče Amerika, Amerika.. Stara pesem... Josip Gregorich, star 26 let, kotlar, si je pred časom poželel tja čez veliko lužo, v deželo, kjer se po mnenju mnogih cedi mleko in med. Toda lahko si je poželeli v tlelo deželo^ nekoliko t*$je pa se pride tja. In Gregorich ee je zaljubil v tiste ladje, ki vozijo srečneže t obljubljeno deželo in se celo t dirjal na eni teh. Pomagal je pri nakladanju in razkladanju. V Tržaško pristanišče je priplula norveška motorna ladja «Nord-ward» Gregorich je Idi tudi na to poklican za delo. Ko je pa imela jadradca dvigniti sidra in odpluti, ee Gregorich ni mogel odločiti, da zapusti ladjo, ki je imela začeti pot do dežele njegovih sanj. Skril se je torej na ladji in se u dal svoji usodi. Toda kmalu so ga izsledili in Gregorich je moral mesto v Ameriko v zapor. Na preturi je bil obsojen na 6 mesecev ječe, toda vložil je priziv v določenem roku in včeraj je njegov zastopnik, odvetnik Kezich zahteval spremembo obtožnice, ker Gregorich vzdržuje trditev, da ni vedel, da Ima ladja odpotovati in ni imel nikakega namena kršiti nobene postave. Sodišče pa je bilo druge misli. Znižalo je le kazen od šestih na pet mesecev ječe. Slini gospodar, k& na pore« ob- Včeraj se je vršila pred tukajšnjim kazenskim senatom precej zanimiva obravnava. Na zatožni k lopi je sedel neki gospod Santo Neglia iz Castellamare, obtožen, da je kot hišni gospodar vdrl s silo v stanovanje njegovega najemnika Jakoba Dubinsky, ki se je nahajal v stanovanju z nekate*-rimi znanci in prijatelji in tam začel biti s pestjo po mizi in zahtevati zaostalo stanarino. Do tu bi ne bilo nič čudnega, toda Neglia je med drugim tudi zapove-dal navzočim, naj se ne ganejo in segel v zadnji hlačni žep. Ta prizor je precej vplival na živce navzočih, tako da je prišlo cek> do nezavesti ene osebe. Pri razbijanju po mizi se je tudi prevrnila vsa posoda, ki je bila na njej. — Gospa Dubinski je morala, da se umakne, skočiti skozi okno v vrt. okno v vrt. Na obravnavi trdi Neglia, da je nedolžen. Največ, kar je napravil ln morda zagrešil, je bilo to, da je bil s preoejšnjo silo po vratih. Dublnsky je zastopan po odv. Poilhicciju, ki zahteva . obsodbo Neglie v smislu člena 235. kaz. z. ki govori o samolastnem uveljavljanju osebnih prava c. Odv. Jellersitz-Illesl, branitelj Neglie, predlaga več novih prič in državni pravdnik Zucnin se pridružuje predlogu branitelja, zahtevajoč, da se pozove fle nove priče, ker ni za krivdo Neglie še za-dostnih dokazov in bi tudi oprostilna razsodba bila še preuranjena. — Sodišče je upoštevalo te argumentacije in preneslo obravnavo na nedoločen čas. Vesti zJSoriškega Goriike medine vesti Odhod Ooliardov Ves Četrtek popoldne so odvažali izredni vlaki goliarde iz Gorice. Po vsem silnem izrednem šumu in vrvenju se zdita tihota in mir našega podeželskega mesteca še večja kot po navadi. Bazne vtise je odneslo goriško prebivalstvo po toliki študentov-ski poplavi Opazili so vsi, da vsega bučečega, otroško razposajenega veselja ni vžgalo, kot žal pri noži mladini, popivanje, ampak le vroča južna nemirna kri. Tej trecEnosti vseh teh tisočev mlade-ni če v se imamo zahvaliti, da ni prišlo do nikakih incidentov kot so se jih nekateri bali. Zato je bila varnostna služba le prvi dan razpostavljena po mestu- Tu pa tam so bili pomešani med gohardi tudi slovanski študentov-ski elementi, posebno Balkanci. — Par Bolgarkinj in Bolgarov, dalje Albanci, ki so govorili srbski kateri je zanje nekako pol urad en jezik; dobil se je celo Slovan lz slovanske naselbine na polotoku Gargano. Govoril je narečje, ki nam je bilo popolnoma razumljivo; doma je bil iz ene izmed treh slovanskih naselbin, iz 2ive vode. Pa tudi gohardi sami, ki niso bili točno poučeni o naših krajih, so z zanimanjem opažali, da je v Gorici prepolno Slovencev ter da je dežela slovenska. Ta pojav smo opazili do sedaj pri vseh romanjih na goriška bojišča. Živ realen stik z našo zemljo in rodom popravlja napačne, pisane podatke. Na vseh naših ljudeh leži naloga, da v bodoče ob takih prilikah vedno govore resnico o sebi in o naši zemlji Kot šumen, razbrzdano vesel dih juga je bil ta obisk tako različen od naAih običajev, pa vendar ne nevšečen ,ker poln brezskrbnostt, ki Že dolgo ne stanuje več v naSi deželi. _ IDRIJA BudnOko gledišče — Vrtinec 21. ln 22. tekočega meseca to fe Jutri v soboto ln nedelje se bo vr-«!a ob običajni uxl In pri običajnih cenah predstava v našem gledišču. Igralo se bo znano delo •Vrtinec.* W. VIUA GORA. Sprejmi, draga «Edinoet», tudi iz naše vasi en dopis, ker od vseh krajev se bolj oglašajo nego iz naše vasi. Bo kdo mislil, da se nam le tako dobro godi, da na vse pozabimo. Od vseh strani se pa slišijo samo pritoibe na bedo in siromaštvo. Letine so slabe in tako večinoma ljjudje živijo le iz trgovin. Tudi najboljši kmetje Una j o svoje žitnice v trgovinah in zadrugi. A dan za dnem se le bolj ogila-ša tudi denarna kriza. Saj drugega zaslužka ni tukaj kot kaka dnina na kmetih, ker tu se pečajo večinoma le s poljedelstvom in živinorejo. Ta poslednja tudi največ nese; ako bi ne bilo mlekarn, bi marsikateremu kmetovalcu Šlo še lxri j trdo. Kljub temu imajo naši ljudej Še premalo smisla za zadružništvo. Ali bi ne bila lahko ena sama mlekarna, kjer sta v razdalji petih minut dve? Koliko bi bilo manj stroškov m kdo bi imel od tega dobiček, ako ne kmetje? Vsak ve, da eden napravi malo, dva več in t. d. Čim večje je društvo, tem lažje izhaja in to še posebno pri mlekarnah. Se zmirom vlada neko etrankarstvo, starokopitnost in sebičnost. Kmetje, spreglejte, ker je toliko stroškov, ki se jim ne morete ogniti, davki, obleka živež itd. Torej pa moramo gledati, da se izognemo tistim, ki se jim lahko. Jasno se vidi in tudi vsak posameznik ve, da bd bik> na veliko korist, ko ba napravili ta važen korak in se združili v eno samo mlekarno. V kratkem so nas pretresli trije hudi smrtni »lučaji v sosednih vaseh. Komaj je minulo par dni, ko udari tudi po nas kruta u«oda in nam iztrga iz naše srede nam pri-priljubljenega sovaščana Antona Plrih, bivšega podžupana fn posestnika. Hude posledflce vojne nas še amiraj ne pustijo na miru. Žrtev vojne je tudi nepozabni Anton. Od povratka iz Rusije ni bil več trdnega zdravja. Še dolgo se je zo-perstavljal bolezni, a kon&io je zmagala nad njim. Bil je mož vreden svojega imena, blagega srca, pravičen in pošten kot jih je dandanes Žalibog le malo. Vsem je bil priljubljen, kar je jasno pričal njegov pogreb. V navzočnosti »tirih duhovnikov se je vršil tak sprevod, ki ga naša vas še ne pomni. Ob" ganljivem petju, ki so mu ga zapeli domači pevci v slovo, se je krčilo od žalosti vsako srce in nobeno oko ni ostalo suho. Se bolj v živo pa nam je zasekana rana, ker je prišlo tako nepričakovano. Še v četrtek zjutraj je hodil po hi§i, o polnoči pa so gra že prevideli s sv. sakramenti in v nedeljo zjutraj ob 7. je Že nehalo brti njegovo preblago srce. V nadi, da se vidimo onkraj groba, Ti kličemo, dragi Anton, spavaj sladko in čakaj trenutka, ko se zopet snideš s svojimi dragimi. Prijatelj. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni Anton Benčič po dolgi in mučni bolezni, danes ob 2.30 uri popoldne preminul. Pogreb se bo vršil v petek, 20. t. m., ob 5. uri pop. iz hiše žalosti v Herpeljah št. 36 na domače pokopališče. Herpel j e, 19. maja 1927. Žalujoča soproga Joslplna, sin Emil, Pavel in Ivanka, stariši, in ostali bratje in sestra. o □ □ □ HALI OGLASI BERLITMCHOOL vodi v vseh jezikih. Via F&bio Filz) 23, pouk in pr»- KfiKflfl Jong'9 bol&sdskt, zAftkiif IUUIHU prednost radi njego-ve pristnosti in izbora« kakovortf 660 TIATJlDNfl N. SonatU & FigHo, Trst, IrLHl MIKIH Corso 47 (lekarna Rovit) popravlja, prodaja in kuraje zlato« are-. >ro po poitenih cenah, lovori se ilo- 594 POSESTVO, arondirano, z vsem inventarjem, dve kravi, prafičem in raznim gospodarskim orodjem, se proda po nizki ceni radi odpotovania. 1/4 ure oa hiše lep gozd, na posestvu se nahaja 74-leten starček, kateri ostane na posestvu. Zato se posestvo proda za polovično ceno. Pojasnila daje A. Trojar, Podbrdo 34, Piedicolle.__674 POTNIKE za obisk privatnikov na Goriškem, Tolminskem, Kanalu in okolici ijče proti proviziji tvrdka Grdne*, Trst, Madonnina- 2RETETA ali drugo mlado iivino vzamem na dobro pa5o. Gorjansko 61. 673 POSESTVO za prereditev dveh glav živine, vinograd s 400 trtami prodam. Gorjansko 3t. 61. 673 GLYKOL je edino energično zdravilo proli glavobolu, šibkosti, malokrvnosti* obnemoglosti. Izdelek lekarne Castcila« novich, Trst, Via dei Giuliani št. 42. 62= BABICA, avtorizirar i, diplomirana, sprejema noseče, Ad^le Emerschitz/ Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginna-stica), lastna vila, tel. 20.64. 561 III v. z. z om. jam. v Gorici vabi na (3 redni občni zbor ki se bo vršil v petek, dne 27. maja 1927., ob 18. uri v zadružnih prostorih v Gorici Via Carducci št. 7, 1. DNEVNI RED : 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelništva. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Odobritev računskega zaključka za 43. upravno leto 1926 in razdelitev čistega dobička. 5. Volitev nadzorništva. 6. Slučajnosti. NačelniŠtvo. Veliko itbera dobite v zlatarni POVH ALBERT Via Mazzini 40 6?0__ Trst | liJffl TržsšKs pssojiinics in Umnllnlca rejjistr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. n. Sprejrma navadne hranilne vloge na Knjižice, vloge na tekočI račun iti vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje po 4% večje Jn strine vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na ki., račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižb-, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ba razsaM varnostne Klice (safe) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 25-07. HMii denarni imi PODLISTE (114) V. I. KRIŽANOVSKA: EMEZA ROMAN Ko je Raul zagledal bankirja, ki mu Je prihajal naproti, mu je prožil roko. — Zahvaljujem se vam za vašo velikodušno požrtvovalnost! veseli me, da ste okrevali in da m imelo vaše hvalevredno dejanje nesrečnih po-flieidc. — Nisem si zaslužil hvaležnost, knez, — j« K občutkom rekel Hugo, — ker sem odplačal le majhen del plemenitosti velikodušnemu rešeniku ffvoje časti. Toda z žalostjo ugotavljam, da vas nfcem mogel ubraniti težke bolezni. — Recite rajši — od smrti, — je rekel Raul. Toda vaše nesebično dejanje ni izgubilo a tem nJ£ na avojl vrednosti; človek more imeti želje, toda le Đ09 gospoduje nad našo usodo. — Čemu taike mračne misli, knez. Okrevali boste, o tem sem uverjen. _ Ne, jaz sem obsojen na smrt, in dovolj Je, I da me pogledate, pa se boste o tem uverili. Toda kakšen špiritist bi bil, če bi se bal neizbežnega prehoda, ki me združi z mojimi prijatelji, nahaja jočimi se v prostranstvu? Zahvaljujem se Bogru in vam, da ste mi dali možnost, se polagoma približati temu važnemu tre not k u in se nanj pripraviti. Bodite uverjeni, da ko gledamo življenje z vidika umirajočega, ga popolnoma drugače razumemo: vsi ineresi poblede in se nam zde malenkostni; Čudiš se neodpustljivi lahkomiselnosti ljudi, ki se smatrajo za večne in ne vidijo v svojem umirajočem bližnjiku opomina usode svoje lastne minljivosti. Toda čemu bi vas vznemirjal s svojimi mislimi. Povejte mi rajši, če ste pripeljali Egona? — Da, in tudi Violo. Takoj ju privedem semkaj. — Hvala! Toda ali ne bo za vas pretežka naloga ljubiti in vzgajati dva tuja vam otroka in jim* biti oče za vse življenje? — Nikoli! — je odločno odgovoril bankir. Ta otroka staj moja očiščevalna pot, ki mi jo Je pokazala Previdnost, da odkupim svoje prestopke. Ce bi se vaše nesrečne predslutnje izpolnile, kar ne daj Bog", tedaj bi vaS osvobojeni duh videl tn sodil moja dela, in če ne bi izpolnil svoje obljube, | bi zahteval od mene odgovor pred Najvišjim Sodnikom Vsa moja ljubezen, vse moje premoženje je njihovo. Raul mu je molče stisnil roko; nato je šel bankir po Egona in Violo, ki sta se igrala z An-tuanetinimi otrok, ter ju pripeljal na teraso. — Ali vidiš tega gospoda, Egon! — je rekel dečku, pokazujoč na Raula, — To je moj prijatelj, moraš ga ljubiti in spoštovati; pojdi, poljubi mu roko in ne boj se ga! Deček je Sel, a bil je nekoliko v zadregi; njegove velike, zametne oči so se radovedno in začudeno uprle v kneza; tedaj pa se je hkratu spomnil na očetov ukaz, prijel knezovo roko in jo poljubil. Raul je objel otroka, ga poljubil na čelo in rožnate ustnice. Da, to je bil njegov sin, njegova živa predpodoba! Globoko gin j en in pretresen je pobožal dečka po plavih kodrih ter uprl vanj svoj solzni pogled. Otrok je zapazil te solze; prevzelo ga je sočutje in objel je kneza okrog vratu ter vprašal: — Cemu ste taka žalostni in čemu jočete? V tem trenotku je stopila na teraso Valerija v potni opravi. Bila je oblečena v preproste višnjevo svileno obleko, na glavi je imela velii klobuk — rubens, ki je bil oblečen v žamet; izpod njega se je ljubko odražalo njeno belo obličje Bila je prav lepa. Ko jo je bankir zagledal, se jf nag-lo odmaknil: nemirni pogled, poln ljubezni-s katerim je pogledala moža, je hudo zadel Ilug-a — To je na£ Egon, — ji je rekel knez. Valerija je pozabila vse; vrgla se je k otroki ter ga pokrila s poljubi; potem je pokleknila, g? nekoliko odmaknila od sebe in ga željno gledala Egon se ni počutil dobro: to burno božanje ir ta pozorni pogled sta ga vznemirjala; izvil se j* kneginji iz rok, stekel k bankirju, se stisnil k njemu in ga objel s svojimi ročicami. Ob pogledu na to otroško nežnost, to za up nost, se Je Valerijino srce krčilo od materinske ljubosumnosti, to»da premagala je te občutke vstala, stopila k Hugu, mu pirožila obe mki ir rekla: — Katko naj se vam zahvalim za Raulovc rešHev? Umolknila je ln zardela: čudno in težko ji j' bilo govoriti pred moževimi očmi s človekom, k ga je nejsfeč ljubila