GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna 450 dim_ četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1800 din oziroma štiri ameriške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Narodni banki, podružnici v Novem mestu, številka 606-11/3-24 Štev. 20 (582) Leto XII. NOVO MESTO, 18. MAJA 1961 UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg štev. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva In uprave štev. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani. Z OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE V ČRNOMLJU S prepričljivostjo svojih stališč morajo komunisti v novih pogojih dela usmerjati družbeni razvoj — Le komunist, ki je ideološke dovolj razgledan, bo zmogel velike naloge, ki jih prinašajo spremenjeni družbeni odnosi Sekretar Občinskega komiteja ZKS v Črnomlju tov. Franc Kočevar je 11. maja v izvlečku poročila poudaril, da je glavna naloga konference s kritične plati oceniti dslo ZK v zadnjih dveh letih. Nedvomno beležimo v tem obdobju vrsto uspehov, konferenca pa naj se pomudi največ in najdlje ob napakah ter poskuša najti vzroke in pojave, ki so ustvarjali ugodne pogoje zanje. Napisano poročilo so sprejeli delegati že pred konferenco in so ga lahko temeljito predelali. Porast bruto proizvoda in narodnega dohodka, porast števila zaposlenih in mnogi drugi podatki pričajo o hitrem razvoju in velikih uspehih v občini. Hkrati s povečano materialno osnovo pa se izpreminjajo tudi družbeni odnosi. Delegati so v razpravi ugotovili, da tu zaostajamo; zavest se ne povečuje dovolj hitro. Tu moramo največkrat iskati vzroke za ovire, ki se pojavljajo na vseh področjih. Pavšalne ugotovitve »občina je kriva« so le še odmev preteklosti in ne drže več. Kritika ne sme in ne more več biti načelna! Praksa je pokazala, da vzroki za nepravilnosti v Belokranjki, v Beltu, v rudniku Kanižarica, v Mizarskem podjetju, v »Begradu« in drugod niso bili na občini kot so skušali dokazovati nekateri, ampak v kolektivih, v ljudeh in v nezdravih odnosih, ki so bili v teh kolektivih. Prav zato je fluktuacija delavcev v občini sorazmerno velika, to pa pomeni gospodarsko škodo. Strokovnjakov nam primanjkuje zato, ker nimamo pravega odnosa do njih. Mnogi organi delavskega samoupravljanja so nesamostojni in preveč pod vplivom vodilnih Jutri ustanovni občni zbor okrajnega DIT Iniciativni odbor za ustanovitev okrajnega društva inženirjev in tehnikov je na predlog občinskih DIT in vodstev okrajnih strokovnih društev sklenil, da bo jutri 19. maja, ob 9. uri v dvorani okrajnega sindikalnega sveta ustanovni občni zbor nove strokovne organizacije inženirjev in tehnikov. Na zboru bodo sprejeli program okrajnega DIT zn leto 1961 in društvena pravila ter izvolili odbor. uslužbencev v podjetjih, premalo so seznanjeni s problematiko, ki naj bi jo reševali. Zbore volivcev sklicujemo zelo poredko. Ali je dovolj, če ob vsem tem ugotovimo: »na občini so krivi?« Ne, kritika mora iti globlje, pr/šče naj vzroke za takšno stanje, saj bomo šele nato lahko odpravili napake in težave. Prva naloga komunistov v proizvodnji in pri vodenju gospodarstva je krepiti organe delavskega samoupravljanja v podjetjih. Časi, ko je trojica ali četvorica ljudi krojila usodo občine, so minili. Samoupravni mehanizem v komuni in delavsko samoupravljanje v gospodarstvu sta nosilca kvalitetnih izpre-memb v novih družbenih odnosih, zato morajo komunisti krepiti predvsem to dvoje. Proizvajalci v podjetjih bodo Za pokal maršala Tita: med tremi najboljšimi v LRS! Po uspešnem nastopu novomeške šahovske ekipe na okrajnem finalnem tekmovanju, kjer so prepričljivo osvojili prvo mesto, so se No-vomeščani odlično odrezali tudi na republiškem tekmovanju za pokal maršala Tita. Preteklo soboto in nedeljo so igrali v Ljubljani — v konkurenci dvanajstih najboljših ekip Slovenije. Ekipa je bila nekoliko oslabljena, ker iz opravičljivih razlogov ni nastopil mojstrski kandidat Skerlj. zato je doseženi uspeh — uvrstitev med tri najboljše ekipe LRS toliko večji. Novomeščahom je žreb najprej določil za nasprotnika močno ekipo Trbovelj. Predstavniki Zasavja so morali priznati premoč Novome- šf-nnov, ki so zmagali z visokim rezultatom 3,5:0,5 (dr. Sila : Jazbec remi. Sitar : Skrbeč 1:0, Radovano-vič : Jazbec II 1:0, Penko : Otrin 1:0). S to zmaso so se uvrstili med šest najboljših ekip, nato pa so se srečali z Domžalami, ki so v prvem kolu premagale CZP »Delo". Rezultati dr. Sila : Vavpetlč 1:0(1). Sitar : Ivančič 0:1, Radovanovič : Plavček 1:0 in Penko : Plahutnik 0:1 (kontumac). V zaključnem tekmovanju republiškega finala se bodo v soboto in nedeljo frečali s Kraru'em._in ljubljanskim LSK. Prvi dve ekipi se bosta kot predstavnika Slovenije uvrstili v zvezni finale v Por- postali upravljavci le, če bo mo pravico odločanja prena šali navzdol, ustanavljali ekonomske enote in razvijal oblike nagrajevanja. Komu nisti bodo zmogli svoje naloge, ki niso majhne, le S primerno ideološko izobrazbe Občina bo prerasla v komuno takšno kot si jo zamišljamo samo s sodelovanjem vseh podjetij, velikih in majhnih in le takrat, če bomo vsi težil k temu. Nov gospodarski sistem pomeni začetek nove revolucije v družbenih odnosih. Vloga komunistov v podjetju, na vasi, v organih samoupravljanja, skratka povsod se je bistveno izpremenila. Brez sklicevanja na avtoriteto partije, z novimi metodami dela in predvsem s prepričljivostjo svojih stališč in predlogov morajo komunisti odslej usmerjati razvoj na vseh področjih družbenega življenja. To je bila najpomembnejša ugotovitev konference ZK v Črnomlju. Delegati so se v razpravi dotakniLi vseh vprašanj, ki so važna za Zvezo komunistov, največ pa gotovo pomeni ugotovitev, da je konferenco preveval duh zdrave kritičnosti, ki ga bomo pri bodočem delu še mnogo potrebovali. torožu. fm „Kdo je dal podatke?" »... Kolikor zaostalej.ši so delavci, toliko bolj so lahko tudi v sistemu delavskega upravljanja še zmerom žrtve birokratizma. In narobe: toliko kritičnejši, samostojnejši in ustvarjalnejši so, kolikor višja je njihova kulturna raven, kolikor večje je njihovo znanje, kolikor bolj vedo, da gre za oblikovanje novih družbenih in človeških odnosov, katerih nosilci objektivno so od nastanka svojega razreda sem...« (Boris Ziherl: »O nekaterih vprašanjih nače kulturne politike v luči programa ZKJ« t V petek zjutraj je v uredništvu zazvonil telefon. Kliče Vi-dem-Krško, pri telefonu direktor Konfekcije papirja z naslednjo željo: »Kdo ie dal podatke za včerajšnji članek o našem podjetju?« Ni bilo običajnega razburjanja, ne dokazovanja s »to ni res in to ni točno« in pod. Na članek, ki resno t-pozarja na izigravanje načel delavskega upravljanja, ki razločno poroča o pojavih podrejenosti in odvisnosti proizvajalcev, o privilegijih ;n o birokraciji v kolektivu Konfekcije papirja, želi tovariš direktor samo kratko pojasnilo: »Kdo je dal podatke?« Ni nam treba skrivati, kdo iih je dal; novinar našega uredništva jih je dobil v pogovoru z delavkami in delavci v kolektivu, s člani delavskega sveta tega podjetja in od tovarišev na občinskem sindikalnem svetu. Ce človek te dn: prisluhne pogovorom na cesti, v uradih in lokalih na Vidmu In v Krškem, dobi takih podatkov in potrjenih mnenj da je bil članek potreben in resničen, kolikor hoče. V rokah imam pismo, v katerem je med drugim rečeno: »... Ljudje iavno komentirajo razmere v Konfekciji paoirja in se docela 6trinjajo s člankom. Pravijo, da je bil že zadnji čas, da se —0 fp^iv- »'/''postih iavno pisati. V Krškem se te dni govori samo o tem: v gostilnah, pisarnah, povsod se ljudje strinjajo z vsebino članka. To je samo dokaz, da ljudi marsikaj tare. da za mnoge nepravilnosti vedo. le gorje tistemu, ki bi jih na sestanku omenil! Članek je pravilno in resnično napisan in ie prav da ste Ba objavili. Potrebno bi bilo napraviti red tudi pri »Savi«'..-Tak je odmev na objavljeno kritiko razmer v Konfekciji papirja. Do podatkov o teh razmerah torej ni bilo težko priti: direk- torju podjetja pa tokrat le nismo postregli z imeni tovarišev in tovarišic. k: jih je želel dobiti. V vzdušju neodločnosti, medsebojnih sumničenj in za-grenjenosti, ki vlada med delavkami kolektiva, bi se ta čas, ko si proizvajalci v Konfekciji papirja še niso odkrito pogledali iz oči v oči, po našem mnenju kaj lahko pripetilo, da bj se ljudem, s katerimi smo govorili, zgodila krivica. Vodstvo podjetja smo prosili, da nas povabi na obljubljeni množični sestanek kolektiva; trdno upamo, da se proizvajalci tam ne bodo bali povedati vsega, kar pri njih ni prav in kar hromi nadaljnji, še uspešnejši razvoj tega mladega kolektiva. Trdno smo tudi prepričani, da bodo znali poiskati pot. ki bo vodila kolektiv naprej. Ob vprašanju »Kdo je dal podatke?« pa se je treba še nomuditi. Ne samo. da zbudi v človeku neprijeten občutek priokusa maščevalnosti, za vprašanjem tiči nekaj več: vprašanje je tipičen odraz bi-tokratskih razmer v podjetju, ki morajo že v kali zadušiti vsako zdravo kritiko in spodbudo (kar se je seveda tudi resnično dogajalo!), ki bi prišla »od spodaj«. Za direktorja nodjetja v tem primeru ni orav nič važno, na kaj vse članek opozarja; brez pomena je zanj ost družbene kritike, na-oerjene proti napakam in grobim nepravilnostim v interesu posameznega proizvajalca, pod-ietja in komunalne skupnosti kot celote. Čeprav smo v imenu vseh prebivalcev občine Videm-Krško javno ocenili nekatere negativne pojave v ko-ektivu kot škodljive za skupnost in podjetje, je ob izidu članka važno za direktorja samo eno: »Kdo je dal podatke?- Nobene potrebe ni. da bi pozivali k sporu med direktorjem in delavskim svetom -Takšni konflikti so sploh ne-ootrebni. če se jasno zavedajo rta ie direktorjeva vloga natančno odrejena, da je odgovoren pred vso družbo, ne samo pred kolektivom in komuno, za zakonito izvajanje, za spoštovanje zakonov in zakonskih predpisov, za izvajanje tehnične plati proizvodnje itd« ie med drugim dejal v soboto na občinski konference ZKS v Trbovljah tovariš Miha Marinko. Razmere v Konfekciji papirja pa so se razvile tako daleč, da ie bilo treba javno opozoriti na napake in pojave, ki izigravajo smisel delavskega upravljanja. To je bil tudi osnovni namen članka »Deli in vladaj!« Ne zdi pa se mi prav. da bi take nepravilnosti morali ugotavljati samo novinarji oz. organi, ki varujejo zakonitost. Ne morem si kaj, da ne bi orav tu ponovil besed, ki jih ie ob letošniem dnevu tiska 5. maja v DELU zapisala to-varišica Marija Vilfan, ko je dejala: »Seveda v družbi kot je naša, tisk ne more biti samo delo novinarjev. Za njegov uspeh smo soodgovorni vsaj vsi. ki se aktivno ukvarjamo s politiko ekonomsko-družbenih oroblemov, in teh nas je po vsej Sloveniji veliko. Kolikokrat nas zamika, da povemo, kar nam je na srcu. da posežemo v polemiko? V času, kakršen je današnji, ko je treba ostro prelomiti s starimi navadami in mišljenjem in samostojno oblikovati novo. bi bilo nujno, da se pogosto oglašamo. Prva slovenska konferenca (o tisku — op. uredn.) je govorila tudi o politiku, ki je moral Dostati novinar, če je hotel svojo politično zamisel sprovesti v življenje ...« Ob pojavih okrnjevanja pra vic upravljavcev, ob birokratskih in nepolitičnih posegih posameznikov (včasih pa celo organov) do proizvajalcev : pd.. skratka ob celotnem procesu praktičnega uresničevanja osvoboditve dela b-i bilo zares nujno, da se v domačem listu bolj kot doslej pojavljajo mnenja, izkušnje, kritike, članki in drugi prispevki naših oroizvajalcev, politikov, delovne inteligence in ljudi iz predstavniških organov. Zdi se mi. da nekateri pojavi v okraju to naravnost ter- TONE GOSNIK Prihodnji četrtek bodo v središčih vseh naših občin povorke mladosti; mladina bo s cvetjem in pesmijo počastila dan mladosti in rojstni dan svojega ljubljenega učitelja tovariša Tita. Na sliki: lanskoletna povorka v Novem mestu; letos se bo začela ob 8. uri, nato pa bo mladina odšla v Bršlin, kjer bo skupaj z mladimi borci JLA počastila svoj veliki praznik Nov, prepotreben obrat V ponedeljek je bila v Vidmu-Krškem otvoritev obrata družbene prehrane. Otvoritve so se udeležili: upravnica okrajnega zavoda za napredek gospodinjstva Francka Slak, predsednik ObLO Stane Nunčič, predsednik občinskega odbora SZDL Lojze Stih, načelnik odseka za pro-sveto pri OLO Novo mesto Lojze Kastelic, in zastopniki podjetij. Obrat družbene prehrane je ustanovila stanovanjska skupnost skupno s centrom za napredek gospodinjstva. Pri ten. so pomagala vsa podjetja. S skupnimi močmi je uspelo v Vidmu-Krškem ustanoviti obrat, ki bo nudil zaposlenim topel obrok hrane ali celodnevno prehrano. V Vidmu-Krškem je zaposlenih okoli 3000 in računajo, da se bo obrata družbene pre- Za trdno organ da so govorice o ustanavljanju ■ nekega »tretjega bloka« po-I polnoma neutemeljene. Na konferenco so bile povabljene Ilzvenblokovske države, ne pa nevtralne države švicarskega tipa. IH v soboto se bodo začela v Evianu pogajanja med Francijo in flN oziroma začasno alžirsko vlado o premirju v IAlžiriji. Zvedelo se je, da bodo Francozi prepeljali v Evi-an zaprtega alžirskega vodlte-n Ija Ben Bello, da bt se ta y lahko udeleževal pogajanj. n B Sovjetski delegat na že-P nevski konferenci o. prepove-di poskusov z atomskim orož- _ jem Carapkin Je izjavil, da bi y lahko atomski poskusi, ki bi jih opravljal Atlantski pakt Iali katera koli zahodna država (Francija), prisilili ZSSR, da bi ponovno začela preizkusa sati atomsko orožje. Carapkin @j Je dodal, da Francija opravlja poskuse ob podpori Velike §Britanije in ZDA ln da tako Zahod dobiva prednost pred ZSSR Arthur Dean, ameriški Idelegat, je odločno zavrnil sovjetska obtožbo, češ da francoski poskusi zaradi stoje I»enostavnosti« ne morejo imeti pomena za ameriški program atomskih poskusov. 3| 13 Časopisje na Zahodu če-™ dalje pogosteje piše, da bo „ Sovjetska zveza kmalu posla-H Ia drugega kozmonavta na pot B* okrog sveta. Ta pot bi tra- Ijala dlje časa od prve Gaga-I rinove poti. Varšavski radio pa J je sporočil, da bo sovjetski M kozmonavt kmalu obletel Me-m sec ln se potem vrnil na Zemljo. RB Zaradi obresti na vloženo glavnico stalno naraščajo _ sredstva sklada za Nobelove h nagrade, ki znašajo zdaj do-38 brih 65 milijonov kron. Kakor je sporočila uprava tega sklada, bodo zato letos povečali znesek Nobelovih nagrad od 225.OT0 na 250.0011 Švedskih kron. BI Mlhall Botvlnlk je v enaindvajseti partiji povratnega šahovskega dvoboja premagal Talja ob stanju partij 13:8 za Botvinika, ki si ie tako spet nrlboril naslov svetovnega *a-hovskega prvaka. Obvezno fluorografirartje prebivalstva v metliški občini OBJAVE — RAZPISI — OBVESTILA Razpis posojil za dograditev stanovanjskih hiš - v Brežicah Na podlagi 10., 43., 44., 46., 47. 41. Zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ, št. 47/59) ter 30. in 42. člena pravil stanovanjskega sklada št. 03 2—39—41/1—61 z dne 31. januarja 1961 razpisuje upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Brežice po sklepu redne seje z dne 15 .aprila 1961 I. NATEČAJ ia dajanje posojil za dograditev stanovanjskih hiš osebam v delovnem razmerju, ki gradijo na ob. močju občine Brežice, do višine 4 milijone dinarjev. 1. Natečaja se lahko udeležijo osebe v delovnem razmerju in osebe, ki so po predpisih o socialnem zavarovanju izenačene z osebami v delovnem razmerju, osebni in družinski upokojenci, delovni Invalidi, ki uživajo pravice invalidskega zavarovanja ln osebe, ki uživajo pravice po predpisih o vojnih ln mirovnih Invalidih ln po predpisih o udeležencih NOV. 2. Posojila se bodo odobravala prosilcem, ki imajo hiše dograjene najmanj do vključno tretje grad- bene faze, v višini največ do 1 milijona dinarjev za enostanovanjske hiše ln največ do 1,5 milijona dinarjev za dvostanovanjske hiše. 3. Najnižja obrestna mera znaša 1 odstotek, najdaljši rok vračanja za novogradnje 20 let. Rok črpanja 1 leto po podpisu pogodbe na sodišču 4. Prosilec mora položiti 0,5 odstotka kot varščino od zneska zaprošenega posojila na depozltni račun Komunalne banke Brežice 606-12-70-630-647 »Začasni depoziti« najkasneje do 15. junija 1961. Ce prosilec odstopi od posojila, zapade varščina v korist sklada. 5. Prosilec mora priložiti svoji ponudbi v 48. členu pravil Stanovanjskega sklada za zidanje stanovanjskih hf* v občini Brežice predpisano dokumentacijo: a) gradbeno dovoljenje s potrjenim projektom; b) predračun gradbenih stroškov s količinsko navedbo gradbenees materiala: c) gbscUlkaclJd glede lasUmih sredstev z ozirom na gotovino, material in delovno silo; č) od sodišča potrjen zemljiškoknjižni izpisek nepremičnine, na kateri se bo zidala hiša ; d) potrdilo o zaposlitvi, potrdilo o višini mesečnih prejemkov. ter Izjavo o administrativni prepovedi na mesečne prejemke; e) ponudbo je treba vložiti najkasneje do 15. junija 1961 s predpisano dokumentacijo v zapečateni kuverti ali zavoju pri Komunalni banki Brežice, referat za stanovanjske kredite. Na ovoju ali kuverti mora biti oznaka »natečaj za posojilo Individualnim graditeljem«. 6. Lastna sredstva lahko prispeva investitor v materialu ali gotovini, vse dokazano z listinami, kar bo komisijsko preverjeno pred odo. britvUo posojila. 7. Izid natečaja bo objavljen na oglasni deski ObLO Brežice in Kmunalne banke Brežice, prosilci pa bodo obveščeni tudi pismeno v roku 30 dni - po izidu natečaja. Prednost pri natečaju imajo vojaški vojni Invalidi, udeleženci NOV ter prosilci, ki nudijo najboljše pogo-ie glede lastne udeležbe, obrestne mere, rokov odplačevanja in roka dokončanja zgradbe Brežice, 11. maja 1961 Sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Brežice Od 22. do 27. maja bo v metliški občini flur»rografira-nje prebivalcev, starih nad 10 let. Fluorografiranje bosta izvrševali dve ekipi z Golnika v vseh večjih krajih občine, tako da se ga bodo mogli nemoteno udeležita prav vsi. Da bo izvedba potekala čim hitreje, bodo za dobro pripravo preskrbele krajevne organizacije SZDL in organizacije RK. Vsak, ki se mora udele- Fičko se je prevrni! Osmega maja ob 1.30 se Je pri nadvozu v Kromovem prevrnil Fiat 600 S-24542. ki ga je upravljal Anton Obrč iz Novega mesta. Fiat, ki Je vozil proti Novemu mestu, Je zaradi velike brzine na ovinku zaneslo s ceste. Prevrnil se je na desno stran. Pri nesreči nI bil nihče poškodovan, materialna škoda pa znaša 160.000 din. Avtobus in motorno kolo trčila Dne 14. maja ob 15.30 sta trčila na cesti med Leskovcemv pri Vid-mu.Krškem in Belim bregom motorno kolo ln avtobus S-B20. Zaletela sta se na ovinku pri Leskovcu. Pri nesreči je bil motorist laže poškodovan, na motornem kolesu je bilo škodtf za 50.000. na avtobusu pa za 5000 dinarjev. žita fluorografiranja bo dobil prsebno povabilo. ObLO Metlika je sprejel odlok, po katerem bo kaznovan vsak ne. upravičen izostanek -, kaznijo 10.000 dinarjev. - Ob priložnosti bodo organizirali v večjih krajih zdravstvenu predavanja o tuberkulozi, o njenem zdravljenju in o preprečevanju obolelosti. Predava! bo dr. Smrcč-nik iz Novega mesta in domači zdravniki. Podobno fluorografiranje je bilo pred dvema letoma in je bilo zelo ken-istno, ker so odkrili več tjrimcrov bolezni, da so jih potem lahko pravočasno zdravili. Q Za letošnji sejem tekstila ln tekstilnih strojev v Leskovcu, ki bo od 15. do 23. julija letos, se Je prijavilo že 182 domačih ln 32 inozemskih razstavljavcev .Med prL. javljencl je 10 podjetij, ki se bodo sejma letos prvič udeležila. ES Na preteklem novosadskem ve-lesejmu, na katerem Je razstavljalo čez 2000 razstavljavcev, so prikazali dosežke domače industrije kmetijskih strojev. Tudi tuja podjetja so razstavila nekaj novosti. Razen tena ie bilo med našimi in tujimi podjetji sklenjenih več pogodb Nasplošno so na?a podjetja dosegla zadovoljiv komercialni uspeh. Btev. » ($32) DOLENJSKI LIST S; i a:. 3 Voda, polna zdravja... —V Dolenjskih Toplicah bodo zgradili odprt bazen! — ta Vest je leta 1958 kakor blisk preletela naš okraj. Mnogi vneti kopalci in nedeljski turisti So si oddahnili in takoj začeli Kovati načrte o topli vodi in Bor« v Dolenjskih Toplicah na delo v druga industrijska podjetja. Kvalificirani čevljarji se zaposlujejo na nekvalificiranih delovnih mestih v industriji, predvsem pri strojih. Kje je vzrok? Sistemi nagrajevanja? Premalo strojev? Anton Henigman, direktor industrije čevljev »Bor» v Dolenjskih Toplicah, nam je povedal: — Dokler nismo začeli propagirati nova načina nagrajevanja po enoti proizvoda in ekonomskih enotah, smo imeli v podjetju še star sistem nagrajevanja po normi. Delavski svet podjetja ln sindikalna podružnica sta na sejah ln sestankih razpravljala o nagrajevanju po novem ln ga sklenila uvesti tudi pri nas že v začetku preteklega leta. Pokazalo pa se Je, da naša knjigovodska in računovodska služba ni sposobna organizirati tak sistem. Tako delo zahteva boljše strokovnjake, ki pa jih nimamo. Za pomoč smo se obrnili nato na mariborski zavod za napredek proizvodnje. Prosili smo, naj nam pošlje strokovnjaka, ki bi nam pomagal izpeljati nagrajevanje po novem. Zavod je pomoč obljubil, potem je datum prihoda strokovnjaka preložil, končno pa poslal dopis, da imajo preveč dela in da strokovnjaka ne bo. Nagrajevanje po novem, se pravi po enoti proizvoda in ekonomskih enotah, je prinašalo v drugih podjetjih vedno večje uspehe, delavci so vedno več zaslužili, zato tudi pri nas nismo nehali razpravljati o uvedbi sti-mulativnejših načinov nagrajevanja. Delavski svet je sklenil dobiti oziroma zaposliti človeka, ki bi nam to izpeljal. Na razpis za računovodjo pa nismo dobili odgovorov, saj nobenega resnega ne, zato računovodjo še vedno iščemo. Težnja po boljšem načinu nagrajevanja kljub oviram ni zamrla. Delavski svet je sklenil, da bomo iz sredstev bivših trinajstih Plač, ki so se že nekako preživele, nagrajevali prekoračenje norm z 2U odstotnim dodatkom. Se pravi, da nekdo, ki je imel 14.000 din osnovne plače po normi, zaradi prekoračenja norme pa je zaslužil 20.000 din, dobi na prekoračenje norme (60OO dirl) še 20 odstotkov, kar znese 1200 din. Ta sistem, ki smo ga uvedli v drugI polovici . lanskega leta in ga imamo še zdaj, se je pokazal zelo stimulativen. Proizvodnja je zelo porasla, pa tudi odhajanje delavcev iz podjetja se je zmanjšalo. Pisarniški uslužbenci prejemajo mesečne dodatke v višini odstotka presežene norme celotnega kolektiva. Povprečne plače so znašale v prvem polletju lani 14.500 dinarjev, letos pa 20.140 dinarjev. Z ročno proizvednjo res ne bodo konkurenčni Naše podjetje se je razvilo iz obrtne delavnice. Prišli smo tako daleč, da bi že nekaj pomenili, če bi imeli stroje ali pa da bi bili s stroji vsaj polovično založeni. Strojev iz lastnih sredstev ne moremo kupiti, občina pa nima de- Za krajevni praznik partizanske Topliške doline iskreno čestitajo prebivalcem Dolenjskih Toplic, Podturna, Poljan, Podhoste, Meniške vasi, Sušic, Uršnih sel In vseh drugih vasi ter zaselkov: Krajevni odbor in Krajevni urad v Dolenjskih Toplicah - Krajevni odbor SZDL - Osnovna organizacija ZKS - Krajevni odbor ZB -Vaški aktiv LMS - Krajevni odbor ZVVI -Krajevni odbor ZR0P - Kulturno društvo ••Maks Henigman« - Krajevni odbor RK - Gasilsko društvo - Društvo prijateljev mlfidine - TVD Partizan v Dolenjskih Toplicah - Kegljaško društvo Čestitkam se toplo pridružujejo: Kmetijsko znrK'tjn Dolenjske Toplice, litdustr'ja Čevljev »BOR«, Dclenjske Tepli'"' - Zdravilišče Dolenjske Toplice - " - ; a »LOVEC« - Pekarija v Dolenjski!.! Toplicah V štirih mesecih že 11 milijonov več!. Za prve štiri letošnje mesece smo imeli plan proizvodnje 43,5 miljonov dinarjev brutoprodukta, dosegli- pa smo 54,V miljpna dinarjev. Proizvodnja je tako porasla, ker smo začeli proizvajati ženske natikače ln moške sandale ileks izdelave. Se več pa bi proizvedli, če bi dobili pravočasno, se pravi do februarja, kakor je bilo sklenjeno s pogodbo, stroj za šivanje podplatov, ki smo ga plačali že lani. Naročili smo ga iz Italije preko uvoznika Jugoelektro lz Beograda. Prepričani, da bomo ta stroj pravočasno dobili, smo za spomladansko kolekcijo planirali nekaj fieks Izdelkov. S kupci smo sklenili pogodbe za prodajo več tisoč teh izdelkov. Dobavni rok je bil strogo omejen. Stroja nismo dobili. Kaj storiti? (Se posebej kaj, ker tudi drugih naročil nismo imeli!). Pustiti odjemalce na cedilu? Ne! z Industrijo obutve v Novem mestu smo v kooperaciji le napravili naročene Izdelke ln si zagotovili kupce tudi vnaprej. Se nekaj besed o bodočnosti podjetja. Izdelali smo petletni plan razvoja podjetja. Iz nJega ie razvidno, da bo trajalo dolgo, če hočemo priti do strojne opreme sami. Vsako leto bi lahko ku-nili strojev za 1 do 2 milijona dinarjev. Cez pet let bi potem povečali proizvodnjo iz sedanjih 136 milijonov dinarjev na 170 milijonov dinarjev. Ce Pa nam bi dala občina 31 milijonov dinarjev posojila, bi v istem času povečali orolzvodnjo za 160 odstotkov. — Sedanji prostori bi nam' zadostovali, delavci pa bi delali nekateri v dveh izmenah, tako da ne bi zaradi strojev ostali ljudje brez dela. Priskrbeti bi si morali le večja skladišča. Hkrati bi začeli s specializirano proizvodnjo. Na zborih volivcev Je bilo veliko govora o združitvi našega podjetja in Industrije obutve Novo mesto. Predvideno Je bilo, da bi bilo skupno podjetje v Straži. Na sestanku obeh kolektivov smo ugotovili, da Je lokacija nesprejemljiva predvsem zaradi delavcev, ki bi se morali voziti z Novega mesta, Mirne peči in drugod v Stražo. Kolektiv Industrije obutve je pristal na preselitev iz sedanjih prostorov v nove, ki pa ne smejo biti več kot dva kilometra oddaljeni od sedanjih. To pa je nesprejemljivo za nas, za naše delavce. Ta stališča smo prikazali tudi na občini. Do združitve torej v kratkem, oziroma v nekaj letih, še ne bo prišlo. 3. P. Najlepša točilno miza — Kmalu se bomo postavili z eno Izmed najlepših točilnih miz na Dolenjskem! so se pohvalili v gostilni -Lovec«. Ni bilo treba veliko poizvedovati, kar mimogrede smo izvedeli; točilna miza v gostilni ni najlepša, torej potrebujemo novo, Je ugotovil kolektiv Naročili so Jo. veljala bo pa KJO tisočakov. Načrte je Izdelal direktor Opremalesa v Novem mestu, tov. Miloš Jevšček. Miza bo Izdelana lz lesa, pločevine, stekla in marmorne obloge. Kleparska dela bo opravilo Vodovodno inštalatersko podjetje v Novem mestu, kamnoseška dela SGP Pionir, mizarska dela pa Mizarstvo na Brodu. vi proizvodnih naprav v pekarijl. Te so zelo zastarele in dotrajale, zato morajo v poletnih mesecih, ko Je povpraševanje po kruhu in pecivu največje, peki močno poprijeti, da zadoste vsem potrebam. Resno razmišljajo o mešalnem stroju, ki bi veliko zalegel. povečal proizvodnjo ln peke razbremenil napornega mešanja testa. Nekaj sredstev so že zbrali, nekaj bo še treba najti, pa bo šlo Prijetna novost Stene zaprtega bazena v Kopališkem domu so že precej dotrajane, saj voda že dolga leta raz-j£da betonsko površino. Razen tega je navzlic skrbnemu čiščenju zob časa pustil na hrapavi površini ponekod neprijetno, temnejšo barvo. Vodstvo zdravilišča je zato sklenilo to pomanjkljivost odpraviti in obložiti bazen s keramičnimi ploščami. 2e konec marca letos so pričeli z deli. Zaprti bazen sprejema zdaj v pravi svatovski obleki kopalce, ki Iščejo v topliški vodi zdravja. Seveda tudi zravemu človeku kopanje, ki je nadvse prijetno, ne škodi, saj je vedno boljše preprečevati kot pa zdraviti! In še ena dobra stran: bazen mnogo laže čistijo, odkar je obložen s keramičnimi ploščami. bili ničesar, ker so bila sredstva blokirana oziroma jih je zmanjkalo, letos pa bodo la sredstva, kolikor mj je znano, porabljena za kritje dolgov, ki jih je napravil s*ar. odbor in za popravilo občinskih cest četrtega reda. Denar, ki ga bomo od občine šele dobib (90.000 din), bomo porabili za popravilo potov. Krajevni odbor dela tudi v povezavi s turističnim društvom in mu daje predvsem predloge, kaj naj uredi. Turistično društvo dob: denar od turistične takse, k, jo plačujejo tujci. Doslej j.- to takso obdržala občina ali pa zdravilišče, ki je z njo urejalo le svojo okolico, namesto ves turistični kraj. Saj taksa ni bila zaradi tega izgubljena, ni pa se porabila po pravilni poti in po liniji samoupravljanja. Na račun lanske takse bo dobilo turistično društvo od zdravilišča milijon in 200.000 dinarjev, vendar še niso razčiščene vse podrobnosti okoli tega denarja. S temi sredstvi bo društvo uredilo spodnji park, nekaj denarja pa bodo porabili za prospekte, reklamo in drugo. Za ureditev vsaj najnujnejših komunalni potreb bi nam občina že morala dati sredstva. Naš kraj je letoviški in ga obiskujejo tujci. Krajevni odbor zdaj pristojnosti ima, sredstev pa ne. Topliška dolina vabi Množične organizacije ZB NOB in SZDL, Dol. Toplico, vabijo na 9. krajevni praznik partizanske Topliške doline, ki bo 24. maja 1961. Spored: 21. maja: dan telesne kulture gornje doline Krke. Sodelujejo TVD Partizan Dol. Toplice, Straža In Žužemberk. — Ob 9. uri otvoritev tekmovanja. Tek članov na grob talcev v Vavto vas in tek članic v Podhosto. Nato sledi celodnevno tekmovanje v atletiki. — Ob 14. uri Parada TVD Partizan Dol. Toplice, Straža in Žužemberk s sodelovanjem godbe Svobode iz Straže. — Ob 15. uri Slavnostna akademija v prosvetnem domu. — Ob 16. uri Akademija TVD Partizan Dol. Toplice, Straža in Žužemberk v prosvetnem domu, Dol. Toplice. — Po akademiji prosta zabava na Invalidskem vrtu v Dol. Toplicah. Igra priznani kvintet. 23. maja: zvečer bodo zagoreli kresovi. 24. maja: ob 18. uri slavnostna seja, nato polaganje vencev; ob 19. uri glasbeni večer osnovne šole Dol. Toplice v prosvetnem domu Dol. Toplice. 25. maja: praznovanje dneva mladosti. Ob 17. uri gostovanje osnovne šole Soteska s »SNEGULClCO« v prosvetnem domu Dol. Toplice. 28. maja: ob 9. url sprejem kolektiva »SAVAc iz Kranja v Podturnu, nato kulturni program. Po programu obisk znamenitih krajev iz NOB na Rogu. Ob 14. urt prosta zabava pri Gasilskem domu v Podturnu. Zadrugo bo upravljalo 116 ljudi Kmetijska zadruga v Dolenjskih Toplicah, ki obsega tudi področje prejšnjih zadrug v Straži in Uršnih selih, bo imela letos približno 320 milijonov din prometa, upravlja pa s 3500ha zemlje in 3960 ha gozdov Prizoreck iz »BOROVIH« delavnic birali razna semena itd. Za vse to bodo porabili letos 3,3 milijone dinarjev. Zadruga bo predvidoma dobila v upravljanje še 260 ha gozda pri Uršnih selih. Ta gozd je v glavnem izsekan in pravzaprav ni ne gozd ne pašnik. 60 odstotkov teh površin bo zadruga pogozdila. ostalo pa bo spremenila v pašnike. Dobra stran pod upravo topliške zadruge je, da imajo zelo bogat naravni prirastek. Tudi s strojnim parkom je zadruga zdaj prilično bogata. Imajo 5 traktorjev, kombajn in več strojev ter priključkov. Sedanja vrednost strojev zadruge je 30 milijonov dinarjev. Vsa osnovna sredstva zadruge so vredna okoli 90 milijonov dinarjev. V zadrugi je stalno zaposlenih 78 ljudi. 80 odstotkov za-ooslenih je plačanih po različnih spodbudnih načinih, v kratkem pa nameravajo preiti na stimulativneiše načine nagrajevanja rudi v trgovini, odkupu in drugod, kjer so bili olačani še nn ure Povorečna olača zaposlenega ie okoli "»0 000 dinarjev. lože Prime narja. Ljudje so zbežali od nas In še beže, ker je pri nas delo še vedno ročno. Oe hoče pri nas delavec več zaslužiti, mora samo hitreje delati, se pravi spraviti iz sebe več energije. Drugje delavci upravljajo s stroji. Tako delo je laže, bolj donosno In tam bolje Izkoriščajo stroje, ne ljudi. Zaradi pomanjkanja strojev ne moremo proizvajati tisto, ker se na trgu dobro proda - trgovska podjetja zahtevajo lep izdelok z nizko ceno — ampak tisto, kar zmoremo napraviti z našimi rokami To pa zahteva veliko truda, zaslužek pa je majhen. Doslej smo še vedno pogodili okus trgovine in potrošnika. Zalog nismo imeli Mori pa nas strah, da bomo z našo ročno proizvodnjo zaostali ln da bomo nekonkurenčnl. Pred kratkim sm0 obiskali kmetijsko zadrugo v Dolenjskih Toplicah. Z upravnikom Jožetom Pelkom srno se pogovorili o njeni novi organizacijski ureditvi, njeni proizvodnji ter delu. Združena kmetijska zadruga Dolenjske Toplice obsega tudi ozemlje bivših zadrug Straža n Uršna sela. Zdaj spada pod upravo zadruge 3960 ha gozdov in okoli 3500 ha ostalih zemljišč. Kmetijska zadruga se deli na posCstvo. gozdarsko enoto in splošni sektor (strojni odsek, odkupi, trgovina, kooperacije itd.)' ter žago. ki bo predvidoma priključena gozdarski enoti. Po področjih se deli zadruga na 3 poslovne enote: Uršna sela. Straža in Dolenjske To-olice. Zadrugo vodi 50 članski zadružni svet. ki ie. bil izvoljen ored kratkim, in U člansk5 upravni odbor. Vsa tri področja bodo dobila svoje področne zadružne svete, ki jih po prn-. vilih zadruge imenuje zadružn svet KZ vendar bodo imenovali člane področnih zadružnih svetov na predlog zadružnikov. Gozdarska enota, lastno po- sestvo in splošni sektor bodo imeli še vsak svoj upravni odbor. Ko bodo izvoljeni vsi ti organi, bo v upravljanju zadruge sodelovalo 116 ljudi, od tega 45 odstotkov iz delovnega kolektiva zadruge. Proizvodne enote bodo imele svoje programe dela in svoje načine nagrajevanja. Programe imajo že pripravljene, nagrajevanje pa urejajo. Kmetijska zadruga bo imela letos predvidoma 320 milijonov dinarjev prometa ali 45 miliionov dinarjev letno, zadruga oa se bo razvijala v živinorejsko in sadjarsko smer. Posestvo kmetijske zadruge sestavljajo tri ekonomije. Vsako vodi tehnik. Posestvo obsega 132 ha, od tega 51 ha njiv. 76 ha travnikov, 4 ha pašnikov in 0,44 ha vinogradov. Na njem redijo zdai 84 glav živine, do konca leta pa se bo število glav -koro podvojilo Vsa zemlja, njive in travniki ie namenjena živinoreji. Letos bo znašala oroizvodnja na posestvu 30 mi-'ijonov dinarjev V naslednjih ^etih letih bo posestvo imelo *e 480 ha zemlje in redilo bo 385 glav živine. Hleve bodo gradili na področju bivše KZ Straža (že letos za 100 glav), pri Toplicah za plemensko živino, na Gornjih Sušicah pa za Dlemensko in pitano. Na področju Straže se bo v naslednjih letih kmetijstvo razvijalo v živinorejsko smer. V Jurkj vasi nameravajo zasaditi še nadaljnja 2,5 ha s hmeljem, da bo sušilnica polno izkoriščena. Področje Toplic in okolice bo vzrejno mlečni rajon. Sadjarstvo in živinoreja Pa bosta glavni panogi "a področju bivše kmetijske zadruge Uršna sela. Gozdarski odsek je bil ustanovljen pri zadrugi letos 1. aprila. Za gozdove, ki smo jih doslej samo izkoriščali, bodo poslej skrbele zadruge. Letošnji plan nege in vzdrževanja gozdov na področju zadruge Dolenjske Toplice je zelo obširen. Tako bodo očistili 120 ha gozda, obželi pa skoro 8 ha. Obrezali in zakoličili bodo 3 ha kostanja. 2.5 ha pa pogozdili. V planu imajo še vzdrževanje 7200 kvadratnih metrov proti-oožarnega pasu in več ptičjih valilnic. Pred divjadjo morajo zaščiti pogozdeni zeleni bor Vzgojili bodo. razne sadike, no- " rsbanjci so praznovali slovesno / ponedeljek, 15. maja, so tre-aJ£tkJ občani .slovesno proslavili jcinski praznik. Trebnje je pri-tkalo občane in goste v zastavah i cvetju. 2e zjutraj so se začeli jirati občani na trgu, kjer so po-luša.li godbo iz zvočnikov, na .riščih, kjer so gledali atletska in ruga tekmovanja šolarjev, in v larem trgu, od koder bo krenil v rebnje slavnostni sprevod. Nekaj po deveti uri dopoldne Je >ila v kino dvorani slavnostna se_ a, ki so se je udeležili razen drugih gostov in odbornikov občinske-;a ljudskega odbora Trebnje še larodni heroj in ljudski poslanec i'ranc Krese-Coban, ljudska poslanka inž. Vilma Pirkovič, predsednik ObLO Novo mesto Ludvik ■Jolob, polkovnik JLA Vid Jerič, nekdanji komandant Cankarjeve brigade, ki je 15. maja 1944 zavzela Trebnje. Po slavnostni seji se je začel •-prevod, v katerem so korakali gasilci, lovci, taborniki, pionirji, pionirke v narodnih no&ah in dru gi. Podjetja so prikazala svoje pro izvode, nekatera pa tudi proizvod njo. Za zaključek pa se je pelja;. daljša vrsta motornih vozil, ki sj jih upravljali člani avto-mo!' društva. Sledilo je slavnostno zborovanji na katerem sta govorila prcdsecl nik domačega ObLO Ciril Bukove« in ljudska poslanka inž. Vilma Pir-kovičeva. Tovariš Bukovec je govoril o NOB ter gospodarskih uspehih občine in načrtih za bo_' doee. Inž. Vilma Pirkovič se Je najdlje zadržala pri novem gospodarskem sistemu, v katerem bo vsak državljan imel interes, da bolje gospodari. Po zborovanju je sledil kulturni program, v katerem so nastopili združeni pevski zbori vseh osnovnih šol občine, recitacijska skupina trebanjske osemletke in godba kulturno-prosvetnega društva Josip Jurčič iz Trebnjega. Sledila je prosta zabava. FRANCE ArtlHALOVGAN: ^ 'hO. • ■ • • m Na Sljemenu je gorel partizanski ogenj Mladinci na krajih naše slavne zgodovine V petek, 12. maja, je bilo na cesti proti postaji v Bršlinu že zgodaj nad vse živo. Bli-ta tri sto dijakov srednje ekonomske šole, učiteljišča, administrativne šole in gimnazije se je s profesorji odpravilo na proslavo na Rog. Do Straže so se potegnili z vlakom, naprej pa peš. V isto smer so se ta dan odpravili tudi učenci osnovnih šol Vavta vas in Dolenjske Toplice. Tudi iz Črnomlja so prispeli s kamionom dijaki gimnazije. Mladini Dolenjske pa se je ta dan pridružilo tudi nad 500 Študentov Strojne fakultete iz Ljubljane, ki so se prav tako skupno s svojimi profesorji udeležili mladinske proslave ob 20-letnici naše ljudske revolucije na Rogu. Vsa ta mladež se je zbrala okoli tribune na Bazi 20, kjer jo je pozdravil sekretar okrajnega komiteja ZKS Franc Pirkovič. Več kot tisoč udeležencem tega slavja je tovariš Pirkovič govoril o junaškem boju naših narodov v času narodno osvobodilnega boja ln ljudske revolucije ter o povojni graditvi socialističnega gospodarstva in družbe. Ravnatelj Dolenjskega muzeja profesor Janko Jarc pa je opisal nastanek, razvoj in pomen partizanskih postojank na Rogu. V kulturnem delu slavja jc sodeloval znani moški pevski zbor primorskih študentov »•Vinko Vodopivec« iz Ljubljane, ki jo zapel več borbenih pesmi. Nastopili so tudi reci-tatorji. Vsako točko programa kot tudi govor tovariša Pirkoviča in Jarca so udeleženci pozdravili z navdušenim ploskanjem. Sledila je ustanovitev III. mladinske delovne brigade Strojne fakultete, ki bo šla na gradnjo avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti. Ob prevzemu zastave iz rok pohorskega borca Borisa Cižmeka-Bora (brigada namreč nosi ime pohorskih junakov) je komandant brigade obljubil v imenu vseh, da bodo mladini vedno vzgled svetli liki junakov narodno osvobodilnega boja. Slavje je zaključil brigadirski pozdrav ustanovljene mladinske brigade: trikratni hura! Udeleženci mladinske proslave na Rogu. ki so prispeli iz Ljubljane, so se zatem odpeljali na ogled Dolenjskih Toplic, Novega mesta, Otočca in Šmarjeških Toplic. Dijaki novomeških šol pa so obiskali še bolnišnico in partizansko grobišče v Jelendolu in se zvečer sicer utrujeni, vendar zadovoljni vrnili domov. Sekcija kluba dolenjskih viso-košolcev, ki študirajo v Zagrebu, je v soboto na Sljemenu pri Zagrebu priredila partizanski miting. Na mitingu je govoril organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZK v Novem mestu inž. Jože Legan. O doživljajih v NOB je študentom pripovedoval prvoborec Lojze Colarič iz Krškega. Študentje so ob tej priložnosti prejeli klubske izkaznice. Partizanski ogenj je prižgal tovariš Legan. Ko je govoril o velikem prispevku izobražencev v revoluciji, je poudaril, da pričakujemo od mladine prav tako požrtvovalnost, kot so jo imeli borci v NOB. Prvoborec tovariš Lojze Colarič pa je, ko je govoril o težkih dneh revolucije, naglasil, da je sodelovanje med Slovenci in Hrvati tradicionalno, kar se je še celo odrazilo v okupacijskih letih. ZA TELEVIZOR: 395.947 dinarjev! K doslej znani vsoti je medtem prispeval še Avgust Zamida iz Občic pri Dol. Toplicah 5.000 dinarjev. S tem je akcija zaključena. Kakor smo poročali že zadnjič, bomo točen obračun o porabi denarja predložil; takoj, ko bo urejeno ozvočenje 4 ležalnic na pljučnem' oddelku, kar je zdaj v teku. Vsem, ki so v tej plemeniti akciji sodelovali, ponovno sporočamo o velikem zadovoljstvu, ki ga imajo bolniki Mladina pred velikim praznikom Samo še nekaj dni nas loči od velikega praznika mladine, od tradicionalnega praznovanja rojstnega dneva maršala Tita. Spet bodo mladi s cvetjem in pesmijo slavili srečo svoje pomladi; spet bomo videli neštete vrline našega mladega rodu, zrasle iz želja vseh tistih borcev, ki so v revoluciji z življenji zapečatili ljubezen do svobode. Mladina ceni njihove žrtve; seme, ki so ga posejali, daje bogate sadove. Mladi z deli svojih rok in z vedno živo pripravljenostjo za uresničitev vseh nalog, ki jih jim bo socialistična skupnost še zaupala, potrjujejo, da so vredni nosilci velikih pridobitev socialistične revolucije. šega okraja in v vseh mladinskih aktivih. Marsikje se pripravljajo v aktivih na izlete v spominske kraje. S sporedi, ki jih pripravljajo, bodo razveselili sebe in ljudi, katere nameravalo obiskati. Slavko Doki na pljučnem oddelku s televizijskimi oddajami. »Naših bolnikov kar ni mogoče odtrgati od sporeda . . .« nam je v torek dopoldne omenil primarij dr. Ivo Smrcčnik, ko je potrdil, da je sprejem na novem televizorju odličen in da vlada na oddelku ^arad] tega zares veliko veselje med vsemi bolniki. To veselje, ki dviga razpoloženje med bolniki in jim tako pomaga pri hitrejšem poteku sicer dolgotrajnega zdravljenja na oddelku, pa je hkrati največje zadoščenje vsem tovarišem in tova-rišicam, ki so prispevali denar za nakup televizorja in radijskega sprejemnika. Ko bereš knjige, se pogovarjaš z najboljšimi ljudmi vseh časov. DESCARTES Vse mladinske prireditve v okraju kažejo letos, da se je mladina zavestno vključila v praznovanje 20-letnice revolucije jugoslovanskih narodov. Čeprav dajejo mladi posebno močan poudarek prav 25. maju — dnevu mladosti, nam številne prireditve potrjujejo, da se mladina spominja tudi zgodovinskih dnevov bližnje preteklosti. S proslavami, pohodi in izleti, s prireditvami in na druge načine se mladina seznanja z revolucijo, ki je sama ni doživela, spoznava pa jo po 6ledovih, ki nam jih je prinesla narodnoosvobodilna borba in povojna graditev. Teh dokazov ne manjka nikjer v domovini, prav mladina pa je poklicana, da prenaša tradicije slavne borbe na poznejše rodove. Vsak dan smo priča, kako manjše in večje skupine kot posamezniki obiskujejo partizanske kraje in prizorišča slavnih dogodkov. Obiski niso več vezani samo na razne obletnice, razen tega pa so tudi vedno pogostnejši. V vseh občinskih središčih bodo te dni povorke mladosti, ki bodo pokazale dejavnost mladine na vseh njenih področjih. Povorke bodo pred zaključnimi tekmovanji v najrazličnejših športnih, kulturnih, glasbenih nastopih in podobno. Na številnih športnih igriščih bo te dni živahno kot že dolgo ne; 25. maj bo praznik novih velikih uspehov mladine našega okraja. Kaj pripravlja n. pr. mladina novomeške občine? 24. maja bodo priredili v Novem mestu taborni ogenj. Za kulturni spored ob ognju bodo poskrbeli pripadniki JLA, šolska ln delavska mladina. Ta večer bodo zagoreli ognji tudi povsod drugod po novomeškem okraju, mladinski aktivi pa bodo ob njih zarajall. 25. maja, se pravi prihodnji četrtek, bo ob 8. uri dopoldne povorkn mladosti skozi Novo mesto. Ob 0. uri bo skupna prireditev za pripadnike JLA in za mladino v Bršlinu, po sporedu pa bo ogled muzeja JLA. Ob 15. uri bo lahkoatlet-skl miting na stadionu Bralstva in enotnosti. Hkrati bodo na Loki Športne tekme v odbojki, malem nogometu ln košarki. Ob 18. uri bo (zaključna mladinska prireditev s 'plesom ln razdelitvijo priznanj. Ta dan se bodo pomerili tudi novomeški taborniki s pripadniki JLA v orientacijskem teku ln postavljanju šotorov. V izložbah novomeških trgovin bodo razstavljene slike o dejavnosti mladine novomeške občine. Podobne programe pripravljajo tudi v drugih občinah na- Predzadnji petek jc 21 udeleženk tečaja za dokvalifikacijo kuharic obratov družbene prehrane iz vseh predelov okraja po enomesečnem teoretič nem in praktičnem delu uspešno zaključilo s\,oje šolanje. Gostovale so v prostorih Kmetijske šole na Grmu, gostoljubje pa jim je ponudil tudi otroški vrtec v Kandiji. Tečaj je priredil Zavod za napredek gospodinjstva, ki tiho in vztrajno nadaljuje svoje vzgojno delo »vti sem bil malo veiji — takrat smo bili v taborišču v Hermsdorfu — so me poslali na delo v tovarno. Nekoč me je neki fant iz Krške vasi poučil, kako bi se lahko odtegnil delu. Povedal mi je, da pri taborišču raste posebna zel, iz katere je treba stisniti sok in ga skupaj z zeliščem privezati na nogo. Tako sem tudi storil. Zjutraj, ko sem odvil obvezo, je bila koža na nogi sicer malo nabrekla, a premalo, da mi ne bi bilo treba na delo. V tovarni sem nato hodil skrivaj na barako, da bi videi, kako napreduje moja roprnija. Do večera je zrasel velik mehur, ki me je za štrinajst dni osvobodil dela. Skrivnosti nisem mogel obdržati zase. Bal sem se pa Ie, da bo kdo kaj izblebetal. * Pravcata radost je zajela taborišče, ko smo zvedeli za poročilo, ki so ga v nekaj besedah prinesli nemški časniki, da namreč nemška VVermacht bije boj »mit den Banditen in Slouenien«. S tem priznanjem so nam sami Nemci razodeli narodnoosvobodilno gibanje v domovini. To je v nas budilo še trdnejšo vero v skorajšnjo vrnitev domov. Iz striegauskega taborišča se najbolj spominjam, kako smo večkrat na vozičku vozili dobrote krajsfirerjevi ženi v Freiburgu. To jc bila njegova zakonita žena, sicer pa je imel več cip na vseh koncih in krajih. Vsakih štirinajst dni ali še pogosteje ji je poslal zvrhan voziček živil — sladkorja, moke, čokolade in še drugih dobrot. Čeprav smo vedeli, da gre to na račun naših že tako in tako skopo odmerjenih obrokov živil, smo se otroci na neki način veselili, takih voženj. Na pot smo namreč dobili suho hrano, nekoliko izdatnejšo od kolerabe v taborišču. Vrh tega pa smo se zunaj taboriščnih zidov čutili svobodnejše. Na poti smo vselej sanjarili o tem, kako čudovito bi bilo, če bi smeli odpreti zaboje in se do sitega najesti. Toda to so bile samo pobožne želje. Ko je Hitler napovedal totalno vojno, je kot delovno silo mobiliziral tudi ženske. V oddelek, kjer sem delal, je prišla žena visokega esesovskega oficirja, ki se ji ni ljubilo delati. Čeprav je vedno rada poudarjala visoki položaj svojega moža, ki se ji jc javljal z vzhodne fronte, mu vseeno ni bila zvesta. Že prve dni po prihodu v" tovarno se je spečala z električarskim mojstrom. Da bi jo imel stalno pri roki, je izposloval, da je delala kot njegova pomočnica. Tako sta večkrat lahko zavila v zaklonišče, s pretvezo, da je treba popraviti električno inštalacijo. Nekoč so me Nemci v tovarni vprašali, kako sem prispel v Nemčijo. Ko sem jim povedal, da so nas Nemci preselili, so se jeli zanimati: »Kako, aH po kazni?« Skušal sem jim dopovedati, da so nas preselili kar čez noč, ne da bi nam povedali zakaj. Več kot to jim takrat nisem smel niti znal povedati. »To je nemogoče,« so se delali plemenite. »Nemci ne počenjajo takih reči.« Prcddclavcc pa je zamahnil z roko: »Najbrž ste bili sami partizani.« Tisto leto so močno skrajšali učno dobo vajencev. Drug za drugim so odhajali mladi Nemci, še skoro otroci, na fronto. Čedalje pogosteje so delavci stikali glave, kadar je prispela vest, da je padel fant, ki je še pred meseci delal v tovarni. »Ali si slišal?« so drug drugega spraševali, »Hans jo padel.« • »Hans?« se kdo ni mogel spomniti imena. »Tisti vendar, ki je delal v livarni« . A, Hans. Da, da, se ga že spominjam. Tisti dolgin?« »Da, da, on.« Tako je bilo vsak dan. Pogovori o stanju na fronti, vesti o padlih, novi upi na zmago, godrnjanje zaradi znižanja živilskih obrokov, razmišljanje o racionalizacijah, da bi si priborili Hitlerjevo odlikovanje in le kdaj pa kdaj kak dvom, pa še ta izražen previdno, tipajoče. V Striegauu je del taborišča predstavljal nekak nebotičnik. Nanj so se nekoč povzpeli slovenski fantje, izseljenci, da bi zapeli. Lepa, občutna, ponosna pesem se je razlegala daleč po mestu. Staro in mlado je stalo na dvorišču in zamaknjeno prisluhnilo. Naj zabiti Nemci slišijo, smo mislili sami pri sebi, slovensko pesem, pesem ponosnega naroda! To je bil odgovor na njihova zaničevanja, češ da smo ciganska rasa, ušivci, banda. Krajsfircr je začuda sprva mirno prenašal petje na vrhu nebotičnika, ker najbrž ni razumel, kaj nam jc takrat pomenila pesem. Celo tedaj, ko so fantje zapeli »Od Urala do Triglava« se ni zdrznil, ker ni razumel pesmi. A nekega dnir mu je bilo kar na lepem dovolj petja in jc fante spodil z nebotičnika. Najbrž se mu je začelo svitati, da petje ne pomeni radosti nad življenjem v taborišču, temveč kljubovanje, vero v samega sebe — v skorajšnjo vrnitev. »Jaz bom pilot...« 11. maja je bila v novomeškem Domu JLA majhna slovesnost, s katero je bil zaključen »Mesec poklicnega usmerjanja«, v novomeški občini. V domu se je že ob desetih /.brala mladina novomeških osemletk. Po uvodni pesmi je govoril predsednik zavoda za zaposlovanje delavcev tovariš Jože Plavc, ki je opisal pomen m namen koristne akcije, ki naj bi mladini pomagala do primernega poklica. Letos bo z novomeških osemletk odšlo precej mladih ljudi, ki sloj'jo pred odločitvijo: kam pa sedaj? V mesecu poklicnega usmerjanja mladine v razne poklice se je mladina že odločila: eni bodo šli v gimnazijo, drugi v industrijo, nekateri pa bodo ostali doma na kmetih. O tem so govorile tudi naloge, ki so jih učenci pisali v mesecu poklicnega usmerjanja. Nekateri gledajo v prihodnost z zaupani em. drugi ji spet ne verjamejo Dolžnost starejših pa je. da mladini pni tem pomagajo Starši naj upoštevajo želje svojih otrek, jim svetujejo in se z njim posvetujejo. »Dokler je človek mlad, hoče vse. kar vidi. Zdaj sem že toliko pameten, da vem. k3i me veseli. Jaz b~rn ri'"t!. je kratko zaključil v svoll nalogi utonec 8. razreda. Sicer pa b oosto.janko v Trebnjem napademo ir uničimo. V tej okolici smo se naha iali zelo malo časa. zato tudi msm-vedeli, če okoli postojanke gradil' bunkerje, kar bi bil dokaz, da m slijo ostati. To je bilo kasnele tuo 'elo odločilno pri napadu. Priprav'1 '.a akcijo so potcka'p v lenem ms skem popoldnevu. Vse enote so dob; le svoje naloge in ob mraku že bil' oripravliene za odhod Bombaši s' pripravili večjo količino ročnih bomv za napad na sovražnika. Pozno ponoči so enote krenile po svojih poteh proti cilju akcije. Prvi in drugi bataljon s štabom brigade sta krenila na pot in v zgodnjih jutranjih urah prišla v popolni tišini v bližino žičnih ovir okoli postojanke. Prvi bataljon je imel nalogo, da napade Pavlinov hrib in ga čim hitreje zavzame. Drugi bataljon je imel nalogo zavzeti vzpetino nad pokopališčem. Tretji bataljon se je približa! staremu gradu in zasedel položaje na robu gozda v bližini gradu. Četrti bataljon se je v is'em času približal položajem na zahodnem koncu Trebnjega. V istem času se je tudi kor-pusna artilerija postavila na položaje. Le-ta je imela nalogo, da nam po prvih mogoče neuspelih napadih priskoči na pomoč. Tako je bilo vse pri-oravljeno. Borci so čakali na znal-; '. raketo, da napadejo z vseh strani. Okoli druge ure je bila izstreljena ■aketa in borci so se zagnali z vso vnemo v napad, da zavzamejo belo gnezdo. Kakor eden so vžgali po sovražniku. Ko so v naletu naleteli na ;.ične ov:re in utrjene bunkerje, so se zmedli. V poročilih, kj so jih po-iljali vsi podrejeni štabi, so izražali iomneve. da je sovražnik zelo močno ntrjen. V enotah je zavladalo neza-lovoljstvo. Zgodilo se je. da smo bili namesto belih iznenadim mi. Ker i a pre.i n'smo mogli. sm<> se umaknil' na izhodiščne torke, da nočaknmo. la artilerija razruši važne objekte. ~\o smo se umikali, se le na vzhodu '■" začelo porajati jutro. Koma smo '••>.kalv. da sp zdani, ker bi na ta način »rtilerci laže obstreljevali postojanko. Kmalu nato so začele padati prve iranate na Trebnje. Ponovili smo ju-•;š. toda brez uspeha. Na žičnih ovi- rah je bilo več borcev ranjenih. Zopet nismo uspeli. Morali smo se umakniti na stare položaje. Artilerija je začela ponovno obstreljevati, sedaj samo vzpetino s pokopališčem in Pavlinov hrib. Po krajšem obstreljevanju sta prvi in drugi bataljon jurišala na sovražnikove položaje, toda tudi sedaj brez uspeha. Vsa stvar se je začela vse bolj in bolj zapletati, tako da smo se bali, da napad ne bo uspel. Iz štaba divizije smo dobili ponovno nalogo, da se Trebnje mora zavzeti in da je to nalog Glavnega štaba Slovenije. Bili smo v zelo težavnem položaju. Kako to. da Cankarjevcem to pot ne bo uspelo, ko je pod njihovo železno pestjo padlo že toliko utrdb. Da bi se nam zataknilo ravno pri Trebnjem, pa res ne bomo dovolili! Take in podobne misli so rojile po glavi slehernemu Cankarjevcu. Dan se je nagibal k večeru, 1. in 2. bataljon sta se pripravljala 'za nočni napad. Pripravili smo grupe bornba-šev za naskok na bunkerje. V nočnih urah se je raz\'nel srdit boj. Izvršenih je bilo več zaporednih jurišev. toda brez uspeha V naslednjem jurišu sta se še posebej izkazala komandant bataljona M-rko Rebzel m po-litkomi.s?r Mišo Stonko Nabrala sta si ročnih bomb in šla v juriš z ostalimi bomha:* drugega bataljona. Zo v prvem sikoku so zavzel' bunker in utrjeno tršo. Ti dve točki sta zapirali not od Pekla v Trebnje Prvi uspeh Cankarjevrev je bil tu, tod.-i do končne zmace je bilo še presneto dnloč. Cela noč je notekla v srditih borbah in i'jrših Ime-H smo ve? -anipnih. 'oda do"V"?Snl rezitj'att sr fc>'li zelo maihni (Konec r>-:*--tni<*) Stev. 20 (582) DOLENJSKI LISI gtgn I Kultura naj bo last ljudstva Na prvih mestih: mladi igralci iz Artič, Novega mesta in Brežic Zmagoslav Jeraj: POMLAD (1961) Presenečenje v Črnomlju Na republiški reviji ansamblov zabavne glasbe nas bodo zastopali STEB iz Brestanice, duet Može-Repar z Dvora in ansambel 6 ČRNIH iz Črnomlja V nedeljo je bilo v Črnomlju zelo živahno. 2e dopoldne so udeleženci okrajne revije ansamblov zabavne glasbe priredili nastop za mladino. Popoldne ob 15 uri je član okrajnega sveta Svobod ing. Branko Pe-ternel v polni dvorani DLP pozdravil v gostoljubni Beli krajini ansamble in pevce in veliko število gostov iz Ljubljane, Novega mesta in Zasavja, med katerimi je bil tudi predsednik OLO Novo mesto tovariš Niko Belopavlovič. Na reviji so nastopili: ansambel »6 CRNIH« iz Črnomlja pod vodstvom Mihe Schweigerja, »Mladinski kvintet« iz Brežic, ki ga vodi Ivan Kajs, sekstet »Veseli vandrovčki« iz Bukošek pri • Brežicah pod vodstvom Vladi-mirja Medveška, »Kvintet bratov Lopatičev« iz , Boršta pri Cerkljah pod vodstvom Vinka Lopatica, ansambel »STEB« iz Brestanice pod vodstvom Mata Zakonjška, kvintet »TIKI« iz Krmelja, ki ga vodi Marijan Slapšak, ansambel »Bohorski fantje«, ki ga vodi Sveto Grilc, in »Zabavni ansambel Svobode« iz Sevnice pod vodstvom Viktorja Krenčiča. Poleg ansamblov je nastopil še instrumentalni duet harmonika-flavta (Franci Može, star 12 let, in Vladko Repar, star 10 let) z Dvora pri Žužemberku in harmonikaš Silvester Mihelčič iz Metlike. Peli so: duet Zora Celar in Martin Rozman z Mirne, duet Danica Deržič in Vladimir Medvešek iz Bukoška pri Brežicah, duet Anica Glogovšek in Jože Butkovič iz Brestanice in mlada pevka Polonca Mohor iz Sevnice. Revija je v celoti zelo uspela, kar je še posebej poudaril predsednik žirije — znani skladatelj prof. Blaž Arnlč iz Ljubljane. Tudi po izvirnosti je revija presenetila. Skladbe mladih avtorjev, ki so bile nekatere prvič javno izvajane na reviji, so doživele pri poslušalcih in glasbenih strokovnjakih lep sprejem: Franca Biataniča »Po bizeljski cesti«, Alfonza Lopatica »Pozdrav iz Boršta«, Franca Možeta »Ob Krki«, Staneta Slapška »Spomin na september«, Silvestra Mihelčiča »Sedem kavalir-jev«; najbolj pa je navdušila Mata Zakonjška »Koketa«. Od pevcev sta dosegla izredno lep uspeh in navdušeno priznanje Zora Celar in Martin Rozman, ki bosta nastopila tudi na televiziji. Prav tako bo nastopil na televiziji 11-letni Silvester Lopatic iz Boršta, ki za svoja leta virtuozno obvlada trobento. Od- 1 je bil tudi ansambel Svo-e iz Sevnice. Žirija je med instrumentalnimi ansambli, ki bodo nastopili na republiški reviji ansamblov zabavne glasbe v Kopru 24. in 25. junija, izbrala: ansambel »STEB« iz Brestanice, instrumentalni duet Može-Repar z Dvora in ansambel »6 CRNIH« iz Črnomlja. Z uspehom smo zadovoljni. Nastop nas je prepričal, da bodo ansambli in pevci vložili v bodoče še vič truda za svojo kvalitetno rast. Prvi korak na tej poti je velik in pomemben. Tudi občinski svet Svobod in PD v Črnomlju je odlično izpolnil svojo nalogo in poskrbel nastopajočim in gostom lep sprejem in prijetno bivanje v prijazni Beli krajini, čeprav je imel za to le nekaj dni časa. Zaključena je tudi dramska revija v Vidmu-Krškem V ponedeljek zvečer je bila v dvorani SVOBODE na Vidmu zadnja predstava okrajne dramske revije. Nastopili so Igralci Svobode iz Brestanice z Maug-hamovo dramo SVETI PLAMEN. BiH so vreden naslednik igralske družine s Senovega. Z daljšim nagovorom je zaključil prvo okrajno dramsko revijo tovariš Matko Matjan. Toplo se je zahvalil Igralcem s Senovega, iz Brežic, Črnomlja, Loke, Novega mesta, Metlike in Brestanice in domačinom — organizatorjem revije. — Strokovna komisija, ki je ocenjevala nastopajoča društva na okrajni reviji, bo poročala v našem listu prihodnji teden; tu naj omenimo le izjavo o gostovanju SVOBODE »Dušan Jereb« iz Novega mesta: »Njihova igra — igrali so psihološko Hamiltonovo dramo PLINSKA LUC — je bila tako dovršena in prepričevalna, da smo imeli vtis, da so pred nami poklicni igralci. Zato upravičeno pričakujemo, da bo republiški dramski sosvet uvrstil to odlično Igralsko družino v vrsto tistih družin, ki bodo nastopile na republiški dramski reviji amaterskih gledališč v Zagorju.« V četrtek, 11. maja, je bila v Sevnici zaključena predstava okrajne mladinske dramske revije. Na odru so se v tednu dni zvrstile skupine iz Sevnice, Blance, Vidma-Krškega, Artič, Črnomlja, Brežic in Novega mesta. Strokovna komisija je mladinsko dramsko revijo razdelila na pionirske in mladinske skupine, s čimer je bilo ocenjevanje objektivnejše in lažje. Vse predstave so bile dokaj dobro pripravljene in izdelane; obisk je bil na splošno dober, slabši pa na zadnji predstavi. Zaključne predstave se je ned drugimi udeležil tudi predsednik okrajnega sosveta za dramatiko Matko Matjan. Strokovno komisijo so sestavljali ves čas revije Sonja Kolšek iz Sevnice, Slavica Zorko iz Brežic in Franc Molan iz Sevnice. Takoj po zaključni predstavi je komisija ocenila vse skupine in sklenila, da objavi za javnost samo prva mesta v obeh grupah. V pioniski skupini je zmagala skupina iz Artič z igrico KEKEC; dosegla je 71 točk od 75 možnih. Tako je v pionirski skupina zmagala občina Brežice. KEKEC je dobil največ točk zato, ker je bila predstava režijsko zelo izdelana; igralci so bili povsem prepričljivi in so svojo osnovno nalogo v celoti opravili, pri čemer brez nekaterih pomanjkljivosti seveda ni šlo Scena je bila dovršena v celoti. Tipi so bili originalni glede na karakterne lastnosti oseb. V skupini so igrali samo pionirji, ki so lepo odigrali tudi vloge odraslih. Posebno sta se odlikovala Kosobrin, Bedanec in še nekateri. Tekst jim je tekel gladko, jezikovno izražanje pa je bilo pobarvano s krajevnim dialektom. Skupina je dosegla tudi dobro sodelovanje z gledalci. Druge skupine slede zmagovalcem takole: MAČEHA IN PASTORKA — osnovna šola iz Sevnice, JANKO IN METKA — osnovna šola z Blance, POGUMNI TONČEK — osnovna šola, Videm-Krško, in IZLET — osnovna šola lz Črnomlja. V mladinski skupini je dosegla prvo mesto dramska skupina učiteljišča iz Novcda mesta z Igro MUZA NA MANSARDI v režiji prof. Toneta Trdana. Skupina je dobila 71 točk od 75 , možnih. Prvo mesto je dobila Taka ocena nastopa novomeških igralcev na Vidmu je pač lepo priznanje o tem in drugih gostujočih družinah pa bomo več poročali prihodnjič. zaradi režijsko dobro izdelane igre, moderne in zelo učinkovite scene in doslednega jezikovnega izražanja. Pripomniti pa je treba, da sta bili vlogi Mirka in Justine le premalo prepričljivi glede na njuni nalogi in karakter. Skupina je dobila takoj stik z gledalci in ga tudi ohranila do konca igre. V razgovoru po predstavi so nastopajoči učiteljiščniki pokazali izredno zanimanje za dramatiko; kaže, da bodo dobri kulturno prosvetni delavci kot učitelji na vasi in v mestih. Druga je bila v mladinski skupini gimnazija iz Brežic; uprizorila je prvo dejanje igre VČERAJ POPOLDNE in dve sliki iz 2UPANOVE MICKE. Posebno je treba pohvaliti izdelano jezikovno izražanje in prepričljivo igro v prvem delu nastopa. Revija je v celoti dobro uspela. Dosegli smo njen namen: zbližanje občin in njihovih dramskih skupin, vključevanje mladih v dramske sekcije, množično sodelovanje.in plodno izmenjavo izkušenj. Bilo je precej koristnih posvetov, kjer smo odkrili mnogo skupnih problemov; reševali jih bomo v našem nadaljnjem delu. Potrebni so nam razni seminarji (za mlade režiserje, za scenariste, ma-skerje in pod.). Težave nam dela razsvetljava in pomanjkanje prepotrebnih rekvizitov. Pereča je v celoti slaba opremljenost skoraj vseh naših odrov. \ Z revijo smo potrdili, da opravljajo prostovoljni kulturni ustvarjalci—amaterji plemenito delo. Upamo, da smo med drugim s tem delom zbudili med delovnimi ljudmi večje zanimanje za delo amaterskih gledališč in da bodo volivci prek ljudskih odborov pokazali tudi večje zanimanje za probleme društev pri dodeljevanju prepotrebnih sredstev. Vemo, da v celoti še ne bomo dosegli razumevanja; mnogi ljudje namreč še ne spremljajo našega dela Več pomoči smo pričakovali od sindikatov. Upamo, da so odraslim ljudem otroci povedali, da so videli v teh dneh v Sevnici veliko lepega in plemenitega. Posebno zahvalo zaslužijo vsi režiserji in igralci za požrtvovalno in nesebično delo! Ob njihovem delu smo znova spoznali, da so nam take revije še potrebne, saj bogato dopolnjujejo našo splošno kulturno dejavnost V okraju, kjer si vsi tako zelo prizadevamo za nadaljnji napredek gospodarstva, morajo iti tudi vsa prizadevanja za kulturno rast množic v korak s hotenji za naše večje blagostanje. Uspela revija mladih igralcev nam je to hkrati z revijami v Vidmu-Krškem. Črnomlju in Novem mestu znova potrdila. Franc Molan OB 10-LETNICI SVOJEGA in delavskega samoupravljanja OBSTOJA v podjetju s? J EXPORT - IMPORT Ljubi] ana, Titova cesfa 19 in 29 Dohodek za kakovost in delo 9. maja je bil v prostorih Izobraževalnega centra v Novem mestu enodnevni seminar (za prosvetne delavce, predsednike občinskih svek>v za pro-sveto in kulturo, predsednike upravnih odborov za šolske sklade pri ObLO in predstavnike političnih organizacij), na katerem je član republiškega Izvršnega sveta in predsednik republiškega Sveta za prosveto in kulturo tovariš Vlado Majhen obrazložil nekatere spremembe in novosti v upravljanju jn finansiranju šol, o katerih so razpravljali na marče-vem zasedanju Ljudske skupščine LR Slovenije. O potrebi, da moramo te spremembe in novosti uvesti in jih začeti izvajati tudi v novomeškem okraju, je govorila podpredsednica OLO kivari-Šica Vilma Pirkovič in poudarila, da bo novi zakon o vzdrževanju šolstva moral najti plodna tla predvsem na nekaterih manj razvitih področjih. Bistvo novega zakona, ki je v skladu s temeljnim zakonom o finansiranju šolstva, je v tem, je naglasil predsednik Majhen, da se počasi odpravlja prora-Cunsko-administrativno finansiranje ln uvaja nov sistem vzdrževanja šol in d'.\:.;:>.enih skladov za šolstvo po načelih novega načina delitve dohodka. Sole kot samostojne družbene ustanove se bodo morale obvezati, da bodo za sredstva oziroma dohodek, ki ga bodo prejemale iz sklada, opravile določeno vzgojno in izobraževalno delo. Sklad bo torej finan-siral učer^e, kakovost dela jn uspehe pri delu. 1, da bi na neki način zmanjšali razlike med šolami, zlasti v materialu in drugi opremi. V ta namen naj bi posebne komisije vse šole v določeni komuni najprej pregledale in določile odstotek amortizacije, ki bi bil prvo objektivno merilo za delitev šolskega sklada. Nadalje bi bilo potrebno šole kategorizirati, s ' "mer bi dobili drugo objektivno merilo. Razumljivo je, da bi bil na ta način doseženi kriterij samo odskok k nadaljnjemu objektivnemu razdeljevanju dohodka šolam, vendar osnova za prvo delitev, kajti če bi se izkazalo, da so posamezne šole od prve delitve pokazale znatno razvojno pot. bi dobile še sredstva iz dodatnega sklada oziroma rezerve. To bi bila tudi spodbuda vsem šolam, da bi čimprej dosegle oziroma presegle okraino raven, če že ne republiške. Tovarišica podpredsednica Vilma Pirkovič je potem orisala stanje šolstva v novomeškem okraju. Poudarila je, da se zadnja leta šole znatno koncentrirajo v večjih središčih (na primer v Krškem, Trebnjem itd.), kjer jih obiskuje okrog 50 odstotkov' vseh otrok, 50 odstotkov vseh učencev pa še nima kakovostnega pouka. Precejšen problem predstavljajo nerazvite šole, zlasti na podeželju, in bi jih morali odpraviti, namesto teh pa "ustanavljati osemletke; na to pot so že '-irišli v'krški občini, kjer je 38 odstotkov ■"iol osemletk, in v brežiški občini, kjer imajo 36 odstotkov šol osemletk. Nasploh je v Spodnjem Posavju šolska mreža bolj razvita kot drugod v okraju, zlasti če jo primerjamo s črnomaljsko občino, kjer je šolstvo najmanj razvito. Predlog, naj bi zaostale šole ukinjali in ustanavljali osemletke, je sicer na mestu, vendar se ob tem poraja vrsta novih problemov, na primer: kako preskrbeti učencem dober prevoz do šole? Pametno bi se bilo treba pogovoriti tudi o združevanju šibkejših šol z močnejšimi, torej matičnimi Šolami, ki imajo veliko več pogojev za razvoj kot eno ali -ivooddelčne šole. Letošnji proračun investicij za šolstvo znaša 287 milijonov dinarjev, kar ie glede na potrebe mnogo premalo. Tudi smo doslej premalo skrbeli za novogradnje in popravila šolskih poslopij, saj še vedno ni pop-avlienih nekaj Šol. ki- so bile požgane med vojno. Zdaj jf na v.s^h šolah v novomeškem okraju 422 učilnic, petletni plan pa razen 1.5 milijarde dinarjev (potrebno 2.3 milijarde) investicij za dvig šolstva predvideva 102 učilnici več, kot jih imamo letos. Seveda to še ne bo dovolj, doseči je treba republiško povprečje. Vendar bo zelo težko nadoknaditi, česar za šolstvo nismo storili v preteklem obdobju. Prav bi bilo, da bi si pri tem pomagale tudi šole same, ki bi z združevanjem sredstev v skupen sklad nabrale 845 milijonov dinarjev in omogočile najmanj razvitim ustanovam, da na osnovi posojila iz skupnega sklada ustvarijo, česar bi z lastnimi dohodki iz sklada za šolstvo pri ObLO ne mogle. Razen tega bi bilo potrebno pridobiti prebivalstvo, da pomaga pri reševanju skupnih naporov (nove gradnje in adaptacije), saj je v nekaterih komunah že prispevalo znaten del sredstev. Precej vzrokov za zaostajanje šolstva v novomeškem okraju je tudi v stalnem odtekanju kadrov v druge okraje, čeprav je bilo na šolah pred kratkim okoli 35 odstotkov več učiteljskih moči kot pred leti. Se vedno- pa manjka v trebanjski občini 40 odstotkov učiteljskega kadra, v črnomaljski 32 odstotkov in najmanj v brežiški občini (11 odstotkov). Sicer pa smo prej zapisali, da je šolstvo prav v Spodnjem Posavju najbolj razvito. Vse premalo je mlajšega kadra; od celotnega števila učiteljev je le 29 odstotkov pripravnikov, za najnujnejše potrebe pa bi jih morali dobiti še 228, predvsem štipendiste. Računati moramo tudi na vedno večje število učencev-predvsem na osemletkah. Ce hočemo dobiti učitelje, bomo morali podeliti več Štipendij, predvsem pa, kar je dolgoletni problem v okraju sploh, prosvetnemu kadru preskrbeti stanovanja. Neurejene razmere na šolah, pomanjkanje učnega osebja itd. povzročajo kr-nitev predmetnika. Tudi nadurno in honorarno delo bo moralo odpasti, saj- so ponekod na račun kakovosti pouka nekateri učitelji kar tekmovali, kdo bo imel ve* nadur in več zaslužil, tudi dvakrat toliko, kot sicer prejema mesečne olače. Novi zakon bo tako kampanjsko poučevanje odpravil- saj bo osnovno merilo za prejemanje osebnih dohodkov kakovost pouka. Z novim zakonom stopa šolstvo v novo obdobje, zlasti na področju financiranja in samoupravljanja. Uveliavlja-nje novega načina vzdrževanja šol ne *x> lahko in preprosto. Na nerazumevanje bo naletelo pri vseh, ki so vajeni, da so se šole vzdrževale iz ororačunov. Upravni odbori sk'adov za šolstvo, šolski odbori in šolski kolektivi pa bodo morali preudarno noiskati merila za objektivno delitev dohodkov šolam in prosvetnim delavcem. I. Z. najtopleje zahvaljuje vsem, ki so v minulem obdobju z njo poslovno, strokovno ali kakp drugače sodelovali in ji izkazovali svoje zaupanje. — to sodelovanje in zaupanje želimo ohraniti tudi? v prihodhje, da" bi namjbilo orno-gočeno kar najbolj vsestransko, solidno in pravočasno oskrbovati nase kmetijstvo in gbzdarstvjo-ž vsem potrebnim reprodukcijskim materialom. stroji, napravami, umetnimi gnojili, sredstvi za varstvo rastlin in rezervnimi deii. OPOZORILO Ob 10-letnici bo pod|et|e začelo izdajati svoj poslovne strokovni vestnik .Agrotehnika' katerega prva številka bo izšla te dni To številko bomo razposlali v več izvodih na vse kmeti|ske zadruge kmeti|ska posestva, gozdarske uprave in pod|et|a. kmeti|ske šole vseh stopen| in inštitute Vestnik je nameren vsem tistim uslužbencem, ki |ih poslovno ah strokovno zanima naše blago Če bi pomotoma koga prezrli prosimo. na| pismeno javi svoi naslov in funkcijo v službi, da bi m u lahko vestnik dostavili, kolikor nam bo to omeiena naklada dovolievala I V sodobno pisarno sposobnega človeka! Ravnatelj Administrativne šole v Novem mestu, prof. Karel Mam, nam je poslal daljši sestavek o sodobni vzgoji administrativnega kadra. O reorganizaciji, ki zadeva tudi novomeško administrativno šolo, objavljamo iz sestavka izvleček in glavne navedbe profesorja Marna. Izkušnje absolventov administrativnih šol, ankete dijakinj, odgovori njihovih staršev, šolskih odborov in delodajalcev, ki presojajo vrednost šole po znanju praktlkantov, so nas temeljito poučili, da administrativna šola v dveh letih ne more dati strokovnjaka, ki bi bil kos vsem nalogam v sodobni pisarni. Učni načrt ln učbeniki so bili marsikje nepravilno sestavljeni, včasih preskopl. včasih preobsežni, kar Je narekovalo temeljite spremembe, ki naj poleg strokovnih predmetov upoštevajo pouk srbohrvatskega in tujih Jezikov, š-e bolj pa slovenskega, saj zavzemajo nekateri absolventi administrativnih šol v pisarni zelo važne položaje, in večkrat niso kos odgovornosti in tudi ne svojemu delu. Reformirana šola mora torej pripomoči k vzgoji ln izobrazbi sposobnega kadra in hkrati pomagati napredku sodobnega pisarniškega poslovanja v uradih, podjetjih in drugih organizacijah. Po 8 sestankih, ki smo Jih imeli na ljubljanski administrativni šoli (udeležili so se ga tudi predstavniki okrajev in gospodarstva), smo v zvezi z reformo pouka na administrativni šoli sklenili: Administrativna šola bo imela dve stopnji, na katerih bo traja) pouk dve loti. Prva stopnja bo usposobila absolvente za pisarniške stenografe (zapisovanje naročil referentov na stenogram, sporočila strank, telefonska naročila itd.). Opravljali bodo pisarniška dela, vodili notranje enote, arhiv in ekonomat v manjših ustanovah Zapisnikov absolventi prve stopnje ne bodo sestavljali. Druga stopnja naj bi absolvent« usposobila za stenodaktilografe. debatne stenografe; lahko bi sestavljali samostojne koncepte in bili tajniki gospodarskih organizacij in ustanov, vodili pisarno in bili referenti pravna službe. V zaključnem spričevalu absolventov prve stopnje bo navedena njihova sposobnost. V drugo stopnjo bi sprejemali absolvente prve stopnje in vse. ki so si pridobili pisarniško znanje prve stopnje na drugih šolah ali v samostojni praksi. DHaki obeh stopenj po novem predmetniku ne bi bili več -tako obremenjeni s poukom, saj bi imeli v prvem in drugem razreau prve stopnje po 11 prrdmetov in 36 ur na teden, v drugi stopnti. t. J. \ tretjem ln četrtem razredu, pa bi bilo 12 predmetov ln 33 ur pouka aa teden. Do zdaj so dijaki admi- nistrativnih šol imeli na veden 42 ur pouka Glavni poudarek novega učnega načrta bo na pouku tujega jezika, šoLskl program dnine stopnje pa bo zajel tudi sociologijo. Na sestankih so bili' sprejeti posamezni predmeti. ZnačiLno je, or Planinskega društva v Novem mestu. Zbora se Je udeležilo okrog 80 članov planinske organizacije, ki so najprej poslušali dve predavan]] (prof. Fabian: O planinskem rastlinstvu na dolenjskem in nrom po Sloveniji ter o zanimivostih v dolini Krke -Rudi Jereb), Ui sta ju predavatelja spremljala z lepimi barvnimi diapozitivi, nato pa je zbor pretresal lansko plodno dejavnost. Predsednik društva tovariš Jereb je nazorno opisal pomen planinske organizacije, v katero se vključuje vedno več novih prijateljev planin, k ir je presenetljivo, saj se je samo lani povečalo za okrog 100 članoj. Razveseljivo Je zlasti to, da je v društvu 57 mladincev in 53 piMirjev, predvsem s prve novomeške osnovne šole, kjer so ustanovili planinski krožek. Nadalje je poročilo precej izčrpno zajelo razvoj planinstva na Dolenjskem, za kar so zaslužni nekateri še živi člani. Ti pionirji dolenjskega planinstva so pomagali pri gradnji planinskih domov na Gorjancih, kjer se je v zadnjih letih razvilo nekaj lepih izletniških središč. Vsekakor štejemo med najpomembnejše Gospodično in Dom Vinka P.-deršiča, ki je lani dobil vodovod. Tam je tudi vedno več gostov, saj omogoča nova cesta dostop tudi z motornimi vozili. Lani Je T .»jmu Vinka Paderšiča prenočilo 521 ljudi, kar je glede na še ne )>wjcm razvito planinsko dejavnost precej. Tudi letos je Gorjance obiskalo sorazmerno precej turistov, zlasti v prvomajskih praznikih. Planinci (čez 300 članov), se spoznavajo z lepotami planin tudi na predavanjih. Letos je bilo v Novem mestu več zanimivih predavanj, ki jih je obiskalo 131» poslušalcev. Med najbolj privlačnimi je bilo predavanje člana slovenske odprave na Trisul, ki je dolenjske planince seznanil z lepotami himalajskega pogorja. Po razčlenitvi pretekle dejavnosti so sprejeli več sklepov, ki govorijo, da je treba delo planinske organizacije na Dolenjskem poživiti in razširiti dejavnost še na območja Žužemberka, Šentjerneja, Stopič ter Trebnjega, skratka v vseh večjih središčih novomeškega okraja. Prav tako bodo v prihodnje morali bolj upoštevati dejavnost mladinskih planinskih sekcij, ki jim bo treba najti pravo delovno vsebino. V dneh 27. in 28. maja bo v Novi Gorici republiški zbor planinskih društev, na katerem bo novomeške planince zastopal delegat ln dolgoletni planinec Rudi Jereb. Prav tako bodo v Novi Gorici zaslužnim planincem, ki so člani Planinskega društva že nad 20 let, podelili odlikovanja. Odlikovanja bodo prejeli tudi novomeški planinski veterani. I. Z. Ustanovljen je aktiv učiteljev za tehnično vzgojo zlasti gostje, niso bili disciplinirani. Nekoliko bolje so igrali potem, ko je Kovjanič v 20. minuti dosegel prvi gol za Borca. Gostje so, izenačili v 33. minuti, ko Je 11-metrovko uspešno streljal Brcvncc. V drugem polčasu je pobudo prevzel Borec, ki je povsem prevladoval na igrišču. Lahko rečemo, da je bil ta del tekme precej boljši in živahnejši. Igralci Borca so sicer zelo lepo in duhovito Igrali, vendar pred golom niso bili zanesljivi. V 60. minuti je rezultat povečal Kovjanič (2:1) ln Jovano-vič s strelom 3:1 v 46. minuti. V 70. minuti so gostje rezultat znižali na 3:2 (strelec Krupina), v 85. minuti pa je Jovanovič postavil končni rezultat tekme. (4:2). Zmaga Borca je zaslužena, po prikazani igri v drugem polčasu pa bi bil rezultat lahko še večji. Opazili smo, da imajo igralci Borca dobro kondicijo in tehniko. Tekmo Je z manjšimi napakami sodil Sever iz Kočevja. Gledalcev je bilo okrog 500. šf silskega družtva in občinske gasilske zveze. Med 19 gasilskimi ekipami, ki so se v tej ali oni disciplini udeležili pohoda, sta biki namreč tudi dve ekipi tz Novega mesta — žal edini lz Dolenjske. Prva je bila ekipa občinske gasilske zveze iz Novega mesta, druga pa je bila ekipa gasilske desetine novomeškega gasilskega društva tovarne zdravil »Krka-. Obe ekipi sta tekmovali na tekmovalnem pohodu za moške ekipe na progi 25 kilometrov. Ni nam še znano, kakšno mesto sta si novomeški ekipi pridobili, vendar smo lahko ponosni na to, da je letos tudi novomeško gasilstvo sodelovalo na tej gigantski prireditvi. Novo mesto s kar dvema ekipama poleg LJubljane je prednjačilo drugim slovenskim mestom in krajem, saj pripada od 19 gasilskih eU*i Ljubljani 10. ostalim krajem, kakor so Kamnik, Brdo pri Ljubljani, Prevoje. Ihan, • Jesenice. Hrastnik in Homec pa le po c-na. Polde Cigler Slavnost v Velikem Podlogi; V nedeljo je bila otvoritev športnega Igrišča, ki so ga naredili učenci osnovne šole z materialno podporo vaščanov. Veliko špor:no tekmovanje vseh mladinskih aktivov v občini, ki je sledilo, je privabilo čez 100 gledalcev. Okoli 400 mladincev se .je pomerilo v streljanju z zračno puško, v rokometu, odbojki, namiznem tenisu, atletiki in šahu. Člani »Partizana« iz Koroškega so priredili telovadno akademijo, ki je gledalce navdušila. Ob zaključku so pionirji osnovne šole v Velikem Podlogu zaplesali »narodno kolo« v narodnih nošah. D. K. Atletika v Črnomlju na novi peti Črnomelj se ponovno dviga v atletiki. Ne bo dolgo, ko bodo gimnazijci dosegli kvaliteto atletov, ki jih je pred leti vodil danes že dobro poznani trener tov. Kola-rlč. Svojo kvaliteto so mladi atleti dokazali letos že dvakrat: na atletskem mitingu v Novem mestu in na okrajnem prvenstvu v krosu. Pred dnevi so izvedli prvenstvo gimnazije v atletiki in dosegli nekaj odličnih rezultatov. Posebno sb se izkazali sprinterjl — med njimi Miro Pavlina, ki se uvršča med slovensko mladinsko elito. Rezultati: 100 m: i. Pavliha 11.5, 2. Movrin 11.9; 1000 m: 1. Dernov-šček 2:52,1, 2. Pavllčič 2:53.0; suvanje krogle ( 5kg): 1. Stipanovič 13,81. 2. Bra.jčič 12,35; višina: 1. Kraševec 155 cm. 2. Znidaršič 150 cm; skok v daljino: 1. Znidaršič 610 cm. 2. Obranovič 538 cm; štafeta 4x100 : 47,4. C. V.' O Titova ladjedelnica v Kraljevici bo za indijskega naročnika zgradila posebno 2500-tonsko ladjo za oskrbovanje morskih svetilnikov Ladja bo imela štiri dteslove motorje s 15 tisoč KM, vozila bo pa 20 morskih milj na uro. t*o Marca letos so v naši državi zapisali rekordno številko mesečne proizvodnje nafte - 103.093 ton, v prvem četrtletju pa 289.056 ton nafte, kar je za polovico več kot lani v istem razdobju. Marca je znašala proizvodnja plinskega olja 36 tisoč ton, s čimer so prav tako dosegli , rekord. NA? OBISK Proti pričakovanju - uspešen start! AMD v Novem mestu vabi na nedeljsko tajno kurirsko vožnjo prijavi za udeležbo na tekmovanju pristali tudi na vse določbe pravilnika o tajni kurirski vožnji, biti pa morajo tudi zavarovani. Na tekmovanju morajo upoštevati običajna navodila pravilnikov za tekmovanja v okviru AMD. Motoristi- mopedisti in avtomo-bilisti — udeležite se nedeljske kurirske vožnje! Mali oglasi imajo v .domačem tedniku zanesljiv uspeh — prepričajte se o temi Novomeški odbojkarji so se na letošnjo sezono slabše pripravljali kot običajno, zato smo pričakovali, da bodo vsaj v začetku imeli težave tudi s slabšimi nasprotniki. Letos Je republiška liga ertotna, neprimerno močnejša kot lani, saj sedaj v njej skoraj ni moštva, ki bi bilo le »dobavitelj- točk. Iz štajerske skupine letos v ligi nastopajo Fužinar ter Partizan iz Mežice in Hoč. Novomeščani so startali že pred prvomajskimi prazniki. Prvič so potovali v Kanal ob Soči in na splošno presenečenje z nepopolno ekipo (brez Dolenca) zasluženo Slovenska ženska odbojkarska liga TVD PARTIZAN (NOVO MESTO) - OK JESENICE 3:2 Nedeljsko odbojkarsko srečanje ženske republiške lige na Jesenicah je proti pričakovanju prineslo uspeh mladih odbojkaric lz Novega mesta. Glede na to, da so bile jeseniške odbojkarice v pretekli sezoni boljšo;, je uspeh prišel nepričakovano, a zasluženo. Pri naših igralkah lahko za požrtvovalno igro pohvalimo prav vse igralke. Zmagovalke so nastopile v naslednji postavi Doki, Robar, Kožuh, Keber, Setina, Saje in Bele. Prihodnjo nedeljo se bodo srečale Novomeščanke na domačem igrišču z OK Kamnik. Sd premagali domačine s 3:1. Tudi v drugem kolu so igrali na tujem - v Mežici, kjer se navadno zelo težko osvajajo točke. Navzlic temu da so po petih urah vožnje z avtomobili dopotovali v Mežico tik pred začetkom tekme, so Novomeščani zelo dobro zaigrali. Po pičlih 40 minutah igre je bil rezultat 3:0 za Novo mesto (13:8, 15:9 in 13:3). Prvo tekmo na domačem igrišču bodo novomeški odbojkarji igrali v nedeljo, 21. maja, in sicer z eno najboljših ekip iz lanske vzhodne skupine lige — s Partizanom iz Hoč pri Mariboru. Ce bodo tudi to tekmo odločili v svojo korist (po sedanjih rezultatih to lahko pričakujemo), bodo obdržali prvo mesto na lestvici republiške lige. Ostali rezultati nedeljskega kola: Fužinar : Kanal 2:3(1), Fužinar : Ljubljana 2:3, Jesenice : Kamnik 3:1. fm Obiski Postojnske jame Izredna naravna lepota podzemskega sveta v Postojnski jami privablja vsako leto več turistov. Lani je do novembra meseca obiskalo jamo nad 270.000 turistov, domačih in tujih (tujih okrog 100.000). Največji obisk je imela jama meseca avgusta — nad 66.000 Z letošnjega teka Ob žici okupirane Ljubljane (Foto: Branko Lukič) Nenehna skrb za otroke Pri predsednici Društva prijateljev mladine v Brestanici tov ALBINI JAVO. RIC smo se zanimali .a uspehe in probleme tega društva. KAKŠNEUPSEHEJE DOSEGLO DPM ZADNJE LETO? Po zaslugi celotnega odbora in zaradi tesnega ter plodnega sodelovanja s .',o-l.o .- "Irktrarr.o, s podjetjem 'Dolomit^, kmetijsko zadrugo in z drugimi lahko tr. dim, da je naše društvo doseglo velike uspehe. Za novo leto smo obdarili bSO otrok ter organizirali teden • Dedka Mraza«. V tem leđnu so bile razne prireditve, uprizorjene otroške igriae in predvajani pravljični fil. mi. Tudi novoletna jel/ca je bila letos vzorno urejena ln so je bili otroci zelo veseli. Naše društvo je tudi uspeš-no izvedlo organizacijo pustne maškarade. Sodelovalo je veliko otrok, najboljše maske pa smo nagradili. Za šolske otroke smo priredili izlet na partizanski Bohor. Otroci so šli po stopinjah slavne XIV. divizije, ki se je zadržala v tem kraju februarja 1914. Med potjo je otrokom o dogodkih pripovedoval borec te divizije tov. Javorič. Predšolski otroci so šli na krajši izlet v Mačkovce k ribniku. Končno je naše društvo sodelovalo pri izuedbi proslave 8. marca — dneva žena, pridobilo je večje število novih članov ter pripravilo več zanimivih predavanj. Naj še dodam, da bomo 25. maja ob dnevu mlado~ sti organizirali izlet na Bohor, ki bo zvezan z obiskom po- tizanske vasi Lošce. Borci NOV bodo tudi to pot pripovedovali otrokom o bojih na tem področju. Smatramo za posebno dolžnost, ob 20-letnici naše vstaje seznardbi otroke z na-ršo revolucijo. To je ena izmed glavnih nalog našega društva. Vključili se bomo tudi v priprave za~letovanje otrok in pomagali zlasti socialno šibkim otfokom. IN VASE ZELJE? Naše društvo želi, da bi bilo sodelovanje z vsemi organizacijami, društvi in podjetji še vnaprej tako prisrčno, da bi v Brestanici ustanovili prepotrebni otroški vrtec in da bi dobili sobo za klubski prostor. D. K. Bavđek: 185 cm v višino! Sobotni atletski miting novome-Slkesa Partizana je bil namenjen predvsem mlajšim atletom in atletinjam, ki so v sredo nastopili na okrajnem srednješolskem prvenstvu, v soboto oz. nedeljo pa za ekipo domačega Partizana v republiški ligi za mlajše mladinke in mladince. Poleg mlajših so tekmovali tudi nekateri člani in članice, med temi pa je najboljši rezultat dosegel Miro Bavđek, ki je v skoku v višino dosegel letošnji najboljši rezultat v Sloveniji - 183 cm. S tem je ponovno izenačil dolenjski rekord, ki ga že voč let drži s Potrčem in Pucljem. Od ostalih starejših tekmovalcev ln tekmovalk naj omenimo Spilar-jevih 59,22 m v metu kopja in 601 centimeter'v skoku v daljino, oseb- : ni rekord Drčarjeve v skoku v višino - 140 cm (skače bočni stil!) in 425 cm v skoku v daljino ter ponovno dober rezultat mladinca Pa-dovana v tekih na 60 ln 100 m — 7,4 ln 11,8. Od mlajših so se izkazali še Pavlin v teku na 60 m, Lukšič v teku na 400 m, Svetličič v metu kopja ter Novakova v skoku v daljino. Tehnični rezultati: Člani — skok v višino: Bavdek 185 cm, Koce in Zgonc 160 cm; skok v daljino: Spilar 601 cm; met kopja: Spilar 39,22 m; članice — skok v višino: Tilka Drčar 140 cm; skok v daljino: Drčar 425 cm, Boža Garntini 115 cm; mladinci: 60 m: Padovan.7,4, Pavlin 7,5,/Luštek 7,6, Zaman 7,7; 100 metrov: Padovan 11,8, Zaman 12,4, Kralj 12.9; 400 m: Lukšič 57,7, Zore 59,6, Vovk 60,6; štafeta 4x100 m: mlajši mladinci 49,9, ESS 50,7; skok v višino: Šiško in Marin-Cek 155 cm, Picek 150 cm;skok v daljino: Luštek 5,37, Ferlič 5,19, Skof 5,15; suvanje krogle (4 kg): Knol 14.C9, Bele 14,03, Svetličič 12,41) m; met kopja: Ivan Svetličič 10,53 m. Mladinke ln pionirke: C0 m: Do- oqvšek 9,3, Skof 9,3, Rajič 9,4; skok v višino: Urh 113 cm; skok v daljino: Jožica Novak 4,0 m, Ber-nardka Jožef 9,90 m, Sonja Skof in Marjana Le 3,81 m; suvanje krogle (3 kg): Milena Kozole 10,70, Strumbelj 9,04. Južna 8,70 m. Pionirji: 60 m: Miro Berger 8,1( Florjančič 8,3; skok v daljino: Adamič 4,58, Berger 4,49 m. fm črnomaljčanke premagale Rudarja V prvenstveni rokometni tekmi ženske republiške lige je črnomaljski Partizan v gosteh premagal igralke trboveljskega Rudarja z rezultatom 4:2 (0:0). Zanimivost tekme je v. tem. da Je trener Partizana Franc Moljk v prvem polčasu vključil v igro tri nove Igralke pionirke, ki so v borbeni igri uspele v prvem polčasu obdržati neodločen Izid. Ko Je v drugem polčasu zaigrala prva črnomaljska ženska rokometna ekipa, so se mlade Igralke še bolj izkazale, saj sta Ivanušičeva in Kvasova (stari 14 let) kar dvakrat potresli nasprotnikovo mrežo. Črnomaljska rokometna ekipa, ki tekmuje v republiški ligi, v tem delu prvenstva še ni bila poražena, čeprav smo prav v tekmi z Rudarjem pričakovali povsem drugačen izid. Doslej je v vseh štirih dvobojih zmagal trboveljski Rudar (5:0, 11:0, 8:0, 6:0). Črnomaljčanke so nastopile z naslednjim moštvom: pionirke: Ovniček, Ka-lundžič, Kvas, Ivanušič ter stalne igralke Rajgelj, 2unič. Weiss, Car-man in Furlan. Ljubitelji rokometa na Dolenjskem zmagovalkam iskreno čestitamo. LJUBLJANSKI ROKOMETA SI V ČRNOMLJU 21. maja bo v Črnomlju rokometna tekma med ljubljansko rokometno reprezentanco ln domačim Partizanom. - Prireditev bo združena z . obiskom ftudentov elektrotehnike iz Ljubljane. Ljubitelji rokometa, pridite v nedeljo ob 14. uri na zanimivo rokometno srečanje! M. K. Nenehen tehničen napredek zahteva več znanja o tehniki. Medtem ko. je za tehnično vzgojo doslej skrbela le Ljudska tehnika, smo precejšnjo tehnično dejavnost opazili tudi na šolah, o čemer povedo razstave in raznovrstne prireditve. SoSska reforma nalaga učencem nove naloge tudi na področju tehnike. Aktiv učiteljev za tehnično vzgojo, ki so ga pred dnevi ustanovili v Novem mestu (navzoč član republiškega odbora LT Lah), bo v prihodnje prirejal mesečne posvete, na katerih bodo ljudje poslušali predavanja o tehnični vzgoji, se pripravljali za praktičen nastop pri tehničnem pouku in prirejali oglede to- varn. Ogledali so si že novomeško tekstilno tovarno. Prihodnji mesec bo skupni posvet v Črnomlju (vsak posvet bo v sedežu druge občine). Na posvetovanjih bodo razpravljali o sodelovanju v organizacijah LT. Ugotovili so, da manjka v okraju več učiteljev za tehnični pouk, zlasti v črnomaljski občini, kjer imajo tamkajšnji učenci lepo urejeno tehnično delavnico, nimajo pa učitelja. Pričakujemo, da bo v prihodnje v tej organizaciji še več mladine, vodstvo LT pa bo moralo skrbeti, da bi tehnična dejavnost našla res povsod dostojno mesto. Marijan Tratar Svetovno prvenstvo v speedwayu za 1961 Izločilna 10. vožnja v Jugoslaviji: Videm-Krško, 28. maja 1961 (Nadaljevanje) Nacionalne federacije so že poslale podatke o nastopajočih vozačih za X. izločilno dirko v Vi-dmu-Krškem. Iz seznama vozačev in njihovih dosedanjih športnih kvalifikacijah lahko pričakujemo zelo Interesantno dirko, za katero je precej težko napovedovati re- Franci Novak zultate in plasman za polfinale — to je imena tistih osmih vozačev, ki bodo takoj dobili vizo za nastop na trinajsti dirki, ki bo že 17. junija v Avstriji. Izmed 16 nastopajočih vozačev se jih bo plasiralo le osem za nadaljnja tekmovanja. Klakšne so možnosti za naše vozače? Za prva mesta se bodo borili vsekakor Zy-to, znani poljski vozač prvega razreda, ki se je lani plasiral za finalno dirko sveta in dosegel 13. mesto med svetovnimi asi. Nadalje: Stanislav Svoboda mlajši, talentirani vozač CSSR, ki spada v prvi razred te države, je na lanskoletnem conskem prvenstvu v Libereu (kjer so nastopili.tudi naši vozači) zasedel 2. do 3. mesto takoj za prvakom CSSR Rihterjem. Tu bo prvak Poljske iz leta 1959 Jan Malinovski, ki je s 30 leti v najboljši formi, in spet 35-letni Ce-hoslovak Zdenek Dominek, znani terenski vozač, v speedwayu pa je doma že 6 let. Tu bodo še nekateri mlajši vozači poljske in češkoslovaške ekipe. - Zdaj že lahko računamo na plasman naših predstavnikov, kajti po dosedanjih ocenah ln formi pa bi morala biti naša vozača vsaj pred avstrijskima vozačema Hartlom in Gleictuveitom. Ker bo verjetno nemški državni prvak Hotmeister nastopal na domačih tleh, ne bo resne konkurence. Ker sestavljata ekipi Poljske in CSSR skoraj tretjino nastopajočega moštva. Je težko predvideti plasman, ker nam nekatera imena niso znana, vendar pričakujemo naše predstavnike nekje v sredini lestvice. Tudi s te strani je organizacija ln disciplina federacij odlična, saj Imamo še tri tedne pred dirko že znana v glavnem vsa Imena. Tudi naše zastopstvo v Poljski je dokončno rešeno: za Jugoslavijo bo vozil naš znani domačin Franci Babic iz AMD Videm-Krško. KAKŠNA JE SVETOVNA ELITA V SPEEDWAYU7 Dosedanja svetovna prvenstva ln tudi naslov šampiona je'šel v večini let izven evropskega kontinenta, in sicer: leta 1949 prvak Fric (Anglija), 1930 Wlliams (Wels), 1954 Koni Moore (Nova Zelandija), 1955 Peter Cravcn (Anglija), 1956 in 1960 Ove Fur.din (Švedska) in 1958 in 1959 Bari Briggs (Nova Zelandija). Iz tega vidimo, da je največkrat postal prvak sveta Novozelandec, nato Anglež in dvakrat Evropejec, sedanji prvak Fundin, medtem ko Sp ostalim Evropejcem še ni nudila sreča, da bi si priborili najvišji naslov . O lanskoletnem šamplonatu v Wcmbleyu je zapisal delegat FIM takole: »V lepem vremenu se je zbralo na stadionu preko 70.000 gledalcev, simpatizerjev tega športa (kaže, .da je v Angliji ta fpon blizu številke I.), kjer se je pričelo svetovno prvenstvo. Napeta borbt je dosegla svoj vrhunec po odvoženi dvajseti vožnji (to jo zaključna) in prvak še ni bil znan. Kajti asndidati Fundin, Moore in Cra-ven so imeli vsi po 14 točk. Takt so morali dirko podaljšati za od-ločilrio 21. vožnjo, katera naj odloči o šampionu sveta. V tem klanju med vozači ln JAAP Je zmaga pripadla Svedu Ove Fundinu.« Od ostalih Evropejcev so tu nastopili Poljaki Kvvocala, Zyto in Keiser ter zahodnonemški prvak Hoffmeister, dočim so se ostali Evropejci morali zadovoljiti z zaključnimi tekmovanji za evropsko prvenstvo. SVETOVNO EKIPNO PRVENSTVO 1961 Tudi ekipno prvenstvo sveta v speedvvav prirejajo že nekaj let. To je sistem, v katerem nastopa vsaka država s štiričlansko ekloo. Jugoslavija bo letos prvič sodelovala v tem sistemu tekmovanja, ker sedaj še nismo imeli za to udeležbo vseh pogojev. Naša ekipa bo nastopila v izločilni tekmi z ekipo Poljske in mešano ekipo ZSSR in Bolgarske na Poljskem, ravno tako pa bo tudi finale, to je srečanje zmagovalnih ekip, v Varšavi. Kandidati za našo ekipo bi bili naslednji: Medved, Perko, Babic, Regvart. Visočnik in Mlakar, vendar o tem še ni od- .Športna kolegu: državni prvak Češkoslovaške František Rihter in krški vozač Franc Babic, ki bo zastopal našo državo na Izločilnih tekmah na Poljskem Lanskoletni rezultat svetovnega ekipnega prvenstva Je bil naslednji: I. mesto ekipa Švedske s 54 točkami, drugo mesto ekipa Anglije s 30 točkami, tretjp mesto ekipa CSSR itd. Ce pogledamo individualni plasman svetovnega prvenstva vidimo, da so prišli dalje Poljaki, dočim so v ekipnem prvenstvu bili boljši Cehoslovaki, tudi to Je ena izmed potrdil pravila, da je v speedway mnogo elementov ln vplivov, ki odločajo o efikasnosti nastopov; kar verjetno v drugih športnih disciplinah ni slučaj. EVROPSKO PRVENSTVO LETA 1961 NA 1000 METRSKI PEŠČENI STEZI Ze več let prirejajo v Evropi tudi prvenstvo na 1000 metrskih peščenih stezah. To so podobna dir kališča, kot je bila prvotna steza na stadionu Matije Gubca v Vi-dem-Krškem z razliko, da Je bila ta grajena kot hipodrom, uporabljala pa se Je tudi za 1000-metrske dirkališčne dirke dirt-track stila. Ker je ta sistem prdhodnik speed-waya, se razvija v glavnem v tistih državah, kjer Je razvit dir-kališčni šport. Pri nas zaenkrat za to disciplino nI posebnega interesa, kajti prejšnje 1000-metrske steze (v Mariboru, Krškem. Zagrebu itd.) ne odgovarjajo varnostnim zahtevam, novih pa ne gradimo, ker je s stališča gledalcev in prireditelja bolj interesantna speed\vay steza (dolžina od 333 do 420 m). POKAL FIM ZA DIRKE NA LEDU V LETU 1961 Delegacija Sovjetske zveze Je na zasedanju Podkomiteja FIM predlagala ,da se že letos razpiše svetovno prvenstvo za dirkališčne dirke na ledu. To naj bi bil sistem kvalifikacijskih srečanj v Švedski, Finski, Norveški, CSSR z fin lom v Sovjetski zvezi. Ker za ta sistem dirk še ni posebnih predpisanih norm (kljub-temu, da se dirke že prirejajo) in dovolj Izkušenj, Je bil ■--prejet sklep, da bo letos podeljen za prvaka udeležencev le pokal Podkomiteja FIM. Po pripovedovanju očividcev Je to zelo interesantna disciplina motornih dirk. (Konec prtl>.) t" DOLENJSKI LIST „Pri nas smo za živinorejo!" Obiskali smo Kmetijsko zadrugo v skocjanu 23. maja 1942 Je okupatorska Italijanska vojska skupaj s skupinico domačih izdajalcev-belogardistov, neslavno, na hitro zapustila svojo postojanko v Skocjanu. 2e nekaj {asa prej so Jih nenehno napadali partizani. Odločitev o umiku Je pospešil rafal ix partizanske strojnice, ki je nekaj dni prej skoraj zadel karablnjerskcga »rnarc-llala« v pisarni. Prebivalci tega področja, v spomin na osvoboditev praznujejo 23. maj kot svoj krajevni praznik. Na področju okoli Skocjana je le od nekdaj razvita vzreja mladih pujskov in pravtako. živinoreje. Kmetijska zadruga zato usmerja proizvodnjo v živinorejo s posebnim ozlrom na svinjerejo. Proizvodnja krme Je pogoj za oboje, zato kmete navajajo v pridelovanje tistih rastlin ln pridelkov, ki so pomembni kot živinska krma. V pogodbeno sodelovanje je letos vključenih 160 ha površin. Največ pogodb je za travnlštvo, sledijo one za pridelovanje koruze in krompirja. Odločili so se, da bodo stremeli za vzrejo belih pujskov, »landvace« pasme že pripravili vse potrebno. Ker je obdelovalnih površin sorazmerno malo, pogodbeno sodelovanje s kmeti pa se odvija prepočasi, je zadruga sklenila ustanoviti lasten proizvodni obrat, na katerem bi s sodobno kmetijsko proizvodnjo nudila vzgled. Leta 1959 so prevzeli kmetijski obrat Vrh, ki je spadal prej pod Kmetijsko posestvo Klevevž. Obrat je bil zelo zanemarjen, zato se je zadruga takoj lotila obnove. Z njim so pridobili 44 ha površine, katere so nato z zakupom zemljišč in s priključitvijo zemljišč SLP povečali na 119 ha. Obrat se ukvarja z živinorejsko hmeljarsko proizvodnjo. S skromnimi sredstvi, predvsem pa z Iznajdljivostjo in pridnostjo, je zadruga preuredila hlev na posestvu Vrh In le z milijonom in pol sredstev uredila 80 stojišč za govejo živino. V obratu Je že privezanih 80 glav živine, ka- tero pitajo. Nekaj težav je še z vodo, ker je potok, kjer živino zdaj napajajo, oddaljen približno 200 metrov. Razmišljajo o črpalki in majhnem zbiralniku, ki bi posredovala živini vodo kar v korita, kar bi se zelo po- znalo na prirastku teže živine. Tudi elektrika je problem. Zidne napeljave so že pripravljene, treba pa je še potegniti žico do obrata, kar bi veljalo 1 milijon dinarjev. Zadruga jih nima, pri Elektro Novo mesto pa so že obljubili pomoč. Vse skupaj je zelo čudno, saj je v okolici doslej elektrificirana že marsikatera vas, ki bo zdaj, zdaj izumrla, proizvodni obrat, ki ima bodočnost ln elektriko potrebuje, pa je ostal brez nje . .. Obrat Vrh ima 19 ha hmelje-vlh nasadov. Lanski pridelek je malo prizadela toča, zato pa upajo, da bo letošnji boljši. Leta 1959 zgrajena sušilnica za hmelj je s stranskimi prostori Izkoriščena le tri mesece v letu, sicer pa stoji prazna. Lani so poskusili s sušenjem šipka. Uspešno so ga nasušili 15 ton za Go-sad. Pripravljajo načrte^ za usposobitev sušilnice pri šuše- nju sadja in drugih pridelkov, da bi bila boljše izkoriščena. Sodobnega kmetijstva brez sodobne mehanizacije si ne moremo predstavljati, zato zadruga hiti z nakupom kmetijskih strojev. Ima že 5 traktorjev, 1 kombajn, 6 mlatilnic in 37 raznih priključkov in strojev. Po strojnih uslugah je veliko povpraševanje, vsa mehanizacija, s katero zadruga razpolaga pa Je polno zasedena vse leto. V Skocjanu, verjetno pa tudi v Šentjerneju, že dlje časa razpravljajo o združitvi obeh zadrug, združitev pa Se vedno ni uresničena. Prepričani smo, da bodo tudi škocjanski kmetovalci spoznali, da je združitev gospodarsko pomembna. Gotovo ni važno, kje bo bodoči sedež zadruge, saj bo v Skocjanu še vedno ostala poslovna enota, kjer bodo lahko kupili umetna gnojila, prodajali kmetijske presežke, sklenili pogodbo o sodelovanju in dobili razna navodila strokovnjakov, tako kot doslej. Združena zadruga pa bo imela močnejše sklade, laže bo kupovala kmetijske stroje in opravljala dejavnosti, ki bodo prav v kmetovo korist. Posredi je tudi vprašanje gozdarske službe, saj je KZ Skocjan premajhna, da bi jo prevzela, kmetje pa gotovo ne bodo dopustili, da bi se njihovi prispevki, ki jih plačujejo v obliki raznih taks, stekali drugam. Prepričani smo, da bodo škocjanski gospodarji, ko bodo vse to resno pretehtali, ugotovili, da je res najbolj prav, če se KZ Šentjernej in Skocjan združita v skupno korist in da bodo rekli svoj: DA brez otročjih prepirov, kje naj bo sedež zadruge! M. J. Za boljšo preskrbo v Brežicah 2e dalj časa brežiške gospodinje žele, da bi bila na tržnici in v trgovini z zelenjavo večja dzbilra kmetijskih pridelkov in tudi cene primernejše. Nedavno smo se prepričali, da imajo gospodinje prav. Tega dne ni bilo v trgovini z zelenjavo jajčk in jabolk, solata in špinača pa je bila le slabše vrste. Nič boljo ni bilo na trgu. Morda je bilo nekoliko več izbire, toda cene tako visoke, da so za vsakogar nedostopne sicer pa primerjajmo cene v trgovini z zelenjavo s tržnimi: krompir 20 (20). špinača 60 (100), solata 120 (100 do 140). jabolk nimajo (120 — 140). čebula 110 (120), češenj 180 (1905. pesa 60 (70). korenje 80 >80 in 103). fižol 80 in 100 (90 in U0i. jajčk nimajo (17). Z dobro voljo bi se z lahkoto izbolj.šala preskrba prebivalcev Brežic z zelenjavo in kmetijskimi DCideflkii. saj Je kmetijstvo v občini močno razvito. S tem pa bi bile uresničene želje brežiških žena. D. K R Cez nekaj mesecev bo v imot-skem začela obratovati prva tovarna v tem kraju, v novi tovarni trikotažnih Izdelkov -Pionirki« bo zaposlenih 300 delavcev. Za dograditev tovarne bodo potreboval! okrog 300 milijonov dinarjev. H V Kobaridu na Tolminskem so pred dnevi preizkusili nov obrat tekstilne tovarne -Angora« iz LJubljane. V začetku so zaposlili 30 delavk lz Kobarida in okolice. Ko bo orihodnjo pomlad obrat začel delati s polno zmogljivostjo, bodo lahko zaposlili 120 delavk. Računalo, da bo letna proizvodnja v kobariškem obratu 260 milijonov dinarjev. Nekaj drobnih iz Sevnice Sindikalna podružnica javnih uslužbencev iz Sevnice pripravlja »izlet v neznano«, kar je sprožilo med člani precej ugi-banja. Od 19. do 21. maja bodo na potovanju v »neznano«, česar se razumljivo vsi vesele. Plonlskl pevski zbor sevnlške osnovne šole (vodi ga prizadevni pevovodja In glasbeni pedagog Viktor Krenčič) je priredil 8. maja zelo uspel nastop. Pri koncertu je sodeloval tučji zabavni orkester iz Sevnice, po koncertu pa je bila oddaja »Pokaži kaj znaš!«. Pionirji so se na oddaji zelo postavili, saj je bila prireditev ena najboljših v tem letu in si Sevničani tako kvalitetnih nastopov še želijo! Na izlet v Velenje, Šoštanj, Kotlje in na Pohorje se pripravlja tudi sindikalna podružnica učiteljev. Te kraje bodo obiskali od 18. do 21. maja; spoznavanje domovine in njenega velikega napredka je posebno pomembno za vse prosvetne delavce saj bodo z razširjenim znanjem lahko samo še bolj koristili učeči se mladini. PRIZADEVNOST KNJIGOVODIJ V soboto Je bil v Sevnici občni zbor Društva knjigovodij, na katerem so pregledali dosedanje delo društva ln sprejeli načrt za nove naloge. Tako so med drugim sklenili, da bodo pripravili tečaje za začetnike ln nadaljevalne tečaje. Vsaka dva meseca bodo Imeli strokovna predavanja, vsakih 14 dni pa debatne večere. Obiskali bodo več podjetij, v društvu pa bodo organizirali tudi aktiv komunistov, ki bo pomagal odboru pri reševanju različnih nalog. Društvo se bo poslej zanimalo . razen za strokovna vprašanja tudi za splošno družbene probleme. Posebej bodo proučili letošnji družbeni plan. v bodoče pa nameravalo osnutek občInsTioR« družbenega plana predelati vedno že prel. ko bodo o nlem razpravljali tudi volivci. Tako bo društvo pomagalo organom samoupravljanja in svetom pri občin). S tem se bo društvo tudi znebilo zaprtosti vase In v zgoll strokovno delo. kar bo članom ln skupnosti vsekakor samo koristilo. F. M. Odprti bazen pleskajo Odprti bazen v Dolenjskih Toplicah so ta teden pričeli pleskati. Flast barve bo zaščitila beton, pa tudi preprečila nabiranje vsakovrstne drobne nesnage, ki se kaj rada zateče v hrapavo betonsko površino. Bazen bo nato, ko bo prepleskan, tudi lepši in prijetnejši za oči. Takoj ko bo barvanje gotovo, bodo vanj spustili vodo ln če bo vreme količkaj naklonjeno, se bodo lahko prvi letošnji kopalci že zadnje dni maja namočili v topliški vodi. Sem ter tja po Pišecah • Pišece so prijazen kraj. Imajo okrog 120 hišnih številk. Hiše stoje po okoliških gričih. Pokrajina je valovita, zato vsako mesto ni primerno za novo gradnjo. 30 hiš stoji ob gornjem toku potoka Ga-brnice. Tam je tudi šola z 250 učenci, ki se zanimajo za krajevno preteklost. In kaj pravzaprav delajo? Nekateri bi radi postali slavni šahisti in že »posnemajo« Talja in Bot-vinika. Navdušujejo se za smučanje. Mladi modelarji pripravljajo papirnato raketo, s katero bodo -poleteli v vesolje«. O Pomlad Je tudi pišečke šolarje zvabila v naravo, kjer se marljivo pripravljajo za razna tekmovanja. Gojijo te- ke, skok v daljino in višino, najbolj priljubljena njiihova igra pa je boj »med dvema ognjema«. Tekmovali so že z artiškimi in brežiškimi pionirji. — Marljivo dela dramska skupina in je letos naštu-dirala dve igrici: »Mačeha in pastorka« in »Izlet«, s katerim nameravajo gostovati. Recitatorji in pevci sodelujejo na proslavah. — Na šolskem vrtu gojijo cvetlice in razne poljske kulture. V jeseni konzervirajo sadje in zelenjavo pod vodstvom voditeljice mlečne kuhinje tov. Ostre-ličeve in ga porabijo za šo'.-sko malico. Od doma prinesejo tudi sadje za marmelado. Z raznimi akcijami si pionirji tudi sami zaslužijo. Ne smemo pozabiti, da so lansko jesen zbrali 200 steklenic za sadne sokove. • Pred dnevi je bilo v Pišecah zelo živahno. Proslavljali smo 27. april in 1. maj. V novo urejeni sejni sobi na pišečki šoli so se zbrali predstavniki množičnih organizacij in imeli slavnostno sejo. V programu so nato nastopili pionirji, ki so prej okrasili slavnostni prostor. • V nedeljo, 29. aprila, so pišečkl gasilci postavili 30 metrov visok mlaj. Ljudje pravijo, da tako visokega mlaja v Pišecah Še niso videli. Naslednjo nedeljo so se ljudje zbral; ob tabornem ognju in obujali partizanske spomine. Pogrešali so partizanskega kurirja Kerina, ki so ga v Tro-bojniku ubili domači Izdajalci. Ob kresu ni bil0 Habjano-vih dveh, očeta in sina, ki sta morala poštenost plačati z življenjem. Veliko je bilo pogumnih ljudi, ki so žrtvovali svoja življenja. Vedno lih bomo pogrešali. Po tabornem ognju je bil pred Pšenlčnikovo hišo družabni večer. Godba iz Kapel je vneto vabila. Ljudje so dolgo v noč rajali, peli in se veselili. Anica Hribar SPORED RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 20. maja fUV—8.00 Dobro j utro I (pisan glasbeni spored) — 5.10—5,30 Nekaj domačih — 8,05 Glasba ob delu — 8,25 Z vseh vetrov — 8,55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 10,40 Angleščina za mladino! — 10,55 Orgle ln orglice — 11.00 Po svetu Jazza — 11,30 Pionirski tednik — 1:1.50 Otroci Izbirajo pesmico — 12,00 Sest orkestrov — šest slovenskih narodnih — 12.15 Kmetijski nasveti — 12,23 Zabaven opoldanski spored — 13,15 Obvestila ln zabavna glasba — 13.30 Igra ansambel Srečka Dražila — 13.50 Od arije do arije — 14,20 Sport ln športniki — 36,40 S knjižnega trga — 16,00 Za razvedrilo in zabavo — 16,40 Mešani zbor France Prešeren iz Celja — 17,00 Lokalni dnevnik — 17,15 Po kinu se dobimo — 17,45 Plesni orkester Max Greger — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.40 Okno v svet — 20,oo Nekaj domačih na-pevov v izvedbi celjskih ansamblov in solistov — 20.25 Melodll* raznih dežel — 21,00 Za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše Izseljence — 23,05 Do polnoči v plesnem ritmu. NEDELJA, 21. maja 6,30 Veselo na pot! — 7,30 Radijski koledar in prireditve dneva — 8,00 Mladinska radijska igra — Vlctor Hugo; Gavroche — 8,45 Iz albuma skladb za otroke — 8,55 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.40 Zbori in samospevi Stevana Hrlstlča - 10,00 Se pomnite, tovariši... — 10,30 Zabavna glasba Jugoslovanskih skladateljev — 10,45 Spoznavajmo svet ln domovino — 11,30 Nedeliskn reportaža — Ernest Petrin: Naši letalci pripovedujejo — 12.00 Naši noslušnlcl čestitalo in oozdravUo-ln — 13.30 Za našo vas — 13.45 Koncert pri vas doma — IS.30 Trite odlomki iz Verdlievo opere Alda — 1R.00 Humoreska t»ga tedna — 17.40 Peli so 1ih mati mota ... — 17.00 7n nedelisko nnnnlrlno — 17.30 Radijska 1t>n — ia.24 V noletnem vrtu — 18.40 Stlr-'» p»vci — sed<-m pnnpvk — m m T'h«rit» m'lorlllo t»rinn — 21 oo Mn-»rt v onerl — '2.15 Ples ob r»rtllsk«m sprejemniku. Novomeška faonika O SGP Pionir lz Novega mesta Je letos sklenil za 1,8 milijarde pogodbenih del. Gradi stanovanja v Brežicah,. Sevnici, Metliki in Novem mestu. Razen tega gradi večje objekte v Ljubljani, kjer Ima pet delovišč: v Šentvidu, Mostah, na Poljanah, na Mirju ln v Šiški, v gradnji so tri večje stolpnice v Ljubljani in 72_stanovanjski blok. Zaradi slabega vremena je v aprilu in maju delo zaostalo, vendar upajo, da bodo začeta dela še letos končali. B V soboto, 13. maja, Je posebna komisija pod vodstvom Inž. Dld-ka lz Ljubljane zakoličila v Bršll-nu temelj novega industrijskega obrata »Iskre«, ki ga bo gradil »Pionir«. Zemeljska dela za gradnjo novega obrata Novoteksa, ki ga bo prav tako gradil »Pionir«, bodo v nekaj dneh končana. H Občinska Ljudska univerza je priredila včeraj zvečer v Novem mestu predavanje o spolni vzgoji mladine. Za starše ln vzgojitelje je predavanje pripravil znani slovenski-pedagog in psiholog prof. Franc Pediček. ■ V nedeljo, 14. maja, Je v Novem mestu gostoval otroški in mladinski pevski zbor RTV iz Ljublja- ne. Pred nabito polno dvorano Je dirigiral Janez Kuhar, pri klavirju pa Je bil komponist Slavko Mlhel-člč. Koncert mladih ljubljanskih umetnikov je bil posvečen 20-let-nlci vstaje. a Marljivi lutkarji novomeškega učiteljišča so v nedeljo, 14. maja, v novomeški gimnaziji uprizorili lutkovno Igrico »Meh za smeh«. Otroci so igralce toplo pozdravili. KI 20. ln 21. maja prireja mladinski komite IMV športno tekmovanje za pokal IMV. Doslej se Je prijavilo že 14 mladinskih aktivistov. Prireditev le posvečena dnevu mladosti. ■ Včeraj zvečer so pionirji druge novomeške osemletke preizkusili svoje znanje na prireditvi »Pokaži, kaj znaš«. Sodelovali so pevci, recitatorji in harmonikarji. B Rodila Je Anica Aš lz Novega mesta, Kurirska pot 5 - dečka. -Poročili so se: Franc Bašelj, delavec lz Dol. Kamenja, in Ana Smrekar, delavka lz Novega mesta, Glavni trg 15. Vlncenc Vidmar, uslužbenec lz Novega mesta, Ko-štialova 18, in Veronika Nemanlč, trgovska pomočnica iz Semiča. ŠE LETOS V NOVO POŠTNO POSLOPJE Te dni so v Novem mestu začeli kopati kanale za telefonske kable. To so pripravljalna dela v sklopu gradnje avtomatske telefonske centrale, ki bo začela delali proti koncu letošnjega leta. Kabel bodo položili najprej v eni smeri proti kandljskemu mostu, od koder bodo speljani odcepi proti Grmu, Žabji vasi, novemu naselju in mimo kandijske bolnice po Partizanski cesti. Druga smer, od pošte proti Bršlinu, se bo razvejila v Bršlinu. V samem Novem mestu pa bo odcepov več. V ta namen delavci že pripravljajo posteljice za glave kablov v hišnih voglih. Računajo, da bodo vsa dela pri vkopa-vanju in vzldovanju kablovskega omrežja na področju novomeške avtomatske telefonske centrale končali letos oktobra. - Za dela pri polaganju kablov, ki jih finanslra PTT podjetje lz Novega mesta (50 milijonov dinarjev), je poslalo delavce podjetje Te;rad lz LJubljane, razen trga p.: pomr.ga.io tudi domičl monterji kablov. Seveda Je PTT že nabavilo potrebne kable In Jih bodo položili, brž ko bo ugodnejše vreme. Hkrati so začeli pripravljati osnovo za priključek na koaksialni kabel, ki bo povezoval LJubljano z Zagrebom. Vepdar bo ta zveza stvar prlhorton ; [n nidrljnjegn razvoja telefonske kablovske mreže pri naj. - velika leiln Novoir-eščanov pa Je, rta bi Pionirju, ki gradi novo po.to, uspelo z deli kmalu končati, saj «00 telefonskih naročnikov ' le nestrpno pričakuje prvi pc.-rovor preko avtomatske centrale, ki jo bodo montirali približno štiri mesece. ZA KRAJEVNI PRAZNIK Š K 0 C J A N A. 23. MAJ. ČESTITAJO: Kmetijsko ladrugci, Skocjan Z VSEMI SVOJIMI OBRATI ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJEJO: KRAJEVNI ODBOR, SKOCJAN — KRAJEVNI URAD — KRAJEVNI ODBOR SZDL -OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS — KRAJEVNI ODBOR ZB - VAŠKI AKTIV LMS — KRAJEVNA ODBORA ZVVI IN ZROP — KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO — KRAJEVNI ODBOR RK — GASILSKO DRUŠTVO — LOVSKA DRUŽINA, SKOCJAN GOSTILNA DURJAVA, SKOCJAN — GOSTILNA MARINCIČ, SKOCJAN — GOSTILNA LUZAR. SKOCJAN V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 18. maja - Dubravka Petok, 19. maja - Vitoslav Sobota, 20. maja - Bernard Nedelja, 21. maja - Dan JVL Ponedeljek, 22. maja — Milena Torek, 23. maja - Zeljko Sreda, 24. maja - Cvetko Črnomelj: !9. in 11. maja: ameriški barvni film -Obračun pri OK Koralu, 23. ln 24. maja: francoski barvni film »Obsojenci«, I. del. Dol. Toplice: 20. in 21. maja: ameriški barvni film »Sajonara«, 24. maja: ameriški film -Grand hotel«. Kostanjevica na Krki: 21. maja: francoski barv. film »Foll Beržer«, U. maja: nemški film -Deklica Rosemarie«. Metlika: 20. ln 21. maja: italijanski film »Spomini iz Italije«, 24. maja: ltal. film »General della Rovere«. Mokronog: 18. maja: angl. film -I.adja, ki Je umrla od sramu«. 20. in 21. maja: nemški film -Džez ljubezen in pesem«. Novo mesto -Krka«: od 10. do 22. maja: nemški film »Spletka In ljubezen«, od 23. do 25. maja: italijanski film »Rimljanka«. Semič: 21. maja: ameriški film •Dama in potepuh«. Trebnje: 20. ln 21. maja: nemški film »Danes se žen! moj mož«. -Predstave v soboto ob 16. in 19.30. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so našo drago mamo FRANCISKO MUKGKLJ, rojeno Cerin, lz Gor. Kamene prišli kropit, ji darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter z nami sočustvovali ali na kakršenkoli način počastili njen spomin, jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo prisrčno zahvalo. Žalujoči mož Janez, sin In hčerke z družinami Vsem, k! ste ob bridki izgubi mojega moža FRNr.STA SKODIČA sočustvovali z menoj ln pokojnemu poklonili cvetje ln zadnje spremstvo, izrekam prav toplo zahvalo. Marija Skodlč Novo mesto, 36. aprila 1961. Vsem darovale: ni finančnih sredstev za nakup televizijskega sprejemnika pljučnim bolnikom našega oddelka, organizatorjem akcije »Zdravi — bolnim«, posebno pa upravi ln uredništvu Dolenjskega lista, se ^za prispevke ln prizadevanje ob tej humani akciji Iskreno zahvaljujemo. Uprava In odbor splošne bolnlee, Novo mesto PREKLICI Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico štev. 467257 — Majda RlfelJ, Ljubljana 10, Novo mesto. Martin Luzar lz Brusnic 15, preklicujem, kar sem žaljivega govoril proti Jožefi Rajer iz Brusnic 45 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Mclbrosin — preparat cvetnega prahu ln matičnega mlečka (Ge-lee Rovale),, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Melbro-coop (Zavod za čebelarstvo — Kalntk) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata Je nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofurma-cljl«. Kuhinjsko kredenco (trodelno), mizo in stole poceni prodani. Bra-čič. Igriška 14-III. levo. LJubljana. polšportni otroški voziček, tapeciran z usnjem, prodam. Naslov v upravi Usta (523-61). L«pe košnje sena na stoječem prodam Jull) Kobe. Cesta herojev M, Novo mesto. Ugodno prodam: dobro violino, belo sobno visoko peč, rjavo visoko sobno peč, železno zložljivo posteljo s pripadajočo zimnico, leseno posteljo s pripadajočima zimnicama, od teh ena vzmetna, ovalno mizo, 4 razne karnise. — Ogled vsak delavnik od 10. do 12. ure v Novem mestu. Gl».vnl trg 31. Prodam spalnico z vzmetnima zimnicama. Naslov v upravi lista (519-61). Prodam ali zamenjam za deske nove ln rabljene A—2 panje z okvirčki ln košnjo vrta. Smihel-ska 4, Novo mesto. Prodani dvo dvodelni okni, velikost 120X130 cm. Naslov v upravi Usta (513-61). Kuharico, priučeno al! polkva-lificirano, ln kmečko dekle za gospodinjsko pomočnico sprejme Gostišče ob Savi, Jezica 89, LJubljana. Stanovanje v podjetju. Sprejmem pomoč v gospodinjstvu od 7. do 11. ure. Plača po dogovoru. Vprašajte po 15. url popoldne pri veterinarju Hribarju, Novo mesto, Majde Sile 4. Gospodinjsko pomočnico išče štiričlanska družina v Novem mestu. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista (524-61). Kmetijska šola Grm, Novo mesto proda dvostanovanjsko hišo na nunskem (fmihel). Interesenti naj se zglasljo 29. tega meseca na upravi šole ob 9. url zjutraj, kjer bo licitacija. Gelče Rovale — matični mleček, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nibavljo pri »Kemofarma-ciji« v Ljubljani. Prodam košnjo na travniku v Srebrničah. Turk. Novo mesto, Kidričev trg 1. V času od 9. do 15. maja Je bilo rojenih 23 dečkov in 22 deklic. - Poročili so se: Jože Kanček, delavec, ln Marija Jerman, hči kmetovalca, oba lz Ceščc vasi. Matija Bojane, delavec lz Zdlnje vasi. in Marija Pleskovič. delavka iz Mu-habera; Marjan Zupančič, zidar iz Kočevja, ln Jožefa Potočar, tkalka lz Vel. Bučne vasi. - Umrli so: Fraačiška Mirt, gospodinja lz Dol. Lnskovca. stara 5 let; Frančiška Murgelj, gospodinja lz Gor. Kamene, stara 66 let; Franc Potočar, upokojenec lz Hršlina, star 57 let. Pretekli teden so v novomeški porodnl.-.nlci rodile: Jožefa Kaste-llc lz Vinje vas! — dečka. Frančiška RlfelJ lz 2d;nje vasi - dećka, Jožefa Kos lz Crmošnjic — deklico, Marija Pečaver lz Stranske vasi — deklico, Fani Zupet z Mirne - dečka, Marija Lovše lz PrevolJ - deklico. Marija Malešlč iz Zele-beja — de-klico, Marija Metelko z Mirne - deklico, Marija JerSe lz Za lis ca - dve deklici, Kristina Jordan iz Smednlka - deklico. Pavlina Drenlg lz Starega trga - dečka. Milena Brenec lz Brestanice -deklico, Marta Vidmar Iz LeakOV-ca — deklico, Ivana Hočevar lz Slovenske vasi — dečka, Marija Kutnar lz Sentruperta — dečka. Martina Mller lz Črnomlja — dečka, Martina Gorše iz Meni^ke vas! - dečka. Milka Kastellc lz Sent-Jošta - dečka, KaTOlina Sladic -lz Sevnice - deklico, Fanl Može lz Blrčne vasi - deklico. Kristina Požun lz Canja - deklico, Marija •Cečellč z Gabra - deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Fani Petan lz Sromeli - deklico, Vldoslava Ne. dlč lz šentlenarta - deklico, Katica Vrabec iz Vukovega seia - deklico, Marica Zevnlk lz Skopic - dečka, Neža Zagmajster lz Podgorja — deklico. Amalija Hvoro-sianskl Iz Kostanjevice - deklico. Pretekli teden so se ponesrečili In Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Ivan Lužur, -kmet. zavarovanec iz Jablanice, je padel s kolesa ln s! poškodoval glavo. Nikola Tratar, trg. poslovodja lz Rakovnika, je padel in si pri padcu poškodoval desno koleno. Mara Smlljanlč iz Doljan je padla ln si poškodovala levo nogo. Antona Praznika, delavca iz Sevnice, je udarila ročica vagona v levo koleno. Jožef Spiler, šofer lz Krškega, Je padel z lestve ln si poškodoval levo nogo, Otilija Fink, žena kmet. zavarovanca, je padla in si poškodovala desno koleno. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jože Dcržlč, mizar z Vel. Obreza, si je pri padcu z motorjem poškodoval glavo. Pavel Magdič, delavec lz Trstenika, je pri prometni nesreči dobil poškodbe na glavi. Dragica Bujevič, uslužbenka lz Zagreba, Je pri prometni nesreči dobila poškodbe na prsih. Mar* Una Kcžman, hči kmetovalca lz t: b irja, si je pri padcu s podstrešja zlomila desno roko. Ludvik ZuraJ, klepar iz Vldma-Krške. ga, si Je pri padcu z drevesa zlomil levo roko. Avgustu Mlinarju, kurjaču iz Radeč, je pri delu na lokomotivi poškodovalo desno nogo. Ivan Spoler, trg. pomočnik lz Mostca, si je pri padcu z motorjem poškodoval nogo. Franca Zor-ka, invalida iz Dobrave, te brcnil konj v levo nogo. Storite in razširjajte DOLENJSKI UST! Okrajno mladinsko prvenstvo v kegiianiu Okrajna kegljaška zveza Je v okviru k^gljaških tekmovanj za leto 1961 izvedla preteklo nedeljo na kegljišču v Bršljinu okrajno prvenstvo mladincev na 1x200 lučajev v mednarodnem slogu. Prvenstva se je udeležilo samo 8 mladincev, ki so pokazali začetni-ško Igro in dosegli temu primerne rezultate, kar naj bo resno opozorilo klubom, naj posvetijo vzgoji mladincev več pozornosti In Izvedejo propagandno za vključitev mladincev tudi v ta šport, predvsem iz vrst delavske mladine. Naslov okrajnega prvaka v kategoriji mladincev za leto 1961 je osvojil mladinec Lojze Padovan (KK 2elezničar) s 770 kegljl. Na ostala mesta so se uvrstili: 2. 2idanek Franc KK Pionir, N. m. 749 kegljev. 3. Jože Zupančič KK Do'.. Toplice (696), 4. Jože Meh-le KK Železničar (690), 5. Drago Bobnar KK Dol. Toplice (656), 6. Štefan Hrovat KK Pionir (545), 7. Jože Polko KK Dol. Toplice (644), 8. Mirko Pršina KK Dol. Toplica (612). R. V. Za privlačnejši Črnomelj Volivci Črnomlja in Kaniža-rice so na svojih zborih sprejeli predlog o krajevnem samoprispevku. V ta sklad bi prispevali vsi delavci, uslužbenci in zasebni proizvajalci en odstotek svojih dohodkov oziroma davčne osnove. Na podlagi tega je občinski ljudski odbor že začel zbirati sredstva podjetij, ustanov in zasebnih davčnih obvezancev Z nabranimi sredstvi bodo uredili Kolodvorsko ulico od stolpnic do gostišča Lovski rog. Cesto bodo razširili, popravili pločnike in napeljali sodobno razsvetljavo, Črnomelj pa bo spet privlačen. J. K. ČRNOMELJ: občinsko kegijaško prvenstvo V nedeljo, 14. Je bilo na kegljišču KK -SV030DA« v Kani-iarici zaključeno občinsko kegijaško prvenstvo v borbenih partijah, ki ga Je organiziral KK -SVOBODA«. Tekmovanja se je udeležilo 10 ekip iz vse Bele krajine. V celotne mtekmovanju se Je zvrstilo 163 kegljačev. kar potrjuje veliko priljubljenost lega Športa v Bell krajini. Rezultati tekmovanja: I. Rudar I. 18 točk - 2386 kegljev, II. BELT 16 točk - 2494 kegljev, III. Gradac 14 točk - 2398 kegljev, IV. Rudar III 10 točk - 2332 kegljev, V. Kmet 10 točk - 2.482 keg*-:ev, VI. Rudu .II 8 točk - 2195 kegljev. VII. Upokojenec 8 točk - 2043 kegljev, VIII. Elektro 4 točke - 1975 kegljev, IX. Občina 2 točki -2093 kegljev, X. Invalid brez točk - 1828 kegljev. Od posameznikov, ki so sodelovali v vseh tekmah, so dosegli najboljše rezultate: Stepan Ivan, Rudar 1. 367 kegljev. Cerk Franc, Rudar I. 328 kegljev, Wetss Štefan. BELT 315 kegljev, Blrkelbah Jože, Rudar I. 312 kegljev. Ing. Bole Tone, Rudar I. 303 kegljev, Vajs Janko, Rudar I. 265 kegljev, Kocjan Franc. Upokoj. 262 kegljev, Gregorič Jože. BFLT 234 kegljev Plut Jože. Gradac 24> segljev, Petje Ivan, Upokoj. 241 kegljev. -1 Kegijaško lige v borbenih igrah zo 1961 Spomladanski del ligaskega tek-novanja v borbenih igrah moških ln ženskih ekip v občini Novo mesto Je končan. Vse ekipe so določene tekme po urniku odigrale brez večjih zastojev. V skupini A moških eklT Je osvojila naslov ■spomladanskega prvaka na splošno presenečenje ekipa Pionirja 2, ki se Je lani uvrstila na peto mesto. Osvojila Je prvo mesto brez oora7a ter 11 gre vse priznanje. 1. mesto KK Pionir 2. 10 točk; ^. mesto Pionir 1 (prvak 1959-1960), 8 točk; 3. mesto Toplice. 4 točke; 4. mesto Železničar, 4 točke; 5. mesto Luknja. 2 točki: t mcio Vseh devet. 2 točki. V skupini B moških ekip j« pripravila presenečenje ekipa KK Novoteks. ki je prav tako osvo-Ula prvo mesto brez poraza, če-Drav 1e bila 'ani na zadnjem mestu. Na druc.o mesto se te uvrstil KK Kovinar z eno izgubljeno igro. Pri ženskah so bile najboljše članice KK Pionir, ki so bile prv« ored KK Majolko in KK Toplice. R. V. VEČER in DELO dohitela Dol. list Po prvomajskem odmoru spet teče tekmovanje uredništev slovenskih listov v napovedovanju rezultatov športne napovedi. V 20. kolu sicer nI bilo večjih presenečenj, toda nekateri rezultati so napovedovalcem vseeno pošteno zmešali račune. Predstavnik našega lista prof. Hočevar nI tmel sreče ln Je od 12 uganil le tri rezultate. Na srečo tudi napovedovalci nai- hujših konkurentov - Večera. Glasa in Poleta niso imeli več sreče, tako da so naš list le dohiteli, prehitel pa ga zaenkrat ni *e nihče. Vrstni red v tem kolu: Ljubljanski dnevnik ln TT 7, Glas 6, Celjski tednik, Delo, Polet, RTV ln Večer po 5, Dolenjski list in Slov. Jadran 3 ločke. Generalni vrstni red pa je sedaj naslednji: 1.-3. Dolenjski list. Večer'in Glas po 93, točk 4. Polet 92, 5. Celjski tednik ln Delo 87, 7. RTV 84, 8. TT 82, 9. Ljubljanski dnevnik 80, Slovenski Jadran 71 točk. V novem kolu - v nedeljo, 21. maja- bo za naš list napovedoval Jure Picek, šahist in igralec namiznega tenisa iz Novega mesta. Njegova napoved: o, i, i, - i. i, i - 2. I, i ire-zerve 1, 1, 1) Poskrbeli so zo glasbo Gostilna »Lovec« bo svoje goste letos presenetila z vabljivo novostjo. Kupili so velik radijski spre-iemnlk In olačevnlno napravo ter otrvočtll vrt In vse DroMore gostišča. Razen dobre postrežbe bo goste ortsip' wr. \i. fud» Moštveno prvenstvo LRS za mlajše mladinke TVD Partizan lz Novega mesta bo v soboto. 20. maja ob 17. url Izvedlo tekmovanje mlajših mladink za moštveno prvenstvo Slovenije. Tekmovanje bo na zletnem stadionu v Novem mestu Mlajše mladinke so tekmovalke, rojene 1945 ln kasneje. Ker Imamo med njimi nekaj dobrih atletinj, bo tekmovanje zanimivo. Tekmovale bodo v teku na 60 nT, štafeti 4 x 60 metrov, skoku v višino in daljino ter v metu krogle. Pričakujemo, da se bodo tekmovanja udeležile tudi mlajše mladinke lz Črnomlja kar bl prvenr-tvo zelo poživilo. * I. Glonar 53. To dopoldne se nam je obetalo težko delo. Možje so morali v čolne, da bi potegnili ladjo skozi Beli preliv v pripraven zaliv. Z enim čolnom sem odrinil tudi jaz. Možje so pri delu hudo godrnjali in Anderson, ki jc zapovedoval, jih ni miril, temveč je godrnjal še glasneje kot ostali. Nazadnje se je grdo priduSil: »Saj to ne bo večno trpelo!« John Silver je stal ves čas pri krmarju in določal smer vožnje. Poznal je preliv kot svoj žep. zasidrali smo se v sidrišču in v nos je udaril vonj po gnijočem listju. 54. Grdo vedenje mornarjev med vožnjo me je zelo vznemirilo; toda ko smo se vrnili na ladjo, postali kar nevarno uporni. Bilo je jasno, da visi nad nami upor. Le Dolgi John jih je miril in bil zelo vljuden in ustrežljiv. To pa je bil tudi najbolj nevaren znak. V kabini smo se posvetovali. Kapitan je predlagal, naj dovolimo mornarjem, da gredo na kopno: »Če pojdejo vsi. tedaj bo ladja v naših rokah. Če jih bo peljal Silver le nekaj, se bodo vrnili krotki kot jagnje-ta«. Vsi zanesljivi smo dobili pištole. 55. Nato je kapitan odšel na krov in sporočil moštvu, da lahko obišče za vse popoldne otok. Ti bedaki so res mislili, da leže na otoku celi kupi zakladov, zakaj kot bi mignil, jih je minila slaba volja. Kapitan je bil dovolj pameten. Izginil je v kabino in prepustil Silverju, naj ukrene vse potrebno za izlet. In res, Silver jc imel moštvo v pesteh. Naposled je bilo vse pripravljeno za odhod. Šest mož jc moralo ostati na krovu, ostalih štirinajst, med njimi tudi Silver. se je pričelo vkrcavati. 56. Tedaj mi je šinil v glavo eden izmed norih domislekov, ki nam je rešil življenje. Kot bi trenil, sem zdrknil po vrvi in se potuhnil v enem izmed čolnov. In že smo odrinili. Opazil me je samo prvi veslač in iz sosednjega čolna tudi Silver, ki je gledal kot ris. Mornarji so veslali proti obali, kot da bi šlo za stavo. Naš čoln je bil prvi, ker smo imeli boljše veslače. Prvi smo dosegli obalo in že sem pograbil vejo, se zavihtel iz čolna in planil v najbližjo goščavo. Za mano je klical Silver. V sredini Brestanice, kakih 70 metrov visoko nad trgom, sta še do nedavnega štrleli dve veliki skali. Na prvi je postavljen irnjak iz debele pločevine z napisom: »Varuh trga, postavljen leta 1930«. Druga pa kakor da bi se naveličala svoje sosede, se je pričela počasi odmikati. Centimeter za centimetrom se je potuhnjeno grozeče pomikala proti dolini ... tu spodaj pa je glavna cesta Brestanica—Senovo in kup hiš. Nove vrste traktor V Italiji so začeli proizvajati traktor s pogonom na vsa štiri kolesa. Namenjen je obdelovanju zemlje v hribovitih področjih. Kolesa traktorja so tudi gibljiva, lahko se spuščajo ali dvigajo do 20 cm kar je zelo praktično po neravnih tleh Traktor poganja motor, ki ima 17 konjskih moči. Potrebno in praktično Z odpiranjem konserv so zmeraj težave. Sedaj so pa v neki tovarni konserv v Talinu (SZ) preizkusili nov stroj za zapiranje konserv. Tako zaprte konserve bo lahko odprl tudi otrok. 01 s skalo v Brestanici »Skalo bo treba čimprej odstraniti« — so že v stari Jugoslaviji ugotavljale razne komisije. Toda nihče ni bil toliko junaški da bi jo miniral. Človek bi se izpostavljal dvojni nevarnosti: kamnita gmota je bila v neugodnem položaju, znano pa je tudi bilo, da je tam »domovina« izredno debelih in strupenih modrasov. Gorje tistemu, ki bi prišel med nje! In vendar je nedavno komisija ugotovila, da je treba skalo kljub vročim dnein nujno minirati in odstraniti, sicer bi lahko prišlo do katastrofe. Za to delo se je prijavil 66 letni delovodja podjetja »Remont« s Senovega, tovariš Lojze Omerzu. Takole pripoveduje; »Vedel sem, da sem prevzel odgovorno in hkrati nevarno delo. Toda ko sem se spomnil na sina Jožeta, ki je padel leta 1941 kot borec Brežiške čete, in na vse žrtve v vojni ter na nevarnost, ki ponovno grozi ljudem zaradi te skale, sem sklenil, da bom to delo opravil jaz. Sicer pa sem bil v rudniku 30 let strelec. V petek, 5. maja, sem odšel od doma skoraj tešč in nekoliko vznemirjen. Ko sem dospel v Brestanico, je bilo že vse pripravljeno. Vžigalna vrv in 30 kilogramov dinamita me je čakalo. Sončni žarki so tega dne poslednjič ogrevali skalo in vse kar je bilo v njej. Ob 8. uri smo se jaz in delavca Jože Pečnik ter Pavel Omerzu napotili proti našemu sovražniku. Previdno, korak za korakom .. . Vse je bilo tiho: delavci spodaj, mi in vsa okolica. Čutili smo utripe src. Tisti trenutek nas je zdramil majhen kamenček, ki je priletel od nekje. Pred nami je Ti si prav zares neroda! Ali nisi tega mogel opraviti že doma? liO ton kamenja v enem samem skalnatem kosu bi morila prej ali slej zgrmcio na cesto in lahko povzročilo usodno nesrečo (Foto: Stane Fabjančič, Brestanica) ZDRAVNIŠKA Profesor medicinske fakultete pravi pred bolniško posteljo svojim študentom: »Veste, res je škoda, da se ;e zdravje našega bolnika tako naglo izboljšalo in vam sedaj ne morem poteka bolezni razložiti tako, kakor sem miT.Ul, da ga bom lahko ...« POMOTA V OSEBI Bolnik se prel^idi po hudi operaciji pa vpraša človeka, ki stoji pred njim: »Oh, go. spod doktor, ali sem srečno prestal?* , »Oprostite, prijatelj, jaz nisem doktor, ampa1Cji.u*;li Peter.* GOSTINSKE TEŽAVE »Kako pa, da ste tako podražili pariške zrezke?« *Ja, kaj ne veste, da je sedaj večja poštnina!« OPOZORILO Na strmi alpski cesti stoji tabla: »Vožnja z avtomobilom prepovedana. Kdor ostane, živ — plača globo!« PREBRISANEC V izložbenem oknu tovarne mila sedi za reklamo v kadi dekle, do vratu pokrito s peno. Neki moški se ustavi pred izložbo, nekaj časa gleda, nato pa začne peti državno himvo. ^Zakaj pa pojete himno?« ga začudeno vprašajo drugi. »Zakaj? Saj veste, da mora vsakdo vstati, če igrajo ali pojo državno himno!« V PRECEPU »Kaj naj naredimo? Nase podjetje je razpisalo natičaj za tajnico in priglasili sta se dve direktorjevi sorodnici...« ŠPORTNI ČASI Po nogometni tekmi se vnuk ves utrujen vrne domov pa pravi: »Srečna si, babica, da te ne zanima šport!« Babica prebledi in plane iz naslanjača: »Kaj, ali smo spet izgubili tekmo?« RESNA OBLJUBA Širne, ki služi vojaški rok v mornarici, tolaži v splitskem parku lepo Mandico: »Ljubica, prisežem, da te bom poročil takoj, ko postanem admiral!* KAM TO SOBOTO? Ze veste? Ob 16. uri bo v soboto, 20. maja, otvoritev moderne restavracije »POD GORJANCI!« Pridite, oglejte si naš novi lokal sredi turistične Kostanjevice, toplo vas bomo sprejeli in hvaležni vam bomo za pozornost. TOREJ: V SOBOTO NA SVIDENJE V RESTAVRACIJI »POD GORJANCI« V KOSTANJEVICI! bila skala v jutranjem soncu. Bila je videti mogočna in hkrati pošastna. Toda kljub temu smo se ji približali z voljo in pogumom. Pričel se je boj. Postavili smo lestev, jaz sem se povzpel. Ker je bila lestev pekratka, sem pričel plezati po skali 6, 8, 10, 12 metrov visoko. Roke so se trdno oprijemale razpok, čeravno sem vedel, da bi lahko tudi zgrabile za kačo... Poti nazaj ni bilo več! Moral sem ugotoviti najprimernejše mesto za miniranje. Zvrtal sem luknjo in vanjo položil 7 in pol kilograma dinamita. Previdno sem se oddaljil ter vžagl. Ob 10. uri je sicer zagrmelo, toda skala ni popustila . .. Poizkusil sem na drugem mestu. Ista količina razstreliva je to pot naredila vsaj nekaj razpok. Tedaj smo vedeli, da bomo zmagali. Tretja eksplozija (7 kg eksploziva) je naredila svoje. Ob 15.14 uri se je mogočna skala stresla. 20 ton se je zavalilo po dolini, naravnost v potok Brestanico. Voda se je razpršila kakih . 50 m visoko. Večji del skale pa je ostal. Kot da bi se opirala z zadnjimi močmi, se je nekolikokrat zamajala, potem pa omahnila. 60 tonska kamnita gmota je obstala ob robu ceste. Veseli smo bili, ko smo videli, da smo po napornem delu vendar le uspeli. Veselje pa ni bilo dolgo. Skale res ni bilo več, na tem mestu pa so bili v klobčič zviti modrasi, debeli kot roka. Groza nas je obšla. Nismo jih mogli potolči, ker nam je to zaviralo kamenje. Zato sem prižgal kos Raztegljivo steklo V Angliji so začeli proizvajati posebno steklo iz plastičnega polietilena. Steklo je zelo raztegljivo, toda po pritisku se takoj vrne v prvotno stanje. Prepušča tudi ultravioletne žarke, kar je zelo važno za cvetličnja-ke, hleve, kokošnjake in podobno. To steklo se splbh ne more razbiti. Viri svetovne energije Od leta 1860 do danes^ se je proizvodnja energije po svetu povečala za 30-krat. Sedaj ustreza porabi 4 milijarde ton premoga letno. Dejanska razporeditev virov energije je takšna: 48 odst. iz premoga, 45 odst. iz zemeljskega plina in 7 odst. iz hidrocentral. Sodijo, da bo do leta 1975 potrošnja tekočih goriv dvakrat večja od današnje in da bo krila 60 odst. svetovnih potreb po energiji. BREZ BESED NAVADA vžigalne vrvice in jo vrgel med kače. To jih je predramilo, nakar so se leno splazile globlje v nove razpoke. Tako se je vse srečno končalo. Naj še omenim, da nismo od prevelike napetosti vse dotlej, dokler ni bilo delo povsem opravljeno, skoraj nič jedli. Sele zvečer sem si privoščil dve steklenici piva in priznam, da se mi je prileglo, je svoje pripovedovanje zaključil tovariš Lojze Omerzu. Drago Kastelic Mi poznate domače kraje? DRAGI PIONIRJI! Na zadnjo slikovno uganko smo dobili precej rešitev, med katerimi pa je bilo le malo pravilnih. Odgovoriti je bilo treba: 1. Grad Hmeljnik, 2. restavracija. 1. nagrado (1.000 din) dobi Terezija Potočar, učenka VI. razreda, Sevno '3, P. Otočec ob Krki. Dve knjigi pa dobita Franci Hrastar, Sela pri Zago-rici 1, p. Mirna peč, in Franci Retclj, 7. razred osnovne šole v Karteljevem, p. Mirna peč. V kratkem bomo spet objavili novo slikovno uganko. Franc Šenica je odkril nov rimski grob v Dol. Polju pri Straži Francu Šcnici, posestniku iz Dol. Polja pri Straži, je pri oranju plug že nekaj let zdrsoval na istem mestu. Lotil se je kopanja in naletel na ravno, kamnito ploščo. — Lahko je karkoli, ne bom kopal sam —, se je odločil in poklical strokovnjake. Ti so takoj ugotovili, da je naletel na star rimski grob iz 2. stoletja našega štetja. V njem so našli 3 lončene posode in svetilko oljenko z napisom Cassi (firma lastnika). Najpomembnejša je najdba posode v obliki hiše. Latobiki, rod ki je nekdaj tod živel, je v takšne posod* spravljal pepel umrlih. Zaradi najditeljeve preudarnosti je Dolenjski muzej obogaten z novo najdbo. Na sliki: Pogled na grob, ko so strokovnjaki previdno odstranili del prsti. Veste, moj mož tako rad zaj-trkuje v postelji... Črnomaljska ženska rokometna ekipa je brez dvoma med najboljšimi v Sloveniji. Letos je imela že več srečanj, vendar ni doživela še nobenega poraza. Rokometašice vodi trener Franc Moljk; na sliki (od leve prot; desni): Furlanova, 2uničeva Carmanova, trener Moljk, Bižalova, Vajsova, Kvasova in Iva-nušičeva. Vratarke: Rajglova, Šterbenčeva in Lazarjeva. (Foto: Jože škof, Črnomelj) »Prepozno,« se je zlobno posmehnil Gor-čakov in že hotel vzeti iz žepa gumasto cevko, ko je blizu sebe opazil Saševo glavo. »Vse je propadlo,« je pomislil Gorčakov. »Ne, še ni!« Pustil je korenino1 in zaplaval proti Sašu. »Moram ga utopiti,« si je ponavljal. Zc je bil blizu dečka, pripravljen, da ga povleče za noge. Saša je za seboj začul pljuskanje in vedel, da je to Gorčakov. Moči so ga zapuščale. Na srečo se je domislil potegavščine. Potonil je in namesto, da bi plavati k obali, se je obrnil proti sredini reke, kjer je opazil čoln. Ljudje v čolnu so ga zagledali in potegnili iz vode. Z zadnjimi močmi je še rekel: »Držite ga!« in pokazal na Gorčakova, ki je plaval proti obali. »On ... on bo pobegnil... Kje je Kolja?« Na brodu, ki je priplul do sredine Donjcca, so obujali onesveščenega Koljo. Gorčakov se je pretvarjal, da tone. »Hej, državljan!« mu je zavpil poročnik z broda. »Hej!« Gorčakov se je obrnil, videl, da pluje proti njemu čoln. Skrčil se je na dnu in si začel natikati gumasto masko in cev. Vtem pa so ga že s kljuko ujeli za obleko in potegnili v čoln. V trenutku, ko sta stopala v letalo, je Tro-pinin rekel Kurtu: »Eden naju bo preživel. Zapomnite si formulo.« V letalu so ju ločili. Tropinin je venomer gledal na zemljo. Ko je kje opazil luči, se je razveselil: sedaj je nad področjem, kjer morda kdo misli tudi nanj ... Tropinin jc vedel, da ga spet čakajo hudi dnevi, če sedaj Kurtu. in njemu ne pridejo na pomoč. Kruse ga ne bo uničil, kakor ga tudi Nemci niso, dokler ne izvrta iz njega skrivnost modrega žarka. Toda kaj bo s Kur-tom? ... Po kakšnih težavah se je dokopal do resnice! Tropininu je sedaj ta Nemec ljub kot lastni bi-at. Letalo je zmanjšalo brzino. Vsi so razbur-:eno pogledali skozi okna. Pod njimi je bilo temno. Vodja skupine,1 visok, krepak moški, je nezadovoljno ukazal, ia se pripravijo na skok ker tla niso bila primerna za pristanek. Zdajci pa so opazili svetal znak in nekaj luči. ki so označevale prostor za pristanek. Vse se je posvetilo le za hip in ugasnilo. Potem so spet opazili luči. Potniki so se stresli od udarca. Letalo je še nekaj časa drselo po kolesih in obstalo. Skupina, z orožjem v rokah, se je začela iz-krcavati. Pred njimi so se zasvetile žepne baterije. Tropinin je opazil tuje vojake in sd rekel: »Naši torej niso uspeli!« Stopil je iz letala in se ustavil. Blizu je stal vodja skupine in se z nekom prepiral. »Ukazano mi je, da moram ob prihodu preiskati vso skupino,« je trdil eden od vojakov, ki so jih sprejeli. »Jaz osebno odgovarjam za vse!« je s povišanim glasom odgovoril vodja skupine. »Morda imate s seboj nepredviđene potnike?« »Nikogar odveč, lahko jih preštejete. Fo-glejte, prosim — tule so vsi,« je pokazal na svoje ljudi, ki so sedeli po tleh. »Čakajte: Rusa in Nemca ni,« je dodal potiho. »Hej, Kurt!« so zaklicali v mraku. Kurt je stopil k skupini, za njim pa tudi Tropinin. »No, tukaj sta. 'Želite še kaj vprašati?« je vodja skupine rekel oficirju. »Nič več, zame je vse jasno! Samo ne vem, ali vi razumete položaj!« Vodja skupine je sedaj opazil, da so padli v roke Rusom. Potegnil je revolver, ga usmeril na Tropinina in sprožil. V istem hipu je nekdo skočil pred vodjo skupine. dru?i ga je udaril po roki. Nekdo je krikntl in padel. Dva vojaka sta držala vodjo skupine za roke, nekaj ljudi je pa klečalo okrog človeka, ki je padel. Nenadoma je snop močne svetlobe osvetlil vse okrog. Na zemlji je ležal Kurt Wiener in Tropinin ga je pomagal previjati. »Boris Antonovič,- je pošepetal Kurt. "joz ne bom preživel.« »Kaj pa govoriš, Kurt? Gremo naravnost v bolnišnico.« Kurt je stokajoč dvignil roke. »Čakajte. Posedite me... Tako. sedaj je dobro. Hvala vam... Povejts moji ženi, kako je bilo, vse...« To so bile njegove zadnje besede. »On vas je zaščitil s svojim telesom,« je rekel Tropininu ruski komandir. »Kdo je to? Vaš prijatelj?« Tropinin se je odkril in pošepetal: »Da! Tako se lahko žrtvuje samo prijatelj !« K o a e c