Izhaja v»ak četrtek In welja s poitnino \jcd c!l y Martbmn s pošfljartjem m dom aa celo leto 25 din., poJ leta 12*30 din., četrt kita iW0 din. feven jugoslavije 46 din. Naročnina scpoaifc M uprfiTaiiivo „Slovenskega Gospodarja* » Mo-rfborn, KoroSka cesta 5. Lisi »e dopošRj« d« a tudi vsem Slovencem kličemo ob Novem letu: Proč s protiverskimi listi iz Vaših hiš! Ne Kupuje in ne naročajte jih! Res žalostno je, ako večkrat eelo verni slovenski inteligenti naročajo brezverske časopise ali pa jih kupujejo po trafikah in postajah ter s lem ljudstvu dajejo slab vzgled »n ga pohujšujejo. Ta slaba navada mora izginiti! Ne vinarja več za brezverske ««te? Naročajte samo krščanske liste. Naša dolžnost pa je, da na vso moč podpiramo dobre časopise s tem, da jih naročamo, kupujemo in širimo. Naš klic ob Novem letu mora biti: V vsako slovensko hišo dober krščanski časopis! Dobri, krščanski listi med Slovenci so v Mariboru: «Slovenski Gospodar«, «Straža« in «Glasnik presv. Srca Jezusovega«, v Ljub-ljani pa: «Slovenec«, «Domoljub«, «Bogoljub«, «Cvetje« m drugi. Novo leto je pred durmi. Prišel je čas, ko je treba obnoviti naročnino na časopise. Nujno prosimo vse dosedanje naročnike, da pridno porabijo položnice, ki so jih že dobili ter, če le mogoče, še pred Novim letom po-Sljejo naročnino za «Slov. Gospodarja«, za «Stražo« in za «Glasnik presv. Srca Jezusovega«. «Slov. Gospodar stan«: celoletno . . . dinarjev. ^ polletno ... 16 dinarjev. , četrtletno . . 8 dinarjev. «Struia« stane: celoletno.....80 dinarjev. polletno.....40 dinarjev. četrtletno .... 20 dinarjev, mesečno.....8 dinarjev. «Gtasaik presv. Srca Jezusovega« stane celoletno 7 dinarjev. v pokopan«. Po angleškem izvirniku A. Bennetta napisal Paulus. 8. nadaljevanje. Aleš Blaž je planil po koncu in vrgel list od sebe. «Kaj —? čudak —' ? Ha ha ha —! Kaj vse si bote še izmislili, vi lažnjivi časnikarji! Vsi pojte —! J»z — čudak??« Sunil je z nogo časopis. «Seveda —! Samotar sem bil, posebnež, čudak —! Ha ha ha! Ker niste imeli zmisla za moje potrebe in za moje ideale, dokler sem bil še živ, — ker ste mi zagrenili življenje med vami, sem šel proč od vas. Zato j>a sem sedaj samotar, čudak —! Ti bi se bil obesil, obesil bi se bil, pa ne samo samotar poslal in čudak, če bi bil toliko grenkobe in razočaranja in strtih idealov doživel, kakor sem jih jaz —1« Razburil se je in jezno je stopal po sobi. Čisto nič več ni bil plahi, boječi Aleš Blaž, — to je bil drzni, neustrašeni, užaljeni Alež Blaž, pripravljen na boj do skrajnosti. Ni mu bilo več za časopise, ne bil bi jih več vzel v roke, da mu ni obviselo oko na debelo tiskanih besedah: «Spomenik nepozabnemu pisatelju!« Potegnil je časopis iz kupa in bral. Nekdo se je razvnemal v članku, da mora veliki mož dobiti dostojen spomenik. Na najživahnejšem trgu mu ga morajo jx>staviti. To da je narodna dolžnost. Sramoval bi se naj narod pred tujci, če ne bi s primernim spomenikom počastil spomina možu, ki ga slavi ves svet. Kraljevska akademija sama, je vedel povedati, je že sprožila misel. Natečaj za umetnike bo kmalu razpisan itd. —. Širimo svoje liste! Ni pa zadosti, da gorej navedene liste sami naročamo in plačamo. Treba je tudi, da te liste širimo med ljudstvom. To je zares apostolsko delo! Zato pa, dragi somišljeniki! Na delo, na vztrajno agitacijo za naše liste, da bodo naši listi v vsaki krščanski hiši. Storite kakor dozdaj tudi letos svojo sveto dolžnost! Napravite si v vsaki župniji agitacijski odbor za časopise. Ta naj določi za vsako vas ali vsako občino posebne agitatorje, ki gredo od hiše do hiše in zbirajo naročnike za naše liste. Pri agitaciji za naše liste so se dosedaj vsako leto j odlikovali naši župani in zaupniki, posebno gibčni in j delavni pa so bili naši mladeniči in naša dekleta, ki so i agitirala od osebe do osebe. In na našo vrlo mladino ' stavimo tudi letos svoje posebno zaupanje, da se bo za- ' vzela za dobro stvar ter opravila trudapolno delo agitacije. Mladeniči in dekleta na plan! Na delo za naše liste! Razvije naj se prava tekma med Vami, kdo bo pridobil z» naše liste več novih niaročnikov. Kdaj naj se začne agitirati? Agitirati treba za naše liste vedno ob vsaki priliki. Posebno pa se določi za Štajersko za agitacijo čas od Božiča do Svetih Treh Kraljev. V teh dneh mora biti agitacija živahna in žilava od osebe do osebe. Nabrane nove in stare naročnike naj nam pošljejo cenjeni agitatorji takoj, da naročniki pravočasno dobijo liste. — Agitatorje in agitatorske odbore prosimo, da nam takoj pišejo po potrebne položnice za odpošiljanje denarja. Poštne in morebitne druge stroške naj si odštejejo od nabrane naročnine. Najboljše je, da se denar pošlje obenem z imeni naročnikov, ker so potem pomote in za- i mude izključene in delo v upravništvu je silno olajšano. Kdor pa ne bi imel položnice, pa se lahko posluži tudi j poštne nakaznice. ; Česa ne smete pozabiti? Kdor nam pošlje naročnino, naj na položnico ali j nakaznico napiše natančen naslov in pošto ter še do- j stavi, če je «star ali «nov« naročnik. «Stari« naročniki so tisti, ki so list že dozdaj imeli in ga še dobivajo, «novi« naročniki pa so tisti, ki lista zdaj ne dobivajo. Tudi agitatorji morajo natančno napisati, ali je naročnik, za katerega pošljejo denar, «star« ali «nov«. S tem nam prihranijo veliko truda in težav. Posebnih nabiralnih pol za agitatorje ne bomo razpošiljali. Agitatorji naj vzamejo navadno polo papirja in naj na njo napišejo nabrane naročnike. Stroške za papir si naj odračunijo. S tem smo svojim prijtelajem dali potrebna navodila za agitacijo. Zdaj jih pa nujno prosimo, da agitacijo dobro pripravijo, da jo živahno razvijejo in da od Božiča do Sv. Treh Kraljev preplavijo vse naše občine in vasi z agilnimi, vztrajnimi in požrtvovalnimi agitatorji in agitatoricami. Vsi pa, ki bodo delali za razširjenje naših listov, naj imajo pred očmi, da bodo prihodnje leta zojaet občinske in mogoče tudi oblastne in srezke volitve. Najboljša priprava za volitve pa je močno razrišjeno §a-sopisje. Osrednji agitacijski odbor za časopise v Mariboru. MB.-* Iz delovanja naših poslancev V Zrečah in Konjicah sta v soboto, na Marijin praznik, bila politična shoda SLS, na katerih je govoril poslanec dr. Hohnjec. V Zrečah se je po ranem cerkvenem opravilu zbralo v Kračunovi gostilni veliko ljudi, ki so z največjo pazljivostjo poslušali poročilo poslanca Hoh-njeca. Njegova izvajanja o delovanju sedanje srbske tla de, katero podpirajo nemški poslanci, o zleh posledicah centralizma, katerega so zakrivili slovenski demokrat je in samostojneži, o popolni nesposobnosti socialne demokracije za rešitev ne samo državnopolitičnih, marveč tudi socialnih vprašanj, so poslušalce iznova potrdile v neomajenem prepričanju, da je rešitev Slovenije, slovenskega naroda in vseh njegovih stanov edino mogoča pod zastavo SLS. Gospod duh. svetnik Karba je ob začetku shoda dal poročilo o delovanju krajevnega političnega društva «Straža«, g. župan veleposestnik Winter pa je ob koncu izrazil zahtevo po podržavljenju advokatov ia notarjev in po odpravi odrtije, katero uganjajo nad ljudstvom nekatere banke. — Shod v Konjicah po večerni-cah, ki se je vršil v hiši okrajne posojilnice ter je bil prav dobro obiskan, je otvoril in vodil mil. g. arhidi-akon Fr. Hrastelj. Poslanec dr. Hohnjec je zborovalcem podal jasno sliko težkega in vztrajnega boja poslancev naše stranke zoper krivice ,ki jih na vseh poljih centralizem dela našemu narodu. Ta centralizem so ustvarili slovenski demokratje, samostojneži in socijalni demo-kratje in zato so tudi soodgovorni za vse njegove nasilnosti in krivičnosti. Centralizem podpirajo nemški poslanci, ki so poleg srbskih radikalov glavni krivci za vsa ogromna bremena, katera centralizem nalaga Sloveniji in njenim prebivalcem. Dr. Hohnjec je naštel tiste seje, na katerih, in tiste zakone, jza katere so glasovali nemški poslanci. Končno je razpravljal o Radičevi stran ki in o drugih strankah, ki so združene v revizijonistični «vezi. Zborovalci so poslancu in njegovim tovarišem v Jugoslovanskem klubu izrekli popolno zaupanje. Obenem so protestiralo zoper upeljavo kuluka v SlovenQi ter tudi sprejeli resolucijo, s katero se ostro in ogorčeno protestira zoper proticerkvene nakane svobodomiselnega učiteljstva, ki hoče duhovnike vreči ven ia šole. V zaničljiv smeh je prasnil Aleš. «Takile so —! Da bi mi kruha dali v življenju, zato tistikrat niso imeli denarja —. Sedaj, ko sem umrl, se me spominja tista čedna «akademija« —. Seveda ■—! Za spomenik bo pa imela denarja! Kamen mesto kruha —! Brrrrr —!« «Pravijo«, je nadaljeval člankar, «da hoče sorodnik velikega pokojnika, tovarnar Širne Blaž, sam tudi prispevati veliko svoto —.« «Prej ga ni bilo na spregled —!« je zamomljal Aleš in jezno zavrgel list. Še enega je vzel v roke. «Pogreb našega velikega moža!« Blaža je spreletela mrzla polt —. Bral je. «Najnovejše! Iz poluradnega vira doznavamo o pogrebu našega slavnega pisatelja tole: Veliki pokojnik bo izpostavljen v mestni hiši na mrtvaškem odru. Občinstvu bo dovoljen vstop v sredo od 9. do 2. ure. Pogreb bo v sredo popoldan ob štirih. Iz mestnega doma bo šel sprevod v cerkev in od tam na pokopališče. Pogrebne stroške bo poravnala kraljevska akademija prosvete. Natančen spored -. Itd. Aleš Blaž je skočil na noge s tako silo, da se je pre- vregel udobni naslonjač vkljub svoji teži. * * * «To se ne sme zgoditi —! Nikdar In nikoli ne —! Škandal bi bil, sramota bi bila, žaljenje narodnega ])o-nosa —!« * Aleš Blaž je divjal in sopihal po ulicah, za nikogar se ni zmenil, ves strah pred ljudmi ga jc minil. Z rokami je krilil, polglasno je govoril. «Ha ha ha! Tega malopridneža, tega goljula, — pa bi gf> v mestni hiši djali na mrtvaški oder! In narod bi ga hodil gledat, «velikega pisatelja«, in slovesno bi ga nesli v cerkev in —.« Dalje ni mogel misliti. Krčevito, blazno se je nasmejal. čulo se je, kot bi bil zajokal. Ljudje so se obračali za njim, majali so z glavami, to pa tam je kateri dejal: «Menda je znorel, tak dedec —?« Aleš Blaž ni videl, ni slišal nikogar. «K njemu pojdem! K Šimenu —! On je moj sorodnik, z njim se najlažje zmenim. Vse mu povem! Kakor sem ga prevaril —. Da je iiinko Brglez umrl, ne pa jaz —. In kako sem sebe izdal za Hinkota —.« Ujezil se je, da je storil tako neumnost. «Takle sem! Boječ, kadar bi moral biti odločen, — pa predrzen in nagel, kadar bi moral biti previden —! Ne mislim na posledice! Kdo ve, kake neumnosti bom še počel v življenju —!« Stopil je počasneje. Saj ni več daleč. In postaral da se je, si je pravil, noge ga ne nesejo več tako dobro, naduha ga tlači —. In vobče, čemu bi hitel. Stvar je treba premisliti, da kje spet ne naredi nemirnosti. Kaj bo rekel Šime —? Spomnil se je na sinočišnji prizor. Pred oči mu j« stopil Šime Blaž. njegov «mrzli stric«, star, obilen, močen človek, strogega, neprijaznega lica, v črni, žalni obleki, s črnimi rokavicami. Čul je njegov trdi, neizprosni glas. Spomnil se je, kako ga je brezsrčno spodil iz hiše: «Poberite svoje stvari in pojdite!« Alešu je zastajal korak. «Čudno, da človek tako naglo opeša —! Star sem, star!« je mrmral. «Ne morem več kakor nekdaj —.« Čadramska župnija je pretekli teden dobila 4 nove zvonove. V nedeljo, dne 2. decembra, je bila blagoslovitev dveh velikih zvonov (d in fis) za župno cerkev. — Slovesno blagoslovitev je izvršil ter imel lepo, svečanosti primerno pridigo mil. g. konjiški arhidiakon Fr. Hra-stelj. Za botra sta bila g. knez Oton Windischgratz in gospa Franja Kunej. V nedeljo, dne 9. decembra, pa je bila blagoslovitev dveh novih zvonov pri podružnici sv. Miklavža. Zvona je blagoslovil domači župnik Franc Hohnjec, ki je v poljudnem in navdušenem govoru pojasnil namen zvonov iti dolžnosti kristjana do njih in do cerkve. > 10, decembru : seje "' -V r- .-./.y/j^wr: vseh krajevnih odbrov Slovenske ljudske stranke ^ na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju! 2 S. decembru : olpčni zhorl vseh krajevnih organizacij Slovenske ljudske stranke na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju! Podrobnosti najdete v okrožnici tajništva SLS v Mariboru! ar- — se^^S^ Ivan Štr.mpar, ekonom graščine Ormož: Naprava in oskrbovanja travnikov. , Dobri travniki so velika dobrota za živinorejo, ki zavzema med vsemi panogami kmetijskega gospodarstva pri nas skoroda prvo mesto. Imamo seveda tudi gospodarstva, kjer se vsa potrebna krma za živino pridela na njivah, pa vendar bi bila ta gospodarstva na boljšem, če bi imela tudi več dobrih stalnih travnikov. Na dobrih travnikih se pridela najboljša in najcenejša krma. Razen tega so krmski pridelki na travnikih sigurnejši, kakor na njivah. Travniki so za uspešno živinorejo neobhodno potrebni zlasti v planinskih krajih, kakor nam pričajo travorodne nižine na Angleškem, kjer rede najdražjo in najlepšo živino. Pri nas smo v tem oziru mnogo na slabšem. Vzrok temu je pomanjkanje dobrih travnikov in slaba živinska krma. Velikega pomena so travniki neposredno tudi za poljedelstvo. Če pridelamo na travnikih obiio krme, dobimo tudi več gnoja, da moremo naša polia boljše gnojiti. Travnike gnojimo uspešno s kompostom, gnojnico in umetnimi gnojili. Pri nos imamo travnike, ki potrebujejo v vsakem slučaju temeljitega zboljševanja. Največ jih imamo v nižinah, dolinah in ravninah. To so ponajveč naravni, sami od sebe zasejani travniki in so zato stalni. Ako imajo takšni travniki ugodno lego za namakanje, nam dajejo leto za letom stalne in dobre košnje. Dostikrat pa najdemo v nižavi tudi zelo slabe travnike, ki so ali močvirni, ali premokri, ali pa tudi presuhi. V močvirnih travnikih včasih ne dobimo drugega, nego ločje in bičje,ki je uporabno edinole za steljo. Umetne travnike napravimo iz njiv, ki jih preorjemo in obsejemo s travnim semenom. Imamo pa tudi začasne ali menjalne travnike, ki so v modernem gospodarstvu največjega pomena. Na takšnih travnikih se pridela razmeroma največ in najboljša krma in zemlja se dobro izkoristi. Njive preorjemo, zasejemo s travnim semenom in kosimo nekaj let, dokler dajejo po-voljne košnje. Nato jih zopet preorjemo in spremenimo v njive, na katerih pridelamo potem obilnejše poljske pridelke, ker se jc zemlja v tem času primerno odpočila. Seveda je treba takšne travnike večkrat tudi primerno gnojiti. Imamo tudi mnogo travnikov, ki so ob enem sadonos-niki. Takšni travniki nam služijo v dvojno svrho. Kolikor manjši je pridelek krme, toliko večji je dohodek iz sadja. Dobro oskrbovani in gnojeni sadonosniki dado pod ugodnimi razmerami lahko še več in boljšo krmo, nego stalni travniki. Po bregovih nahajamo takoimenovane kočenice ali rovte, katerih je tudi pri nas mnogo. So več ali manj opuščeni in dajejo zato slabe pridelke. Največkrat so taki travniki presuhi ter dado kvečjemu samo eno dobro košnjo, v poznejšem poletju pa se rabijo za pašnike. Tudi takšni travniki bi se dali zboljšati s primernim obdelovanjem. Visoko na planinah se nahajajo planinske kočenice, kjer raste dobra krma. V poštev pridejo za planšarje, ki rede svojo živino s to krmo samo ob ugodnem letnem času, ko se živina more pasti. Vrednost travnikov zavisi cd njih rodovitnosti glede kvalitete in množine trave. Rodovitnost je odvisna od lege, zemlje in podnebje. Najbolj rodovitni travniki so v vlažnih legah in vlažnem podnebju. Rodovitnost zemlje igra tudi pri travnikih veliko ulogo. Največ vredna je težka zemlja, ki je bogata na črni sprstenini in apnu. Zemlja pa mora biti tudi dovolj globoka, zlasti pri detelji, da se rastline boljše ukoreninijo in lažje prenašajo sušo. Poleg naravnih vplivov je za rodovitnost travnikov merodajen tudi način obdelovanja in oskrbovanja. Z ozirom na rodovitnost zboljšamo travnike veliko lažje, kakor njive ali vinograde. To dosežemo s pravilnim in smotrenim gnojenjem. Postopanje pri gnojenju travnikov je enostavnejše, kakor pri gnojenju drugih kultur, ker gnoja ni treba podoravati. Za gnojenje služijo raznovrstna gnojila. Hlevski gnoj je za travnike manj vredno gnojilo, ker vsebuje navadno premalo fosforove kisline, ki je potrebna zlasti za detelje in stročna zelišče. Z dušikom nasičeni travniki so obraščeni navadno z velikodebelnimi ple irolivmi in malovrednimi travami. Tam se šopiri čestokrat velika krebuljica, dežen ali lušč in druga taka zelišča, ki bi bila bolj pripravna za kurjavo nego za krmljenje živine. Da se te malovredne rastline preveč ne razmnože, je potrebno gnojiti s fosfatnimi gnojili. S hlevskim gnojem se gnoji v jeseni. Samo star, dobro razkrojen in popolnoma droben hlevski gnoj je uporaben za gnojenje travnikov. Gnoj se enakomerno raztrosi po celi površini ter pusti skozi zimo ležati. Šele na spomlad se zavlači s travniško brano. Nerazkrojene ostanke od gnoja se spravi nazaj pod živino, ali pa porabi za kompost. Ker je gnojenje travnikov s hlevskim gnojem precej težavna stvar, se ga uporablja rajši na njivah, kjer tudi vei zaleže. Izvrstno domače gnojilo za travnike je kompost. Vrednost njega zavisi od snovi, iz katerih je nastal. Kompost mora biti dobro predelan in popolnoma droben. Ž njim s« gnoji približno enako, ko s hlevskim gnojem. Razloček j« samo ta, da ga ni treba v spomladi skupaj grabiti, ampak ga samo prebranamo in pustimo na travniku. Z dobrim kpmpostom gnojeni travniki ostanejo dalje časa rodovitni in se zarastejo z gosto travo. Pepel je tudi dobro gnojilo za travnike, oscbito za težko in vlažno zemljo. Cestno blato, apno, lapor in sip iz starega zidu so pripravna gnojila za kisle in mokre travnike. Apno se spaja S kislinami v zemlji mokrotnih travnikov ter jim odvzame škodljiv vpliv. Raztrositi ga je v jeseni ali tekom zime. Poleg komposta in pepela so umetna gnojila izvrstne sredstvo za zboljšanjetravniških pridelkov. Izkušnje nas uče, da se z umetnimi gnojili dosežejo v travništvu neverjetno lepi uspehi. Med najvažnejša travniška gnojila spadajo: Tomasova žlindra, superfosfat, kostna moka, rudninski superfosfat, kajnit in žveplenokisli kalij. Tcmasovo žlindro in kajnit sejemo v jeseni ali tekom zime, da se do pomladi zadosti raztopita. Mesto kajnita se rabi z dobrim uspehom 40odstoten žveplenokisli kalij. Superfosfate trosimo v spomladi, ker se brzo tope. Na 1 ha je treba približno 10 meterskih stotov umetnih gnojil in sicer polovico Tomasove žlindre in polovico kajnita. Če je v zemlji več kalija, je treba Tomasove žlindre nekoliko več (600 kg), kajnita pa manj )400 kg). Žveplenokislega kalija je treba samo po 100 kg mesto kajnita. Superfosfata damo približno toliko kot Tomasove žlindre ali še več. Sploh je Tomasova žlindra za travnike priznano najboljše rnojilo, ker je učinek dolgotrajen in najbolj siguren. Z gnojenjem samim pa še ni pomagano, ako nimamo primerne les^e in tal. Vlažne lege so sicer najprimernejše, toda ne smejo biti prevlažne. Kakor hitro je travnik pre-vlažen, začno rasti malovredne kisle trave, kakor šaši in preslice ali celo biček, mavček itd. Razumljivo je, da takšna trava ni kaj prida za živino. Izmed siadkih trav se najd® na takšnih mestih včasih še masnica, pisanka, sladika in kraslika. Najrajši pa rastejo po močvirnih krajih preslica, vodenica, mahovi, kalužnice in enake rastline, ki dajejo plevel. Vsakemu kmetovalcu je znano, kako pičli in malo-vredni so pridelki po takih zapuščenih travnikih. Tukaj tudi gnojenje ne zaleže mnogo, dokler ne odpeljemo taln® vode. Premoker travnik je t*eba preiskati, odkoder prihaja voda in kamor bi se mogla odpeljati, da bi se travnik osušil. Marsikje bi se voda samo z enim jarkom dala odvesti in bilo bi pomagano. So pa tudi lege, kjer je treba velik® jarkov in odvajanje vode po posebnem za to izdelanem načrtu. V tem slučaju govorimo o drenažiranju travnikov. Ako je kompleks velik in prizadetih več gospodarjev, s® vrši drenažiranje navadno s podporo dežele in države. Včasih bi bilo mogoče travnik zboljšati, ako bi se struga mimo tekočega potočiča samo iztrebila in poglobila. S tem bi bila gladina vode znižana. Na drugih krajih bi trebalo mogoče nasuti samo nekoliko zemlje in voda bi izginila. Lepe uspehe v travništvu dosežemo z namakanjem. To je opažati posebno v krajih, kjer imajo za to ugodn® prilike, kakor v severni Italiji in drugod. Pri nas bi se dal travniški pridelek često znatno povečati, ako bi napeljali po zimi vodo na travnike. Tekoča voda travnike gnoji, ker vodi mnogo hranilnih snovi s seboj. Posebno gnojilna j® voda ob nalivih in dolgotrajnem dežju. Voda, ki teče skozi vas zanikernih vaščanov, je pomešana z gnojnico in zato l JUKMOmenMMiHaMM Počasi, umerjeno je stopal. Ni več lcru~ z rokami. Globoko se je zamislil. «Kaj bo naredil Šime —? Poslušal me bo, s svojimi strogimi, nepremičnimi, trdimi očmi me bo gledal —. In potem —?« Aleš je v duhu videl, kako ga Šime Blaž, njegov edini sorodnik, sune in brcne iz hiše njegovega očeta. Cul je, kako so se hišna vrata zaloputnila za njim, pognan kakor berač —. «Ali pa —. Pograbil me bo in me zaprl v eno tistih praznih sob, stražo bo poklical in v blaznico me bo dal odvesti —. .Temu le človeku se je zmešalo v glavi', bo rekel, ,za Aleša Blaža, mojega rajnega nečaka in velikega pisatelja se ima!' — O, ta neusmiljeni Šime je vsega zmožen!« Čisto počasi je lezel. Noge so mu drsale po tlaku. «Utrujen sem! Preveč sem se zaletel izpočetka!« Pot si je brisal s čela. Zavil je okrog ogla. Dolga, samotna ulica je ležala pred njim. Da, to je njegova ulica —! In tamle spodaj, je njegova hiša, hiša njegovih dedov —! Aleš Blaž je še naredil par drsavih korakovin nato se je ustavil. Srce mu je močno udarjalo. Sopel je. «Nisem zdrav! In počili si tudi moram nekoliko! Tak ne bom stopil predenj!« «Pa še kdove če je tukaj —? Morebiti je pa doma na svojem stanovanju? Kaj bi tudi naj počenjal v tistile prazni, zapuščeni hiši? Saj Hinkotovo truplo so menda že odnesli —. Žive duše ni videti —. Ne bom ga našel! Neumnost tole, da sem ga šel sem iskat! Vrnil se bom —.« S plašnimi, negotovimi očmi je meril dolgo vrsto tihih hiš. * • tfit. .... Jata.». Glej —, da, — zares! čudno, da je ni prej zagledal! Na hiši je visela črna zastava —. Aleš se je stresel od nog do glave. Spomnil se je naznanila v časopisju. Jutri bo njegov pogreb —. Kri mu je planila po žilah. V hipu je izginila neodločna obotavljivost, ki ga je skorajda že premagala. Zasukal se je na peti in trdo, odločno stopil naprej. «Ne ne —! To se ne sme zgoditi —! To moram preprečiti, za vsako ceno preprečiti! K njemu moram, moram —! Morebiti je pa vendarle tukaj. .Ne, skoraj gotovo da je —. Zavoljo pogreba. Edini sorodnik je, mnogo posla bo imel s pogrebom —. In če ga ni, pa poizvem za njegov naslov. Nekoga je gotovo pustil za varuha zapuščeni hiši —. Najti ga moram —! Vse mu bom povedal, dokazal mu bom, da sem njegov sorodnik, da ga poznam iz otroških let —. Dokazal mu bom, da sem jaz Aleš Blaž, pisatelj, da je umrl Hinko, moj sluga, ne pa jaz —. Verjel mi bo, prepričal ga bom. In če ne —? K založniku pojdem, vso javnost bom spavil na noge zoper njega, časopise —. Ne pa ne —! To se ne bo zgodilo! Škandal, —, sramota —, goljufija —!« Pred hišo je stal. Brez sape je bil. Tule nekje mora viseti zvonec —. Da, tule je —. Le brž —! Pograbil je za ročaj in se ga trdno oklenil, kakor se utopljenec oklene rešilnega droga. Le brž, da ga ne bo odnesel val plaliosti in strahu. Ilastno je potegnil. Znotraj v veži je zabingljalo, otožno, javkajoče. Čul je, kako je odmeval zvonec po praznih prostorih. Srce mu je bilo kakor kladivo, mrzel pot mu je stal na čelu, kolena so se mu tresla. Noge so silile r stran, po ulici — proč —. Prijel se je za ročaj. «Ne ne —! Ne sme se zgoditi! Vse mu bom povedali Da nisem umrl —. Da je umrl Hinko —.« — Vrata so se odprla. Mlad človek je stal pred njim, oblečen kakor so običajno oblečeni strežaji, če trenutno nimajo posla krog osebe svojega visokega gospoda in se pečajo s pospravljanjem in snaženjem. Aleš je kradoma ujel njegov nezaupni. neprijazni, skorajda sovražni pogled. «Kaj želite?« je vprašal osoren, ošaben glas. «E — prosim, ali ne stanuje tukaj gospod Smre-kar?« je vprašal Aleš plaho in prestrašeno. Šime Blaž se ni pisal za Smrekarja in Aleš je dobro vedel, da se tako ne piše. Smrekar je bilo le prvo ime, ki je prišlo na misel njegovim plašnim možganom. «Ne«, je odgovoril mladenič in naduto nabral ustnice. «Gospod tovarnar šime Blaž stanuje tukaj. Ste se zmotili!« «Oh, oprostite!« je dejal Aleš. «Mislil sem — zdelo se mi je — da je tukaj gospod Smrekar doma. Zmoti) sem se. Oprostite!« In šel je. — Ni se prepiral sam s seboj, nič si ni očital. Čemu •—? Nekatere reči so mogoče na svetu, nekatere pa so nemogoče. In v tistem kratkem hipu med mladeničevim vprašanjem in svojim odgovorom je dobil Aleš Blaž jasno, neovrgljivo spoznanje, kaj je njemu mogoče in kaj nemogoče. In nemogoče je bilo, da bi bil Aleš Blaž stopil pred Šimena in mu povedal: Jaz sem Aleš Blaž, nisem umrL Hinko, moj sluga, je umrl. Tega Šimenu ni mogel povedati. Vobče nikomur ne —. (Dalje prihodnjič). »nogo vredna. Zelo koristna pa je voda na suhih travnikih in sušnih letinah. Zemlja se v pomladi napije vode in plitvo vkoreninjene travniške rastline pozneje laije prenašajo poletno sušo. Z vodo na travnikih v pomladi odvračamo škodljiv vpliv pozne spomladanske slane, ki je travniškim rastlinam zelo škodljiva. Voda zatira tudi razne Škodljive živali in mrčese, kakor: miši, črve, mravljince, kramore in tudi plevelne rastline, kot giadež, podlesek in druge. Pri namakanju je vpoštevati predvsem kakovost vode. Voda iz potokov, ki tečejo mimo vasi, je najboljša. Studenčnica in voda, ki prihaja iz gozdov, vsebuje bore malo hranilnih snovi in je za namakanje premrzla. Tudi voda iz ribnjakov ni dobra, voda iz močvirja pa je naravnost večkrat škodljiva. Voda iz kemičnih tovarn je za namakanje travnikov neuporabna. Za namakanje najbolj pripravna je lahka ali vsaj srednje težka voda, zlasti ako vsebuje več apna. Pri namakanju je paziti, da se napelje voda po celem travniku in vsa zemlja namoči. Preobilna voda se odpelja iz travnika v najbližji jarek ali strugo. Najboljši čas za namakanje je jesen in zgodnja pomlad. Namakati je v presledkih in sicer tako, da teče voda po dva tedna neprestano na travnik ter se potem ob lepem vremenu ustavi, da se zemlja osuši. Ko se je zemlja nekoliko posušila, se spusti vodo zopet na travnik in to ponavlja, dokler čas dopušča. V pomladi je pri namakanju paziti, da voda ni mrzlejša od zemlje. Ko začne zeleneti trava, je z namakanjem prenehati. Od aprila naprej je pa namakati le ob hudi suši, kar je za rast trave velike vrednosti. Ko je seno spravljeno in se je strn jela sušiti, je do* bro travnik do 4 dni namakati. Travnike namakamo s tem, da voda curlja ali stoji na travniku. Namakanje se vrši popolnoma naravno, ali na umeten način. Naravnim potom namakamo travnik, da odpremo jarke in potoke na zgornji strani travnika in voda se po travniku sama od sebe razdeli in izteka na spodnji strani travnika po jarkih nazaj v potok. Pri umetnem namakanju se voda s pomočjo izkopanih jarkov napelje po travniku kolikor mogoče enakomerno. Za tako namakanje more travnik ležati ugodno in viseti enakomerno. Voda se napelje na travnik po glavnem jarku, ki more stati na najvišjem mestu, da se voda izteka iz njega po celem travniku. Glavni jarek mora biti širok in plitev. Voda priteka v glavni jarek iz potoka, ki mora biti dovolj visoko in ga je mogoče zapreti z močno zapornico, da se voda zavrne v glavni jarek. Ako je voda v potoku prenizko, jo je treba vzdigniti s pomočjo zajemalnih koles ali posebnih pump. Iz glavnega jarka se napelje voda v postranske jarke, ki leže na tisto stran, na katero travnik visi. Iz teh jarkov teče voda zopet v manjše razdelilne jarke, ki so napravljeni povprek. Ko se ti jarki napolnijo z vodo, se razdeli ta enakomerno preko jarkov curljajoč po vsej površini travnika. Na najnižjem mestu travnika se zbira voda, katere zemlja ni popila. To vodo je treba s posebnim jarkom odvoditi nazaj v potok. Za namakanje v velikem obsegu je treba poklicati inženirja, ki izdela natančen načrt, po katerem se izkopajo jarki in vrši potem namakanje. S stoječo vodo namakamo, ako travnik premalo visi. Pri tem namakanju je treba napraviti okrog travnika nasip, da se voda ujame in stoji enako visoko po celem travniku. S takšnim namakanjem se travnik dobro pognoji, ker se iz stoječe vode izloči blato in vsede na tla. S tem se pa tudi zatro škodljive živali v zemlji. Za takšno namakanje je pripravna samo lahka in rahla zemlja. Napeljana voda ostane lahko toliko časa na travniku, da se prikažejo pene, nakar jo je odpeljati. V poletnem času se namaka s stoječo vodo le v suhem vremenu. Pri namakanju travnikov moramo imeti pravico do vode. Napraviti je treba tozadevno prošnjo na pristojno politično oblast. Najlažje se to doseže, če več gospodarjev skupaj namaka in prosi za vodo, ki je sicer last mlinarjev in drugih obrtnikov, ki imajo ob dotični vodi svoje obrate. Namakanje lahko travnikom škoduje, če napeljujemo vodo v neprimernem času, ali jih preveč namakamo. Če je spodnja zemeljske plast neprodima, je namakanje kot škodljivo opustiti V pomladi škodujemo tudi, če namakamo z mrzlejša vodo od zemlje. Namakanje naj služi kot pripomoček za dosego obilnejših dohodkov na tistih travnikih, ki bi sicer dajali le pičle košnje. Eno važnih opravil je tudi čiščenje senožeti v pomladi. Poravnati je krtine in iztrebiti nadležni plevel. Za to delo nam služijo travniške brane. Najboljši sistem je Lakejeva travniška železna brana. Z brananjem se poruje ( razven mahu tudi plitvo vkoreninjeni plevel, kakor gren-kuljica, plazeča zlatica, plazeči shrečnik, razni jetičniki itd. Okopa se tudi nekoliko zemlja, do more zrak do rastlinskih korenin, kar ugodno vpliva na rast trave. Posebne koristi je travniška brana na travnikih, kjer je veliko mahu in težka zemlja. Pograbiti se mora tudi šibje in druga nesnaga, ki se je nabrala ob povodnji itd. Z brano se dela, predno začne trava zeleneti. Po zanemarjenih travnikih raste vse polno grmovja. J Tam se nahajajo stara mravljišča, ki ovirajo košnjo. Raz- j ven tega se vgnezdi na takšnih travnikih mnogo plevela, ki je lahko celo strupen. Vse to jemlje travi prostor in | manjša pridelek. Zategadelj je smeti odstraniti, grmovje ; izkrčiti, mravljišča razkopati in zemljo raztrositi po trav- j niku. Izruvati je tudi ves plevel, ki izpodriva dobre trave. Med najbolj nadležen plevel prištevamo jesenski podlesek ali ušivec, ki cvete v pozni jeseni in požene pomladi iz tal temnozeleno listje, sredi katerega tiči rjava, na tri dele razcepljena glavica. To je plod, ki je poln drobnega In strupenega semena. Glavica se odpre pred košnjo, tako da je seme ob košnji že raztrošeno. Radi tega je potrebno, da se pomladne rastline pcrujejo. Najboljša odpo-moč proti podlesku je uničevanje čebul, ki tiče globoko v lemlji. S priostrenim železom se vbada v zemljo, da se čebule ranijo in potem gotovo segnijejo. K strupenemu plevelu 5e prištevamo pikasti mišjek ali smrdljivec, ki raste kraj potokov na močvirnih mestih, krvavi mlečnik, ki raste najrajši blizu zidovja, in razne druge mleče. Med nadležni plevel spada nadalje širokolistni trpotec, ki zavzema veliko prostora in ne daje nobene poseb-ie krme. Enako škodljiv je gozdni regrat, ki raste s svojim dlakavim Ustjem po tleh. Škodljiv je tudi dveletni dimek ali zajka, navadni regrat, travniška kadulja ali divji žaj-belj. Na travnikih rastejo še kislice, škrobotec ali lošč in travniški čmilec. Zelo nadležen je trnasti giadež in na vlažnih mestih preslica in vodenika, katero je uničevati najlažje z osuševanjem. Kjer nam delajo deroči potold škodo z odnašanjem in izpodkopavanjem zemlje, se moramo zavarovati proti temu z utrjevanjem obrežja. Breg utrdimo lahko z debelim kamenjem, katerega nasujemo ob bregu. Za utrditev brega se obnese prav dobro razno grmovje, kakor vrbe in jelše. Ponekod rabimo močne kole, ki jih prepletemo z vrbovim šibjem. U^i*.).«.......^,»! ...'¿IV*-'...». ... i*M,* Politični ogled. DRŽAVA SHS. Ob koncu pretečenega tedna so bili v parlamentu zopet divjaški prepiri in sicer radi razmer v Bosni. — Bosanski poslanci muslimani so iznašali nasilje, zlorabe in strankarske sleparije, katere uganjajo radikali po Bosni. Muslimanom so čvrsto pomagali tudi poslanci zemljoradnikov — bosanski Srbi — ter dokazovali, da Bosna ne dobi iz Beograda drugega, kot neznosna bremena, nesposobne uradnike in strankarske priganja-če ter da se ji še to jemlje, kar si je poprej pod Avstrijo s težkim bojem priborila. Radikali so hoteli preko vsega tega preiti na dnevni red ter sami svoji vladi izglasovati zaupanje. Par navzočih opozicijonalnih poslancev so hoteli dejansko napasti in poslušalci iz galerije so morali poseči vmes, da preprečijo pretep. Veliko zadrego vlade so prav spretno izrabili turški poslanci iz južne Srbije ali Džemijet. V finančnem odboru so prvič glasovali proti vladi ter stavili svoje pdgoje z grožnjo, da bodo odslej naprej vedno proti, če jih vlada v par dneh ne sprejme in ne izpolni. Vlada si je morala vnovič kupiti Džemijet in dala bo 30 milijonov dinarjev za odkup zemlje, ki je bila begom odvzeta. Na seji odbora za pogodbo z Avstrijo je govornik Jugoslovanskega kluba orisal skrajno predrznost vlade, ki hoče za svoje napake naprtiti vse posledice ljudstvu v Sloveniji in Dalmaciji. Predočil je težek položaj onih zadrug na Štajerskem, ki so morale vlagati svoj denar v zvezo poljedelskih zadrug v Gradcu in ga ravno radi raznih naredb naše vlade niso mogle pravočasno dvigniti. Sedaj pa naj zamenjajo predvojno avstrijsko krono v razmerju 8 D za 100 predvojnih avstrijskih kron. S tem bo upropaščenih mnogo zadrug. Občutno škodo bodo trpeli tudi trgovski krogi in bančni zavodi. Finančni odbor še razpravlja o proračunih za posamezna ministrstva, a najbrž se bo zopet začelo z dva-najstinami. Z ozirom na to, da finančni odbor in parlament ne bosta mogla končati proračunske razprave do novega leta in ker so bila vsa tozadevna pogajanja brezuspešna, se je finančni minister odločil, da bo predložil finančnemu odboru dvanajstine za januar, februar in marec. Finančni odbor bo vsled tega moral prekiniti razpravo o proračunu in začeti razpravljati o dvanajsti-nah. Postopanje vlade z državnimi uslužbenci je že pravi škandal. Sedaj jih urejuje in deli po novem zakonu v razrede. Za to bo potrebno še več mesecev in dokler to ne bo gotovo, tudi ne bo novih plač. Vlada obljublja sedaj uradnikom, da bodo lahko dvigali predujeme na nove plače, ki se bodo potem odtegovali če bi kdo več dobil kot pa znaša zvišanje. / V GRČIJI v največji napetosti čakajo na volitve. Zadnji čas je bilo zopet več krvavih spopadov med republikanci in monarhisti. Rumunski vladni listi se zelo bojijo za grškega kralja, zeta rumunskega vladarja in vedno povdarjajo, da bo naša država z vojaško silo posegla v grške notranje razmere ter da bi bil prvi korak tega vmešavanja zasedba Sol mi a. Naša vlada vedno taji vse take namene, pa bo gotovo mnogo na tem, ker to napovedujejo rumunski listi in ker je znano, kako deluje vpliv Rumunije. illUf piMBililil Hi—IIIMI I i lil .............. ■ — r»^ -——" - ■■< 'n , t...- RAZMEJITEV MED ČEisKO IN POLJSKO. Stalno mednarodno razsodišče v Haagu je zaključilo svoje četrto zasedanje. Na seji je podala v navzočnosti vseh 12 sodnikov odločitev glede spora med Češkoslovaško in Poljsko v vprašanju Javorine. Sodišče je izreklo, da je bilo vprašanje rešeno že z odločitvijo po-slaniške konference z dne 28. julija 1920, ld definitivno ureja obmejna vprašanja ter da sklep poslaniške konference iz leta 1922, na kateriga se opira Poljska, ni veljaven. Javorina, katero so še vedno zahtevali Poljaki, je priznana Češki in s tem so končno določene meje med Češko in Poljsko. PRED RAZPUSTOM ITALIJANSKEGA PARLAMENTA. Te dni je obvestil Mussolini ministrski svet, da ima kraljevo pooblastilo za zaključek zasedanja zbornice in senata. Še dan poprej se je vobče smatralo, da pride do rednega zasedanja in da se bo razpravljalo med drugim o ženski volilni pravici. S pozornostjo so pričakovali Mussolinijev govor o mednarodnem in notranjem političnem položaju. Z zaključkom zasedanja padejo sedaj vsi zakonski predlogi, ki so bili zbornici predloženi in poslanci izgubijo imuniteto. Kaj še vse snuj« Mussolini, se ne ve. Da bi ostal kar naenkrat brez pose!>-nega pooblastila, katero nujno potrebuje za svojo fa-šistovsko vlado, ni verjetno. Ako se je res hotel izogniti kritike s strani socijalistov in popolarov, potem tudi ni verjetno, da bi se sedanja zbornica in senat še sestala Morda sledi razpust zbornice v kratkem in vodstva državnih poslov si bo že znal urediti Mussolini po svoji volji, da ne bo njegovo diktatorstvo čisto nič omejeno Da bi se on povrnil k običajnim parlamentarnim od-nošajem, tega ni pričakovati, ker bi v takih razmerah italijanski fašizem propadel mnogo poprej nego bo tako, ko nadaljuje svojo pot z zametavanjem parlamentarizma. Splošno se smatra, da se parlament sploh ne bo več sestal, ampak, da bo v prvih mesecih prihodnjega leta razpuščen in nato razpisane nove volitve za april in maj. Zaključek zasedanja je prišel popolnoma nepričakovano in je v vsej javnosti vzbudil silno osuplost. PO VOLITVAH V ANGLIJI. Danes teden v Angliji izvedene volitve so dale sledeči izid: Konservativci — vladna stranka 245, delavska stranka 192, liberalci 152 in male stranke 15 mandatov. Od lani je vladna stranka izgubila 92 mandatov- delavci so pridobili 48, liberalci pa 35 mandatov. Naj se sedaj sestavi vlada kakor hoče, glavno je to, da so z veliko močjo delavske stranke zavarovane vse socijalne pridobitve in da se bo moralo na tem polju delati naprej. Če bo delavska stranka tudi v opoziciji, bo imela vendar povsod odločilno besedo in tudi v zunanji politiki se ne bo odločevati brez nje. REVOLUCIJA V MEHIKI. Mehika je nesrečna država, ki ne more priti do miru. Po poročilih iz Veracruza je izbruhnila v posameznih delih vstaja proti sedanjemu predsedniku Obergo-nu. Uporniki so pregnali vse vladi zveste državne funk-cijonarje. Uporniško gibanje se razteza na devet pokrajin in ima svoj centrum v petrolejskem ozemlju. V Ve-racruz je prispelo več poslancev, da skličejo kongres in imenujejo novega začasnega predsednika. Okoli 6000 upornikov prodira proti glavnemu mestu republike, nad 15.000 pa jih zapira vse poti, ki vodijo v Veracruz. — Predsednik Obergon je odločen zatreti upor z orožjem. MARIBORSKA POROTA je začela z zasedanjem dne 10. decembra. Prvega dne se je zagovarjala Marija Jeremič, ki je bila obdolžena, da je zažgala gospodarsko poslopje, last njenega sina. Ona in njen mož Ivan sta prepustila sinu posestvo že leta 1921. Ko je oče umrl, se je sin oženil in z snaho je prišel v hišo tudi prepir. Med sinom in materjo je vladalo napeto razmerje, ki je bilo vzrok mnogim tožbam. — Mati mu je večkrat v prepiru zagrozila, da ga bo že uničila; dne 7. septembra pa je v navzočnosti snahe za-vpila: «čakaj, me boš pomnil«. Nato je odšla iz kuhinje proti gospodarskemu poslopju, v katerem se je kmalu pojavil ogenj, ki je v trenutku zajel celo poslopje. Ivan Jeremič je s težavo rešil samo živino. Mati njegova je bila obdolžena požiga, toda je tajila in porotniki so jo tudi rešil vsake krivde. UBOJ. Dne 11. novembra se je zagovarjal Marko Boha-nec, obdolžen uboja. Neko nedeljo v septembru so popivali v vinotoču pri Mali Nedelji brata Lovro in Marko Bohanec in brata Franc ter Tomaž Zemljič. Iz vi-noloča so odšli v gostilno, kjer so našli Franca Fras, s katerim so imeli že dalje časa napeto razmerje. Že prej so mu grozili, da ga bodo ubili. Frasa, ki se je po iz-povedbi prič hotel v tej gostilni z njimi pomiriti, so napadli s pestmi. Marko Bohanec mu pa je porinil nož v hrbet. Ranjenec je par trenutkih izdihnil. Obtoženi Fras se zagovarja s popolno pijanostjo, vendar ga je porota obsodila na pet let ječe. Mlad ropar. Na zatožni klopi je sedel 19 letjii Štefan Pozvek iz Brezovcev v Prekmurju, samski poljski delavec, ki je znan kot deloinržnež, ki rad živi na stroške drugih, zraven pa je fant zelo nasilen in nevaren. Zagovarjati se je moral radi dveh slučajev ropa. Dne 26. julija je oropal posestnika Miha Žilavec, katerega je vodil kot kažipot skozi gozd. Tu ga je napadel in mu odvzel 1400 K. Žilavec ga ni poznal, pa ga za to ni prijavil. Dne 11. avgusta pa je Pozvek oropal na enak način posestnika Januša Dani, 60 letnega starca brez leve roke. Odvzel mu je listnico z vsebino 40 dolarjev in 7000 kron. Oblasti so roparja hitro izsledile in tudi Žilavec, ki je svoj slučaj že prijavil, je spoznal v njem roparja. Pred poroto je obdolženec tajil vsako krivdo ter izjavil, da je denar, ki so ga našli pri njem, lastnina njegovih bratov in sester, kar se je pa izkazalo kot neresnično. Razprava je bila v svrho zaslišanja novih prič preložena. CELJSKA POROTA. Dne 4. decembra t. 1. se je začelo v Celju letošnje jesensko porotno zasedanje. Na vrsto je prišlo devet slučajev. Težka telesna poškodba. Kot prvi se je zagovarjal Anton Pšeničnik radi težke telesne poškodbe. Pri kožuhanju koruze pri posestnici Tereziji Jagrič v Piršenbregu je prišlo do prepira med Martinom Žitnik in Vinkom, Antonom in Francetom Pšeničnik, katerega je povzročil Martin Žitnik v vinjenosti. V prepiru je Anton Pšeničnik potegnil nož ter sunil Žitnika v oko, da mu je izteklo. Pšeničnik se je zagovarjal s silo-branom. pa je bila razprava radi natančnejše preiskave (preložena. Star tat. / Friderik Glockel, rojen v Nurnbergu v Nemčiji, je bfl aaposlen kot sedlar pri trgovcu Florijanu Gajšek v l oki pri Zusmu, potem pa pri Edvardu Zupancu na Pristavi Ko je dodobra spoznal vse razmere, je pri obeh vlomil in odnesel veliko blaga. Obsojen je bil na dve leti joče, po izdržani kazni bo pa kot inozemec izgnan. Uboj. 311etni Jožef Megla, posestnik v Sopotah, je ubil svojega tasta Franca Plevnik. Megla se je na Plevnikovo posestvo priženil in postal solastnik ženinega posestva, stara dva sta si pa izgovorila užitek. Megla je začel kmalu pijančevati in je večkrat izjavil, da bo svojega tasta ubil. Nekega dne so res našli starca mrtvega, ubijalec ga je tako pretepel, da mu je zlomil 13 reber in prižadjal še več drugih težkih poškodb, radi katerih je tast umrl. Obsojen je bil na tri leta ječe. Uboj v Senovem. Dne 30. septembra t. L je prišlo v Senovem v re-starrraciji med gosti: Ivan Hlebec, Karel Skoberne, Alojz Boh, Franc Pire in Ivan Petan do pretepa. Pri tej priliki je Alojz Boh z nožem lahko poškodoval dva tovariša, Ivan Hlebec pa je nato pobil Boha z lato iz plota, da je obležal nezavesten. Bohov svak Labotar je to videl, pa je oddal tri strele v zrak, Franc Pire in Ivan Petan pa sta stekla za njim in ga gonila po cesti. Petan se je takoj vrnil. Pire pa šele čez nekaj časa, Labotarja pa so našli težko ranjenega. Vsled ran je drugo jutro umrl, dognalo se pa je, da ga je »zaštihak Pire. Porotniki so zanikali vprašanje uboja, potrdili pa vprašanje o težki telesni poškodbi, nakar je bil Pire obsojen na 10 mescev ječe. Pet let ječe za posilstvo. Dne 15. septembra t. 1. se je vračala 511etna Ema Č. iz Ojsterške vasi proti Braslovčam. Na potu jo je dohitel 251etni posestnikov sin Ivan Babič iz Pariželj. Po kratkem razgovoru jo je napadel, vrgel na da ter po hudem boju posilil. V obrambi mu je žena razpraskala obraz in ga ugriznila v roko, on pa jo je davil za vrat in raztrgal bluzo. Potem ji je vzel še 80 kron in jo pustil na cesti. Orožniki so hitro Babiču dokazali nasilje, ker so našli njegovo obleko povaljano, roke in obraz razpraskan, imel pa je še ukradeni robec od Eme Č. pri sebi. Porotno sodišče ga je obsodilo na pet let težke ječe. Mlad ubijalec. Komaj 181etni Ignacij Koprivnik, posestnikov sin ocl Sv. Kunigunde v konjiškem okraju, se je zagovarjal pred poroto radi uboja. Dne 18. novembra t. 1. se je na sejmu ▼ Oplotnici v gostilni spri s 301etnim posestnikom Jože-ton» Kovče. Kovče je sunil Koprivnika z nogo, njegovega strica Rošerja pa je pobil s stolom. To je Koprivnika tako razjezilo, da je potegnil nož in udaril dvakrat po Kovčetu, ne da bi gledal kam. Zadel ga je v trebuh in Kovče je po 24 urah vsled vnetja trebušne mrene umrl. Po storjenem zločinu je nagovarjal ubijalec strica Rošerja, da naj prevzame en sunek z nožem na sebe, česar pa mu stric ni hotel storiti. Koprivnik je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe, ker so porotniki vprašanje uboja zanikali. Alkohol, povzročitelj uboja. Na dan Vseh svetnikov je prišlo v gostilni Fr. Koc-mena v Št Rupertu nad Laškim do pretepa med vinjenimi fianti. Pretep sta povzročila brata Zeme, ki sta brez vzroka napadla in pobila na tli: fanta Leskovšeka. Iz tega se je razvil splošen pretep, v katerem je neki Verbovšek s težkim polenom udaril Ivana Zeme po glavi, da mu je počila k banja in je radi tega drugi dan umri. Verbovšek je pred sodnijo dejanje tajil, priče so ga pa precej obremenile. Porotno sodišče ga je obsodilo na 18 mescev ječe. Zopet uboj. Dokaz moralne propalosti, ki je zavladala med mladino, je posebno jasen radi številnih ubojev, ki se dogajajo na deželi. Pred celjsko poroto so se obravnavali kar štirje slučaji uboja, katerega je povzročil večinoma alkohol. Dne 6. decembra se je zagovarjal Ignac Korun radi uboja, ki ga je izvršil v ljubosumnosti. Ubil je Ivana Napotnika, ko je v nedeljo, dne 4. novembra t. L, spremljal s svojim bratom Francom kmetsko dekle Cecilijo Martine od Robi-dove gostilne v Gaberjih proti njenemu domu v Plešivcu. V Velunji je postal pri gostilni, dečim je njegov brat Fran spremljal deklico še naprej. Naenkrat so Franca napadli trije fantje, ko pa je Ivan hitel na pomoč bratu, ga je u-daril rudar Ignac Korun z drvo tako po glavi, da je drugi dan umrl. Obdolženec je že od prej znan kot nasilnež, pa tudi med razpravo se je vedel izzivajoče. Obsojen je na uri leta težke ječe. Korupcija med cariniki. Pred poroto se je dne 7. decembra zagovarjal carinik celjske carinarnice Evgen Grunwald in Židje Rafael Levi, kak Finci, Izak Baruh in Izak Levi. Ti štirje židje so poskušali vtihotapiti iz Nemške Avstrije cigaretni papir in saharin, ki je tam znatno cenejši, pa so zato podkupili carinika Griinvralda z 30.000 dinarji in zlato uro, da je o-mačil v vagonu vtihotapljeno blago za zacarinjeno, ne da bi on imel sploh pravico blago zacarinjevati. Ponaredil je tudi potrebne listine. Slučajno je celo afero razkrila zagrebška železniška policija in tihotapci so z brezvestnim carinikom vred romali v zapor. Pred poroto so bili obsojeni: carinik na tri mesce, židje pa vsak na dva mesca ječe. Ker so kaze« že odsedel! v preiskovalnem zaporu, so bW Vtkoj izpuščeni. » * * Tedenske Samostojni so se zopet osmešili pri Kmet. družbi. Odkar je šel samostojni ravnatelj Kmetijske družbe Gustav Pire prostovoljno v smrt, so morah samostojneži izročiti vodstvo družbe našemu pristašu g. profesorju E. Jarcu. Izguba predsedniškega mesta jih je močno grizla in njihovi kolovodje so sklicevali protipostavno občni zbor družbe, na katerem so se hoteli polastiti predsedniškega mesta. G. prof. Jarc je svaril samostojne, naj ne uganjajo čisto protizakonitih kozlov, a vsa svarila so bila zaman. Slednjič je prišla zadeva o sklicevanju nepostavnega obč. zbora Kmetijske družbe od strani samostojnih v odločitev predsedstva pokrajinske uprave. Predsedstvo je razsodilo in odločilo, da je ta samostojii občni zbor neveljaven in ravnotako neveljavni tudi vsi sklepi tega občnega zbora. Okrajna glavarstva bodo po nalogu pokrajinske uprave obvestila o tem še posebej vse posamezne podružnice s posebnimi dopisi. Slabostojni mesarji in birti so dobili od pokrajinske uprave pošteno zaslužen dolg nos. Mesarji in birti se razumejo na meso in pijačo, a razlaga pravil m zakonov sta jim španska vas. Organizatoričen tečaj za orlovsko ekspozituro Maribor se vrši od 17,-22. t. m. v dijaškem semenišču v Mariboru. Vsak odsek mora poslati vsaj enega udeleženca. Prinese naj s seboj koc in eno obrisačo. Tečaj je ve-levažen za razvoj orlovske misli na naši severni meji. Čudne razmere v A packi kotlini Iz Drobtinc smo prejeli dopis, ki nam razkriva jako čudne razmere, ki vladajo v tamošnji šoli. Dopis se glasi: V naših krajih, ki leže na meji in so najbolj ogroženi od tujega življa, bi se moralo gledati vsaj na to, da bi bile šole, v katerih se vzgaja mladina, čisto narodne, da se mladina nav-zame narodnega duha, ki ga je v teh obmejnih krajih tako malo opažati. Med tem pa je v naši občini ravno nasprotno. Imamo 4 razredno osnovno šolo, na katero je prišel za šolskega vodjo mož, ki je vse prej, nego narodnjak in ki pridno podpira tujerodno nadvlado v raznih občinah. Ta šolski vodja je namreč tajnik kar v štirih občinah. Vidi se zanemarjenje šole od šolskega vodje, pa tudi v občinah ni gospodarstvo najbolj vzorno. Ljudje morajo plačevati kazni, ker sedanji občinski gerent in šol. vodja ni strank obvestil o predpisanih naredbah, občinske ceste so pod psom, vodni jarki niso očiščeni, kar so občani ob priliki zadnjih povodnji bridko občutili. Sedanjega vodjo so spravili demokrati kot svojega zvestega privrženca na to mesto. Napravili so ga za gerenta dveh občin, dasi o občinskem poslovanju nima niti pojma. Da se izkaže hvaležnega demokratom, preganja Slovence, ker so baje klerikalci in protežira Nemce. Pred volitvami v občinske odbore je sestavil sam kandidatne liste in pridno agitiral za ono, na kateri so bili sami najhujši Nemci. Njemu se imamo sedaj Slovenci zahvaliti, da nimamo nobenega zastopnika v občinskih odborih občin, kjer on odločuje. Tak mož ne spada nikakor na mejo in mora se ga odstraniti 'z sedanjega mesta. Ustanovni občni zbor Strokovne zveze tobačnih trafikantov za Slovenijo se bo vršil v nedeljo, dne 16. t. m., v Ljubljani na Rimski cesti v gostilni pri Mraku. Vsaka podružnica je zavezana pcslati vsaj enega delegata. Mariborske novice. Praznik kat dijaštva, 8. december, so proslavili mariborski dijaki zelo slovesno. Zjutraj so se udeležili skupno z akademiki in Orli sv. obhajila in svete maše, potem so imeli ob 11. uri dopoldne pri čč. šolskih sestrah slavnostno zborovanje, zvečer ob 5. uri pa je priredil dijaški Orel v dvorani kazine krasno uspelo telovadno akademijo, katere se je udeležilo mnogobrojno občinstvo. — Mariborsko okrajno glavarstvo je dobilo novega okrajnega glavarja. V ponedeljek je prevzel posle glavarstva dr. Vončina, dosedaj glavar v Novem mestu. Za nekaj časa ga še zastopa vladni tajnik Poljanec. — Zagonetne smrti je umrl v nedeljo po noči čuvaj zvonolivarne Nassimbeni in drugi, Franc Robič. Zjutraj so ga našli v njegovem stanovanju ležečega na tleh, s kosom klobase v rokah. Prvotno se je mislilo, da je umrl vsled zastrup-ljenja, pri raztelesenju pa se je dognalo, da se je zadušil s koščkom klebase, ki mu je obtičal v sapniku. — Priporočljiv advokat je dr. Rosina v Mariboru, kar se vidi iz naslednjega: Slovenski mesar Kramberger je hotel prositi pri demokratski posojilnici v Naiodnem domu za posojilo 25.000 dinarjev. Da bi to posojilo za gotovo dobil, je šel k dr. Rosini, ki je načelnik te posojilnice, in mu je zagotovil, da bo posojilo dobil. Prošnjo pa je posojilnica odbila in Kramberger ni dobil posojila. Vkljub temu mu je dr. Rosina zaračunal za ničevo posredovanje 4000 (re: ci in piši: štiritisoč) dinarjev, ali 16.000 kron! Ker ni mogel plačati, je dal zarubiti njegovim staršem vole. Ti so v strahu, da ne bi izgubili volov, plačali zahtevano svoto. Razven odvetniških stroškov so plačali Krambergerjevi še stroške rubeži in sicer 1680 dinarjev, tako da je stala Krambergerjeve samo prošnja za posojilo pri liberalni posojilnici nič manj nego 5680 dinarjev, ali 22.720 kron. Dr. Rosina ni noben revež, ampak zelo premožen odvetnik. Tako postopanje ga pa »lepo« priporoča zlasti kmets-kemu ljudstvu, katerega že davkarija več kot preveč odira. Ravnokar označena Krambergerjeva zadeva z liberalnim denarnim zavodom in oderuškim demokratskim advokatom kliče kmetskemu narodu: Varuj in ogiblji se liberalnih posojilnic ter hranilnic, ki so samo voda na nenasitne mline oderuških demokratskih advokatov! Cerkvena slovesnosti pri Gor. Sv. Kungoti. Dne 8. decembra 1923 je za našo župnijo velike važnosti. 25 Marijinih hčera je bilo slovesno sprejetih v dekliško Marijino družbo. Družbeni oltar »o dekleta z venci ozalj-šale, a nad prekrasnim kipom Brezmadežne blesti velik napis: «Vsa lepa 6i, in madeža ni na Tebi.« Ozaljšano z eeienjem je hilo tudi župnišče, od koder se je ob 2. uri j popoldne pomikala lopa četica kandidatni j, na čelu prekrasna družbena zastava v cerkev, kjer je pred Marijinim oltarjem nad vse ginljivo, razložil preč. gospod profesor Ernst Trstenjak pomen Dekliške družbe in nje visoko dostojanstvo. Ginljiv je bil prizor, ko je domači g. župnik blagoslovil lične svetinje s trakovi in razdelil sprejetim na novo, med tem, ko so pevci zapeli tisto večno lepo «Trenutek je prišel vesel« in so jo peli, dokler je trajalo razdeljevanje družbenih svetinj. Marsikatera je plakala, in veliko mater, ki je bilo navzočih pri tem slovesnem trenutku, se ni moglo zdržati solz. A po dovršenem opravilu zapela je družba s spremljevan-jem orgelj veličastno himno Marijino «Poveličuj moja duša gospoda!« — Čast vam, gornjekungoška dekleta, 1« stanovitne in zveste ostanite svoji nebeški materi, ki ste si jo na tako slovesni način izbrale, neustrašeno pred celo župnijo za svojo zavetnico in mater. — Sedaj pa prihajajo mladeniči in prosijo sprejema m fantovsko Marijino družbo. Dosedaj se jih je že do 1& oglasilo. Fantje, večjega veselja Brezmadežni ne morete storiti, kot da stopite tudi vi pod njeno zastavo; tako bodo veseli vaši starši, ponos boste šentkungovške župnije a krona vsega pa mirna zavest, da ste cvet svoje mladosti posvetili Jezusu in Mariji. Le korajžno po tej poti z Bogom in Marijo. S sekiro je bil napaden. Ivan Dvoršak, posestnik v Ješenci pri Mariboru, je živel s svojo ženo v neprijaznosti, ker mu je postajala vedno bolj nezvesta. Zaradi tega je nastal večkrat prepir, žena pa je postajala zadnji čas tako hudobna, da mu ni dala niti več hrane. Ko je prišel v oni usodepolni noči Dvoršak od dela izmučen domov, se je ravnotako zgodilo. Prosil je ženo: »Daj mi večerjo«, nakar mu je zabrusila: »Tebi ne dam ničesar več!« Ko jo je prosil za ključ od shrambe, da si sam nekaj skuha, mu tudi tega ni hotela dati, pač pa ga je poslala v sobo, češ; »Le pojdi noter v sobo, ti bom dala kruha!« Revež, nič hudega sluteč, je stopil v izbo, kjer ga je doletela nesreča. Takoj ko je stopil skozi vrata, so planili na njega njegova žena in njeni dve sestri. Nezvesta žena ga je zgrabila za roke, da se ni mogel braniti, tast pa je z besedami: »Zdaj pa le ubijmo hudiča, potem pa ga kar nekam zavlecimo«, udaril nesrečneža s sekiro trikrat po glavi. Ko bi ga previdnost božja ne čuvala, bi getovo tam pod udarci izdihnil svojo dušo. Njegova izvanredno krepka narava mu je dala še toliko moči, da se jim je izvil iz rok ter zbežal ves v krvi k županu, ki ga je takoj prepeljal na njegov dom v Rogozo, kjer je bil takoj previden s sv. zakramenti, nakar ga je rešilni voz prepeljal v mariborsko bolnišnico. Resnica o italijanskem blagu. Nedavno smo sijajno manifestirali zoper italijanska nasilja, pa 80 od 100 ma-nifestantov je bilo oblečenih v — italijansko blago! In trgovci, ki so z nami demonstrirali, naročujejo naprej italijansko robo za nas! V prodajalni bi moralo imeta tako blago tudi ovoj s firmo: »Cocolori«, ali kako že; pa naši trgovci to odstranijo, da se ne ve, odkod je. To naj te ne moti! Poglej, ko kupuješ blago — štof, cajg ali platno — proti luči ga podrži in skozi boš videl, skoz to italijansko sakovino! Angleško blago, če ga krojač zmoči, malo »skupaj skoči«, potem pa drži »na večno«; italijansko blago pa ti »razide« po parkratnem pranju, kakor mezdra. Nedavno sem kupil italijanski barhent, že davno ga ni; češki bar-hent pa je po parkratnem pranju gost, mehek in topel kakor jirhovina. Pri angleškem in češkem blagu ne vidiš skozi; takega kupi, to bo najizdatnejša demonstracija! Na Dunaju, v Pragi in drugod vidiš v izložbah vseh večjih trgovin napis: Nimamo italijanskega blaga! Kje pa je pri nas kaj takega?! Bilo srečno! (Dopis od Sv. Urbana pri Ptuju.) Zadnje dni pred adventom smo imeli pri Sv. Urbanu pri Ptuju dve odlični poroki. Ženila sta se sinova naših dveh cerkvenih ključarjev in županov g. Konrad Belec in g. Franc Hauptman. Oba sta prišla na ugledne in bogate kmetije k spoštovanim in poštenim ljudem: g. Konrad Belec v Ločič k Krambergarju in g. Franc Hauptman pa v Desence k Bračičevim. Želimo jima srečo v novem stanu in da bi ostala tako odločna naša somišljenika kakor sta gg. očetal Bilo srečnol Povzročitelj tožbe je prejel plačilo. Od Sv. Barbare v Halozah poročajo: V zadevi, od katere so bili Kelc Ivan, Belšak Anton, Gabrovec Mihael, Kranjc Jakob in Debe-ljak dne 23. m m. pri ptujski okrajni sodniji oproščeni, je bil njen povzročitelj proti svojemu predstojniku in župniku Janezu Vogrin, bivši cerkovnik in organist Ferdo Kristl dne 30. m. m. obsojen na 250 dinarjev globe ter v plačitev dveh sodnijskih obravnav in dveh pravnih zastopnikov. e Oi lovska prireditev pri Sv. Marku niže Ptuja. Naš orlovski odsek bo vprizoril v nedeljo pred Božičem, dne 23. t. m., ob pol treh popoldne v posojilnici priljubljeno igro »Mlinar in njegova hči.« V glavni vlogi gostuje član Ljudskega odra iz Maribora in ker imamo spretno režijo, obeta biti igra prav zanimiva. Smrt vzornega moža. Poročilo od Sv. Jurija ob južni žel. Pri nas je preminul Anten Vrečko, p. d. Pintar, na Pesnici v 78. letu starosti. Blagopokojni je bil dobro znan duhovnikom, katere je kot kaplane spremljal vsako leto od Bcžiča do Sv. Treh kraljev po obširni tukajšnji župniji po hišnem blagoslavljanju, ki je pri nas v navadi že celih 45 let. Po svoji naravi je bil zelo vesel in je rad pripovedoval nedolžne šale. Bil je celih 45 let cerkveni ključer pri Sv. Rozaliji. Za tc cerkev je posebno veliko storil, dal jo je lepo prenoviti na znotraj ter na zunaj. Dolgo vrsto let je bil naročen na »Gospodarja«, katerega je zvesto prebiral. Tudi svoje otroke je lepo preskrbel in za njegovo trudapolno in požrtvovalno delo mu bo Vsemogočni gotovo zvest plačniki Smrt vzorne matere in gospodinje v Šmarju pri Jelšah. Na Marijin praznik dne 8. t m. smo spremiH k večnemu počitku pridno gospodinjo in vzgledno krščansko ženo in mater Ano Jecl, Biia je mirnega značaja, dobra duša. Gotovo ji je bil Bog obilen plačnik. Za njo žaluje mož Matija, večletni župan in bivši član krajnega šolskega sveta ter »vest pristaš SLS, plakata tudi dva otroka, sin in hčerka. Vsem kličemo prijatelji in znanci: Bog Vas tolaži in upajte, da se za vedno enkrat zopet združite nad zvezdami! Umrla je stara in ugledna gospa. V Dramijah, je dne 10. t. m. umrla v starosti 92 let mnogospoštovana gospa Neža Šket, učiteljeva vdova, mati tukajšnjega trgovca in poštarja g. Alfonza Šket. Vsem znancem in prijateljem se priporoča v blagi spomin! N. v m. p.! Novice od Št. Jakoba na Kozjaku. Naš novi posest nik Franc Borovnlk, p. d. Šuklar je šel v Vitanje po svojo zivljensko družico Alojzijo Krajnc, p. d. Škofle-kovo, ter jo 26. novembra peljal pred oltar, da mu ona pomaga prenašati skrbi in bremena obširnega posestva. Mreno pozdravljena in dobrodošla pri nas. Obema pa kličemo: Na mnogo srečna leta! — V kupo svetovskega veselja pa je kanila kaplja žalosti. Stara Cesarica, Ana Borovnik, mati starega Šuklarja, sedanjega Pušnika v Kozjaku je isti dan v 89. letu svoje starosti zatisnila svoje trudne oči. Kot najstarejši ženski v župniji so novi avonovi prvokrat peli nagrobno žalostinko. Naj v miru počiva. Dne 2. decembra smo pokopali ob veliki udeležbi tjudstva Janeza Ramšak, 69 let starega bivšega posestnika lepe in ugledne Bamšakove hiše v Strmcu. Kako je bil rajni priljubljen, je pokazal pogreb. Koliko je dobrega storil v 18 letih kot odbornik občine Dobrna in v šestih letih kot šolski odbornik, je že našel zapisano pri Bogu. Koliko se je trudil pri zidavi naše farne cerkve, «aašol je plačilo. In kako boguvdano je pričakoval smrt — nam vsem v zgled. Mir in pokoj njegovi duši. — Po več kot enoletnem prizadevanju in blagohotni pomoči finančne kontrole v Mislinju je cerkvena gostilna vendar dobila staro tobačno trafiko nazaj. Doslej v celi občini Kozjak ni bilo niti ene trafike in so morali naši toba-karji v Št. Florjan po tobak. Sedaj ga imajo blizo. Tudi posestnikom iz I^esa in deloma iz Strmca je dobava tobaka s tem zelo olajšana in smo finančni upravi zato aelo hvaležni. Sedaj pa tobakarji vseh vrst: le pridno prihajajte po to žlahtno zelišče in prinašajte svoji nepo-blojšljivi stari navadi vsak dan svoj žgalni dar. Da bi le tako drag ne bil, kaj ne?! Pn. župnijskim uradom javimo na razna vprašanja, da se dobijo tablice za zakristijo z imeni papeža in Škofa v Cirilovi tiskarni v Mariboru po D 2.50 komad s poštnino vred. Jaslice po najrazličnejših cenah, raznovrstni kinč m. božično drtreaee, prešan in svileni papir, pisemski papir, molitvenike, povestne knjige in mnoge druge predmete ,primerne za božična darila, kakor tudi bo-«idčne in novoletne razglednice so na razpolago v Cirilovi Jfekarai v Mariboru po najnižjih cenah. KMETIJSKA DELA V MESCU DECEMBRU. Doma na dvorišču in pri živini. December je zimski rasesec, v katerem se na kmetih navadno malo dela in srsled številnih praznikov mnogo praznuje. Toda pameten gospodar ne miruje, četudi ves zimski čas, traja prvega sdventa mraz. Opravljajo se zimska hišna dela, kakor pletenje košev za listje in košaric za sadje. Popravljajmo gospodarsko orodje, kakor phige, brane, osipalnike in oka-palnike, vile, motike, sekire itd. Ob koncu mesca zaključimo letne gospodarske račune in napravimo bilanco. Po fevršeni inventuri se lahko prepričamo, ali smo v tekočem ietu napredovali, ali nazadovali. Nabavimo po potrebi nove računske knjige za prihodnje leto. Mešajmo žito, koruzo in drugo zrnje, da ne splesni v shrambah. Žveplajmo sadne kleti in prebirajmo sadje vsaj enkrat na teden, da ga obvarujemo pred gnitjem. — Otroci se vesele drsanja aa prvem ledu, ker največje dečje je veselje, ko te izpolnijo se želje. Paziti moramo na nje, da se ne prehlade v snegu, ali v nezadostno zakurjeni izbi. — Perutnino je dobro krraiti, zlasti, ako je zapadel sneg. Govedo spuščajmo vačkrat ne prosto, da se izprehodi. Ne napajajmo živine s premrzlo vodo, ker to škoduje. Kjer griček bil poleti zeleneč, tam mladež brhka zdaj se sanjka, doline senčne krije sneg blesteč, od drsanja se fantič vrača. V vinogradu. Prirejajmo mešanico ali kompost iz gnoja, naplavine in različnih odpadkov, ki bi sicer ostali neizrabljeni. Dovažajmo zemljo na vinogradne nasipe (sepe). Ob «godnem vremenu kopajmo jesensko kop, ki naj bo »vezana z gnojenjem vinograda. O gnojenju vinogradov urno govorili v 50. številki »Slovenskega Gospodarja.« Krpajmo nastale luknje v mlajših nasadih s prvovrstnimi enoletnimi cepljenkami, ki jih obrežemo šele spomladi. Polagajmo vlačenke in grobenice, ako jih imamo. Vlačenke so enoletne rozge, ki jih polagamo na mesta, kjer hočemo vzgojiti mlado trsje. V naslednjem letu, ko so pognale dovclj korenin, da se morejo same prehranjevati, jih odrežemo od svoje matične rastline. Ker vlačenke že prav kmalu napade trtna uš, jih ¿e uporabljati samo za izčrpavanje starih nasadov, ki jih nameravamo v najkrajšem času obnoviti. Grcbanice so enoletne trtne mladike, ki jih položimo na prazna mesta tako. da ostanejo z matično rastlino še nadalje v zvezi. Glede trpežnosti in odpornosti proti trtni uši so zategadelj grobanice boljše od vlačenk. Rigolafmo za nove nasade. Pri tem skrbimo za odvod talne vode s pomočjo drenažnih cevi, da preprečimo poznejše neljube plazove. V svrho lažjega obdelovanja in dostopa je poskrbeti za dovozne ceste in peta ter pustiti dot iona mesta, ki pridejo za to v poštev, nerigolana. V sadonosniku. Gnojimo sadno drevje s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili. Kopajmo jame, ki naj bodo pol metra globoke in 2 metra široke. Starejše drevje očistimo mahu in skorje ter namažimo z apnenim beležem ali pa z drevesnim karbolinejem, mlajše pa vrhu tega ob-dajmo še z drevesnimi omoti, da ga obvarujemo pred zajci in drugimi poškodbami. V decembru je najlepši čas, da pregledamo sadno drevje ter porfežemo vso na drevju ostalo zapredeno listje in gnilo sadje. Vse to sedaj lažje opazimo in brez težave odstranimo ter sežgemo. S tem zatiramo najuspešnejše razne sadne škodljivce, ki prezimujejo na sadnem drevju. Na malih vejicah najdemo hi in tam v mične obročke zloženo zimska jajčeca od prstenčarja in zlatoritke. Takšne vejice je treba odrezati in sežgatL Enako odstranimo po nekaterih krajih na sadnem drevju se nahajajoči ptičji lim, ki spada med največje rastlinske zaje-dalce sadnega drevja. Drobnejše veje odrežimo z limom vred, na debelejših pa ga izrežimo prav v živo ter rano zamažimo s cepilno smolo ali katranom. Naročimo sadno drevje že sedaj, da dobimo lepša drevesa in zanesljivo blago. Dokler ne zapade sneg, je še vedno čas za setev sadnega semena, ker je jesenska setev boljša od spomladanske. Če pa nismo imeli v tem času primernega prostora, vložimo peške med vlažno zemljo ali pesek v posode, ki jih postavimo čez zimo na hladno, da seme preveč ne sklije. Zima je najpripravnejši čas, da izkopamo staro, onemoglo sadno drevje in drevesne štore. Ob slabem vremenu pa pripravijajmo kole in druge sadjarske potrebi-čine, da ne tratimo s tem dragega spomladanskega časa. Na polju in travnikih. Orjimo jesensko praho. Dele-ljišča gnojimo z gnojili, ki ne vsebujejo dušika (kajnitom, Tomasovo žlindro). Preorjimo vratnike ter izvozimo zemljo po celi njivi. Preorjimo vse njive, ki jih preplavlja voda ter napravimo iz njih travnike, bodisi stalne ali začasne. Nadalje spremenimo v travnike vse mokre in močvirne njive, kjer je zemlja vsled važnosti ugodna za pridelovanje krme. Dobro je tudi preurediti v travnike vsa oddaljena polja, ki jih radi prevelike oddaljenosti težko obdelujemo. Napačno je, ako pustimo njive, da se same zaledinijo in preurede v senožeti. Takšni senožeti dajejo potem več plevela, nego trave. Zatorej je njive preorati in obsejati s primerno mešanico detelj in trav. Podrobneje o tem predmetu bomo napisali v eni prihodnjih številk. V gozdu. Izsekavamo mlade lesove. Podirajmo staro drevje in sekajmo drva za kurjavo. Razločujemo golo in prebiralno sečnjo. Pri goli sečnji podiramo vso drevje po vrsti in prostor nanovo pogozdimo. To je najboljši način pogozdovanja starih šum, katerih vsakoletni prirastek na lesu je premajhen, da jih še nadalje obdržimo. V takih šumah je prebiralno sečnjo na vsak način opustiti. Na vrtu. Dovažajmo sladko sprstenino ali kompost za zboljšanje vrtne zemlje. Rigolajmo in opravljajmo sploh vsa zemeljska dela, dokler to vreme dopušča. Krmimo ptice-pevke, ki nam pomagajo zatirati različni mrčes na zelenjavi in na sadnem drevju. Rastline v prezimovalnih prostorih je večkrat pregledati in po potrebi zaliti z mlačno vodo. Krtice na vrtu je pokončevati s pomočjo lovilnih loncev. Vrtnice je pokriti z listjem, predno pritisne oster mraz. V kleti. Dolivanje novega vina in sneženje sodov o-krog pilk, da se ne zarede ocetne glivice, ki povzročajo cik. Koncem meseca pretočimo vino prvikrat, ako je zavrelo in se sčistilo. Sicer pa med prvem pretakanju med drožami in čistim vinom ni treba polagati baš ostre meje, ker je mlado vino v tem času z ozirom na boljši razvoj še kolikor toliko na drože navezano. Ugodnega vpliva kvas-nih glivic na mlado vino, ko je vrenje dovršeno, prav gotovo ne poznamo še popolnoma. Vemo samo, da je vino, ki je ležalo na drožah dalje časa, na okusu mnogo boljše, nego vino, ki smo ga pretočili takoj po glavnem vrenju ter ga ob tej priliki ločili od njegovih usedlin. S pretakanjem pa tudi ne smemo čakati predolgo. Ko so kvasne glivice dovršile svoj posel, zapadejo trohnobi, kakor vsaka organska snov ,pri čemur se tvorijo snovi, ki kakovost vina lahko poslabšajo ali celo popolnoma pokvarijo. Zategadelj j-« vino pretočiti, še predno so se začele kvasne glivice razkrajati. Ta čas nastopi pri slabih vinih poprej, nego pri močnih, kjer visoka množina alkohola vino varuje pred pokvarjenjem. Pri pretakanju ne pozabimo na žvep-ljanje sodov, ki naj služi kot pravilo pri tem poslu. V kleti skušajmo ohraniti zadostno toplino, ki naj ne pade v najhujši zimi pod 12 stopinj C. V čebelnjaku. Če nastane kateri lepi in solnčni dan, j je odpreti izletišča, da čebele napravijo izlet ter se osna-žijo. Pred panji je sneg odstraniti ter položiti slamo ali de- i ske, da čebele pri izletanju ne popadejo na tla in v sneg. i Čebela, katera pade v sneg, je zgubljena. Njeno življenje [ je končalo. Ona se je ohladila in umrla. Umen čebelar j pri posameznih izletiščih večkrat prisluškuje, da-li je roj j popclnoma miren ali ne. Zasliši li kakšno brnenje v njem ■ ali nemir, je to znamenje, da v panju nekaj ni v redu. i Vzrok nemira more biti glad, žeja, pomanjkanje svežega zraka, ali pa kakšni škodljivec, ki se je vrinil v panj. Ako ' izletišče ni bilo zamašeno z rešetko, tedaj se je mogoče priklatila v panj miš, ki najde na satovju svoj zaželjen ; prigrizek. V takšnem slučaju ponesemo panj na topel pro- ; stor, ga pregledamo ter odstranimo nedostatek. Pregle- > dajmo stare satnike in Čebelarsko orodie in popravimo vse, kar ni v redu. Obenem i7delujmo nove satnike in medstene ter naročimo vse potrebščine za prihodnje leto. , Ob kcncu leta izračunajmo vse dohodke in izdatke, da moremo razvideti, da-li smo v čebelarstvu napredovali ah nazadovali. i V decembru pravniki se kar vrste. Božične dni, otrok nedolžnih god; Miklavža se nešteti vesele. Ko pride blagoslavljat mali rod. '' *'. Dnevnike računske kmet prebira, Knjige čita šolarček pri hiši; S tem obzorje dušno si odpira fn srca viharje zle utiši. Vekoslav štampar, kletar, Vinaria, Ptuj. K članku »Gnojenje vinogradov.« V štev. 50 «Slov. Gospodarja« z dne 29. novembra t. 1. je pisec članka > Gnojenje vinogradov« v predzadnjem odstavku kritiziral postopanje vinogradnikov, ki podkapajo gnojila v jarke. Po njegovem mnenju naj bi se gnoj podkopaval enako kot vršimo to delo na polju. To znači približno toliko, kakor da naj se gnoj pri vsaki motiki spravlja v zemljo in z njo pomeša. Ta način gnojenja utemeljuje s tem, da so drobne trtne koreninice razširjene po vsej zemlji okrog trsa in iščejo hrano povsod, kjer jo morejo dobiti. Mnenju gospoda člankarja se v celoti ne pridružujem, čeprav njegova posamezna izvajanja ne smatram napačnim. Res je, da segajo trtne koreninice daleč naokrog ter so takorekoč razpredene od trsa do trsa po vsem vinogradu, vsled česar je tudi potrebno, da je vsa zemlja enakomerno gnojena. Toda ne morem si predstavljati, kako bi bilo treba zemljo kopati, da bi se gnej porazdelil tako enakomerno, kakor je bil raztrošen na površju zemlje. Če hočemo gnojilo pri vsaki motiki spravljati v zemljo, tedaj ne moremo preprečiti tega, da nam ostane nekoliko gnoja nezasutega, ne glede na to, da bi bilo takšno delo samo po sebi zelo tožavno in počasno. Treba je torej vsekakor delati jarke ler v nje nasipavati gnoj. Jarke napravimo najbolje po celi črti cd enega trsa do drugega in ne samo na sredi med črtami, kakor se ponekod dogaja. Da se gnoj lepše porazdeli, napravimo dva ali še več jarkov med posameznimi črtami. Deževnica izpira hranilne snovi iz gnoja v nagnjenem vinogradnem terenu po vsej zemlji enakomerno ter jih dovaja najmanjšim trtnim koreninicam v prehrano. Radi tega tudi ne obstoja nevarnost, da bi se koreninice razvijale samo na mestih, kjer smo podkopali gnoj. Če je g. pisec navedenega članka menil enako, tedaj naj blagovoli oprostiti mojo pripombo, ako pa si zamišlja kak drugi način podkopavanja gnojil, naj svoje naziranje natančneje opiše in utemelji. — Vekoslav Štampar, kletar »Vinaria«, Ptuj. KATERA KOKOŠ NESE MARLIJIVO? Skoraj glavni dobiček, ki ga skušaš sploh doseči s kurjerejo, so jajca. Kdor nima dobre zveze z večjim mestom, kjer more v gotovih časih svojo pitano perutnino oddati za dobro ceno, bo gledal na to, da mu vržejo kokoši vsaj jajca. Na mestnih trgih bolj povprašujejo po jajcah, kakor po dragi perutninski pečenki, katero si zamorejo privoščiti le bolj izvoljeni. Naše hišne gospodinje se pri perutninski reji navadno ozirajo tudi na to, ter nudijo odjemalcem večinoma okusna ter redilna jajca, čeravno so naši kapuni in bulardi svetovno priljubljeni. Vprašanje pa nastane: katera kokoš nese marljivo, oziroma: od katere smeš upati, da bo nesla pridno? — Splošna zunanja znamenja glede leganja marljive ko-kokoši so: rdeči greben, rdeča ušesca ter živahne oči. — Izkušnja to navadno tudi potrjuje. Vendar vselej ta znamenja niso zanesljiva in merodajna. Veliko več so to znamenja, da je kokoš sploh zdrava, in jih pri zdravi kuri vselej najdeš. Ako pa je zadnji del kokoši dobro razvit in okrogel, predvsem zbo-čen pod trebuhom, smeš upati, da je ali bo kura zmožna pridno nesti, če jej drugače glede postrežbe nudiš potrebno. Tudi tiste kokoši baje nesejo pridno, ki imajo ob straneh grebena močno perje in čimbolj ko jim perje stoji pokonci, kakor bi nosile na glavi ščetko, tem bolj pridno nesejo. Od takih kokoši pričakujejo kurje-rejci 182 jajc na leto. Ni dvomiti, da ima to opazovanje svojo dobro plat. Če ti kokoši tu in tam natančno opazuješ — kar poredko vidimo, ta znamenja res vidiš na onih, ki so marljive glede leganja, in redna kontrola, koliko je znesla ta ali ona kokoš na leto, bo to naziranje potrdila. Če hočeš torej spoznati hišna gospodinja, kako pridne da so in bodo njene kokoši, naj jih opazuje, če ji dovolijo količkaj vsakdanji opravki. Posebno na večer, preden kokoši sfrčijo na kol v kurniku, jih opazuj. Vse one kokoši, ki si poiščejo svoje prenočišče najprve in gredo zgodaj spat, so lene v leganju jajc in jih izključi od nadaljne reje. Nasprotno pa živalice, ki še, ko se je začelo mračiti, na trati po dvorišču in drugod krog domačega poslopja imajo opravka preko glave, brskajo in poberejo vsako zmee ter so na vse zgodaj že na nogah, kokoši iščejo in kokodakajo, pri redkih izjemah marljivo nesejo. Najlažje živalce opazuješ v času, ko jih zvabi topel dež na prosto. Marsikatera kokoš pri pohlevno toplem dežu, čeravno je mokra črez in črez po perju, skrbno prehodi vse prostorčke in si išče deževne črve in ne bo s polnim grlom vrnila se poprej, nego je legel mrak. To gibanje jo obvaruje pred nezdravo debelostjo, organi ostanejo zdravi in hrana, ki si jo je po svoji naravi sama izbrala in sestavila, jo nagiba, da pridno nese. Od takih kokoši vzami vselej jajca za valitev, ker ta dobra — kurja lastnost preide tudi na mladiče. — (Dalje prihodnjič. Kurjerejec iz samostana). ZADNJA RAZPRAVA O POMNOŽITV1 V KORENINI PRISTNE VRTNICE. Razne načine pomnožiti v korenini pristne vrtnice sem navedel dosedaj v treh neposredno sledečih člankih v »Gospodarju«: Slovensko srce je takorekoč zaljubljeno v cvetlice sploh, toliko bolj še v vrtnico — najlepšo med njimi Ne morem dovolj pogosto ponavljati ter povdarjati: vrtnica je kraljica vseh cvetlic! Čislane čitateljice »Gospodarja« mi torej ne bodo zamerile, ako se mudim pri vrtinci že tako dolgo — zlasti pri ■jeni pomnožitvL In če sem tuintam segel tudi nekoliko globokeje, kakor bi bilo potrebno za podeželske gojiteljice vrtnic, gotovo ni škodovalo. Tudi v tem'članku si dovolim ■«koliko prekoračiti mejo ter si ogledati vrtnarje po poklicu, kako si skušajo pomnoževati v korenini pristno vrtnico. V spomladi od polovice mesca aprila, majnika in junija pomnožujejo vrtnarji razne mesečne vrtnice: hermozo ki tudi remontanke (večkrat cvetoče vrtnice) na prostem pod milim nebom. Izvolijo si peščeno zemljo, ki jo dobro prekopljejo in pognojijo. Ko so enkrat mesečne in druge vrtnice, katere hočejo pomnožiti, ocvetele, jih odrežejo, kakor kaže: na tri oči ali bolj no dolgo, in odrezane vejice, ki so dozorele popolnoma, porabijo za natiče. Posameznim natičem pu-stijo3, 4 do 5 oči ter jih usadi jo 10 cm drug od drugega. Zemljo sedaj pridno čistijo ter zalivajo, ker zemlja se ne sme med tem, ko poganjajo korenine, izsušiti. Večina teh natičev požene korenine ter vzrastejo v močno cvetoče rastline, ki začno že cveteti po leti in v jeseni vračajo skrb ter trud z lepim cvetjem. Ta-le pomnožite v je najbolj priprosta, pa tudi vsako dekle, ki si želi vzgojiti v korenini pristno vrtnico, si jo lahko samo vzgoji na ravnokar opisani način. Toliko žemljice jej preostane kmalu na vrtu, da si usadi v svoje veselje par natičev, truda pa tudi ni treba veliko, da je žemljica vselej •čiščena plevela ter ima dovolj vlage. V jeseni, ko si svojim vrtnicam zmanjšala krono, da jih lažje prezimiš, si morala prirezati ali odrezati marsikatero vejico. Teh vejic nisi pobrala ter zvezala v butarce in usadila v klet v pesek, bodisi, ker si mislila, da potem pozabiš priskrbeti potrebne vlage, bodisi, ker ti klet ni na razpolago. Sprejmi blagohotno ta-le nasvet: Od druge polovice oktobra do polovice novembra aatiče, ki si jih pridobiš od odrezanih vejic, usadiš tudi lahko na prosto. Vrtnice, ki jih želiš pomnožiti na ta način, morajo biti trpežne, kakor: remontanke, mahovke (Moosrosen), mesečne vrtnice in druge. Posamezne m-tiče doreži 25—30 cm na dolgo, tik pod spodnjim očesom jih odreži, vtakni jih v majhne jamice in zemljo potlači dobro krog in krog. Čez zimo pokrij natiče s kompostom ali s pepelom, da jih ne vzdigne mraz iz zemlje. Tako pokriti natiči remontank prenesejo 12 stopinj mraza. Drugo delo spomladi pri teh natičih je: zalivati zemljo, čistiti jo plevela in tupatam jo zrahljati. V korenini pristno vrtnico konečno pomnožiš s koreninami, katere odvzameš že od v korenini pristne vrtnice. Te-ie korenine prireži 5—6 cm na dolgo in položi jih nekoliko po strani v cvetlične lonce. Korenine pokrij 6 kompostom (zemljo iz gnojne grede) 1 cm visoko in postavi jih na toplo. Korenine rade poženejo in nato jih presadi ali v druge cvetlične lonce, ali pa spomladi na gredo. Po tem navodilu v zimskem času vzgojene vrtnice cvetejo že mesca maja in junija, kakor: mahorke, glorija de Dijon, malmaison, madame Berard so za ta način po-množenja ustvarjene kakor nalašč. Glavni činitelji pri pomnožitve v korenini pristne vrtnice ostanejo pri vsakem načinu vselej sledeči: zemeljska toplota, svetloba, vlaga in dobra zemlja, da voda lahko odteka pri zalivanju. Ponudil je »Gospodar« v štirih številkah zaporedoma razna navodila o pomnožitvi ali vzgojitvi v korenini pristne vrtnice. Na razpolago so ti dana. Izvoli si ono navodilo, ki ti ugaja ter s katerim upaš, najbolj sigurno doseči veselje: gledati v korenini pristno vrtnico pred seboj. Si si vzgojila prvo, vzgojila si boš drugo, tretje in še več. (Dalje prihodnjič. — Samostanski vrtnar.) Angliji. Evropski žitni trg si vedno bolj pridobiva Rusija, ki bo kmalu izpodrinila Jugoslavijo, Rumunijo in Poljsko, ki so dosedaj diktirale cene. Posebno Nemčija, ki ima sklenjeno trgovsko pogodbo z Rusijo, dobiva zudnje čase samo rusko žito. Bolgarska mlinska industrija ima veliko naročil iz Rusijo za mletje ruske pšenice, moka pa gre večinoma v orijent. Italija skuša s trgovskimi pogajanji doseči ugodnosti v nakupu žita, ki bo potem cenejše, kakor jugoslovansko. Hmelj. XXXV. poročilo Hmeljarskega društva o hmelj-ski kupčiji vobče. Živahnejša hmeljska kupčija je vztrajala tudi v prvem tednu decembra. Velikemu povpraševanju se je komaj zadostovalo, kar je povzročilo, da so se cene dnevno dvigale. Prodalo se je 4—500 starih centov po 3700—3800, naposled celo po 3900 čK za 50 kg. Za hmelj iz leta 1922 je bilo tudi nekaj povpraševanja, a vendar se cene niso dvignile in se je plačevalo 2800— 2900 čK za 50 kg. Konečno razpoloženje skrajno čvrsto. — Savez hmeljarskih društev. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 88 din., 100 francoskih frankov stane 475—477.550 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1245—0.12475 din., za 100 čehoslovaških kron 258.50—258.75 din., nemške marke ne notirajo, za 100 laških lir 383—383.75 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.4750 centima. (I centim je 1 para.) Od zadnjega poročila je vrednost dinarja poskočila za 1.50 točk. •••• .........—-i.' v.-" ■■■ -. •■■-.. MALA OZNANILA. Pekovskega učenca sprejme moderno urejena pekarija v obmejnem mestu. Triletni učni čas, cela oskrba, zraven majhna plača za nabavo obleke. Oglasiti se je pri paro-mlinu J. Zadravec v Središču ob Dravi. 1304 2—1 Pekovski učenec se sprejme pri Kotnigu, Maribor, Aleksandrova c. 81. 1302 ;__ i Iščejo se vniičarji s 4—5 delavnimi močmi. Zglasijo se naj med božičnimi praznilo pri oskrbništvu »Strassen-hof« na Plavču, pošta Zg. Sv. Kungota nad Mariborom. Iščem samostojno delajoče-ga, samskega, treznega, marljivega lončarskega pomoč-: nika v moških letih za popol-] no izdelovanje vsakovrstne posode in kmetskih peči. Po-iudbe in točneje poizvedbe pri J. Rupnik mL, Vitanje pri Celju. 1299 2—1 Cerkovnik, vajen vsakega dela, se sprejme pod dobrimi pogoji. Kje, pove upravništ-vo »Gospodarja.« 1292 3—1 ŽITNI TRG. Cene so vsled zadnjih poplav zopet nekoliko poskočile. Pšenico so začeli kupovati mlini po visoki ceni, ker bodo zaloge moke pred Božičem lahko razprodali. Okrog Donave so kupci kupovali žito za Dunaj. Slovenija potrebuje letos precej žita, posebno za Božič, in. bodo naši trgovci kupovali moko v Banatu. Vsekakor bo umestno, se z moko preje oskrbeti, ker bo cena še gotovo poskočila. Prodalo se je pa v Sloveniji precej fižola za izvoz v Italijo. Sicer pa je promet na žitnih borzah precej slab in mogoče se bo po Božiču začela živahnejša trgovina, ker prerokujejo nekateri, da bodo cene po Božiču zelo padle. Cene v tem tednu so približno sledeče: Moka nularica 545—550 din., dočim se je dobila v preteklem tednu še po 520 din. za 100 kg. Pšenica je istotako poskočila, tako da se je prejšnji teden plačevala po 320, sedaj pa jo ponekod ponujajo po 350 din. in še višje. Koruza ima čvrste cene. Dovoz na tržišče je bil vsled preplavljenih dovoznih žil malenkosten. Cena stari koruzi 232, novi 220 din. za 100 kg. Kupovali so jo največ trgovci za prehrano pasivnih krajev, ker je italijanska koruzna moka postala dražja in ne pride več toliko v po-štev. Ovsu se cena ni dosti spremenila. Cena slavonskemu ovsu 225—230 din. za 100 kg. Fižol. Promet živahen, posebno bela vrsta se je zelo kupovala. Postavljenega v Postojno plačujejo laški trgovci po 600—650 din. za 100 kg. Pisani fižol se ne prodaje v taki množini. Na svetovnem žitnem trgu je v zadnjem času vladala Amerika, letos pa prihajajo neugodna poročila o žetvi. V Južni Ameriki, kjer je sedaj žetev, je vreme zelo deževno, kar bo znatno vplivalo na ameriško konkurenco. Nasprotno pa prihajajo iz Avstralije vesti o odlični žetvi, vendar »a Evropo pride avstralsko žito malo v poštev, razven v Hlapec se sprejme v župni-šče, starejši ali mlajši moški, ki je vajen pri živini in navadna gospodarska dela. Plača dobra. Kje. pove uprav-ništvo »Gosp.« 1287 2—1 Učenca za trgovino iz boljše hiše zšolsko izobrazbo, močne postave išče Rud. Pevec, Mozirje. 1297 2—1 Hlapci, oženjeni, k konjem in volom, se sprejmejo pri i oskrbništvu gospodarstva v S Strnišču, pošta Strnišče pri .Ptuju. 1283 2-1 Sprejme se za prihodnje leto dobra, zanesljiva oseba, ki ¡se razume na vsa hišna dela ' in zna dobro kuhati v gospodinjstvu brez otrok. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Le-'pa služba« na upravn. 1277 Sprejmeta se: za čuvanje 1 konja za jahanje zanesljiv in trezen, samski hlapec, prednost ima, kateri je pred vojno služil pri topništvu ali pri dragoncih, ter zanesljiva in poštena, pridna služkinja za vsako delo v gospodinjstvu. Prijave v gozdarskem uradu Vurberk. 1284 2—1 Domajnko Ludvik, Žihlava, p. Sv. Jurij ob ščavnici, 16 let star, zdrav, krepek, abstinent, želi mesto mlinarskega ali kovaškega učenca. 1275 Prodajo se: dve njivi, dva travnika in gozd. Razvanje pri Mariboru št. 28. 1290 Predam po znižani ceni elegantni novi črni dvovprežni paruč in nove sanjke z šestimi sedeži ter večjo množino dobro ohranjenih vinskih sodov od 280 do 400 litrov. Naslov in pogoji se zvedo pri upravništvu »Slovenske-ga Gosp.«_1309 3—1 Lepo posestvo v izmeri 25 oralov z zidanimi in z opeko kritimi poslopji, ležeče ob lepi okrajni cesti, 10 minut od trga Sv. Lenart v Slov. gor., proda ugodno Jožef Jančič, Lormanje, pošta št. Lenart v Slov. gor. 1305 3—1 Pozor, mlinarjil Proda se 1 dvojni valjak (\Valzenstuhl) v dobrem stanu. Več se izve pri Ivanu Klemenčič, Sv.Bol-fenk v Slov. gor. 1303 2—1 Proda se lepo vinogradnopo sestvo v obsegu dveh oralov in z novo hišo. Kupci naj se zglasijo pri g. Simonu Kitek, županu. Kleče, pošta Stude-nice pri Poljčanah. 1289 Lepo posestvo na prodaj. — Posestvo leži v Loki štev. 23. blizu Frama (pol ure od farne cerkve). Posest meri štiri orale, ima hišo, gospodarsko poslopje in svinjski hlev. Posestnik lnhko redi 2 govedi in 5 svinj. Na posesti je zelo lep sadovnjak (jabolke in hruš-i ke), sadovnjaka se drži lep kostanjev gaj. Naslov in ceno pove upravništvo. 1223 3—1 10.000 dinarjev nagrade j plačam tistemu, kdor izve za j kupca, kateri bi kupil eno-, nadstropno hišo, njive, veli-| ki travnik in gozd v malem | mestu na Dolenjskem. Cena , 500.000 dinarjev. Naslov i pove upravništvo tega lista, j Znamka za odgovor je priložiti. 1311 Cepljene trte in vkoreninje-! ne divjake kakor vsako leto ! tako tudi letos prodaja po ! najnižji dnevni ceni: Franc Zelenico, posestnik in trtni-1 čar, Rucmanci, Sv. Tomaž p. | Ormožu. 1300 Trgovski lokal v ptujskem okraju z opravo za upeljano mešano trgovino na zelo dobrem prostoru se takoj odda v najem. Ponudbe na upravo lista pod »Reflektant« 1296 Na portalis cepljene trte: posip, veliki rizling, žlahtnina, ranfol, dokler jih je kaj v zalogi, prodaja Franc Raušl, trtnar na Kukavi, pošta Jur-šinci. Cena po dogovoru. Lepega vola, živa teža okoli 1380 kg, pri srednji reji, 5 let starega, rjave barve, po-rabnega za vožnjo na vsaki cesti in na polju želim prodati v mescu januarju 1924. I Naslov v upravništvu. 1293 Proda se novozidan mlin na stalni vodi, z opeko pokrit, pripraven za žago; dve sobi, veža, kuhinja, tri kleti, novozidan hlev za govedo in za svinje, dva orala zemlje. 20 minut od kolodvora. Cena 160.000 din. Vpraša se pri G. Kravčarju na kolodvoru v Šmarju pri Jelšah. 1295 Hiša v Mariboru se po ceni i proda. Naslov v upravništvu | lista. 1267 2—1 (Vinogradniki pozor! Na suho cepljene trle so na prodaj in sicer najrodovitnejse vrste. V zalogi je vkoremnieni divjak Riparia portalis in Göthe št. 9. Kdor si želi naročiti lepe in močne tre za svoj vinograd naj se takoj ogiasi ustmeno ali pismeno pri Francu Slod-njak, trtničar, pošta Juršinci pri Ptuju. Trte se dobijo po najbolj nizki ceni. Za odgovor , se naj priloži znamka. 1263 Lovska družba Sv. Primož I nad Muto, poL okraj Slovenj-gradec, želi svoj petelinski , lov (Auerhahnjagd) v izmeri _ 1627 ha in pogojno tudi drobne lesne jerebice na dobo za šest let prodati. Reflektant i se zaradi cene naj obrnejo na Lovsko družbo. 1294 2— ' Kdor potrebuje za novo hiš okna in vrata zgotovljena. vprašaj: Maribor, Pobrežkn cesta 5. 1307 Dobro ohranjen lahek tovorni voz se po ceni preda. Naslov v upravništvu. '1308 FotografiCna aparata 6 krat ! in 9 krat 12, dobro ohranjena, 7. opremo in učnimi knj: gami poceni prodam. Jože! obnik, črna pri Prevaljab. Štirikolesno brizgalno v zelo dobrem stanju proda po nitki ceni Prostov. gasilno društvo v Račjem. Vprašati pri društvu. 1268 2—1 štajerski fižol, orehe, sadje, suhe gobe kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah: »Agraria«, veletrgovina z deželnimi pridelki d. z o. z. Maribor, Aleksandrova cesta št. 57. 1281 8—1 Tomaževo žlindro, fostat, kalijevo sol in druga gnojila dobite vedno v zanesljivi ka kovosti najceneje pri Kmetij ski zadrugi v Ptuju. 1175 5-1 Oa maše. podplate, usnje kupite najbolje pri O. Skaza i» drug v . liiju. Dravska ulic» •št. C. ' 1174 5—1 «Pesmi«. Sedein moških zbo rov (4 obhajilne in 3 velikonočne) z dovoljenjem kn. šk. ordinarijata' v Ljubljani štev 3550-17, lurfcisbil in založil Zdravko Ferlič, Loka pri Zidanem mostu. Cena piirtituri 15 O. Denar se naprej pošlje ter priloži za poštnino 50 p Naroča se t-aino pri založni ku. 1235 3—1 OSIMNill „MANA" tovarna kand tov d z o. z. glavna zaloga: Maribor, Stolna u;ica 4. Priporoča vse vrste bonbonov, peciva in čokolade po najnižjih tovarniških cenah. Na drobno! Na debelo! Kje Vi kupujete < i Ore, verižice, prstane, rinčice, zapestnice, zlatnino hi srebratoo, nakit In stične potrebščine? Že 20 let znana od-pošiljalna tvrdka ar H. SUTTNER je uredila svoje poslovanje zelo bobro » svoje odjemalce, tako, da more vsai vrniti predmet, katerega ne želi obdržati, a za oni denar te mu pošlje vsak drag zaželjen predmet Nimate tedaj nikake rizike in morete priti do dobre, zanesljiva are, katera Vam prihrani popravke to jezo; ravnotako Vam polije mi» drog predmet iz zlata, srebra a)i kovine v najlepši In najboljši Izvedbi Tu najdete vse; kar iščete za sebe ali za darilc. Zahtevajte krasno flustrovanl cenik, za katerega Vam je treba I. poslati samo 2 dinarja.. Odpošiljale3. tvrdka za ure: | H. SUTTNER. Ljubljana 992 Alojzij Pinter. trgovec v Slovenski Bistrici (pri farni cerkvi) uljudno vabi cenj. občinstvo iz slovenjebistriškega okraja za božične praznike na kupovanje vsakovrstnega špecerijskega, železnega in manufakturnega blaga za moške in ženske obleke. V njegovi trgovini dobite dobro blago po zanesljivo nizki konkurenčni ceni. Kupuje pa tudi deželne pridelke, kakor: pšenico, oves. gobe, orehe, fižol, vinski kamen, jajca itd. 1298 2—1 Najbolje kupite v trgoiivi Jos» OsoHm v Laškem maaiifahtBro. šncceriji». želiznfno. pnliedilske stroie i. t. d. I. i d. BiaiBMIIMHMHilll Velik natečaj! i Kaj pomeni ta slika? Za pravilno rešitev .smo določili 20 nagrad v skupni vrednosti 3400 din. Nagrada: 1. nagrada po din. 500 v gotovini, 500 din. 2. nagrada po din. 30O v gotovini, 300 din. 3.—10. nagrada po D 200 vrednosti, 1600 D 11.—20. nagrada po D 100 vrednosti, 1000 D skupno 3100 din. Pogoji: L Vsaka oseba v državi SHS se lahko udeleži rešitve, vendar samo z enim odgovorom. 2. Rešitev se naj vpošlje potom dopisnico; reklamnemu oddelku tvornice Zlatorog - Maribor. Naveden naj bo časnik in natančen naslov. 3. Vse rešitve morajo biti do 15. decembra pri nas. Ako dobimo nad 20 pravilnih rešitev, bodo se nagrade žrebc.le. Nagrade se bodo razdelile še pred božičnimi prazniki. Imena onih, ki so dobili nagrade, bodemo objavili na tem mestu. < Tvornice Zlatorog, Maribor, preje C. Bros. dovito nizkih cenah kupite letos volneno blago za ženske in snkno za moške obleke, kakor tudi vse dru-oo manufaklurno robo. v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Irgovci engros-cene. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod štediti ter je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti ▼ veletrgovini R Stermecki. 949 Tpeba da Fellerjev Elzafluid Povsod kupiti morete S Ako ugotovite, da Felleijev pravi Elztfloid kje ne mo-Nti dobiti, proiimo sporočite, takoj dobite sporočilo sa Vaa aajngodaejše mesto, kje se prodaja. TO JE NAJBOLJŠE KAR SE V KE >AJ OKUŠAL Vj . _ ?t isilna dražba v Lipn ki (Leibnitzl Dne 21. decembra 1923 se proda: 1. V Upnici (Leihnitz) tovarniško poslopje s stanovanjsko hišo, 4 orale njiv in travnikov ob južni železnici, oddaljeno 5 minut od kolodvora. (Pripravno za tovarno ali poljedelstvo). Priključeno na omenjeno posestvo se lahko prosio kupi gosposka vila, svetla in suha, s kletjo in 1 in pol oralom gaja (parka). 2. Gospo-larsko poslopje v Gberfahrenbachu pri Fipinischuh-u ob železnici v Sulmski dolini (Sulin-tahrbahn) okoli 7 c-ralov zemlje in gozda s hišo in gospodarskim poslopji';.*i. 3. V 1'nterfahrenbachu okoli 3 orali rjiv in ¡.ravni kov. (Vse v sodni ■ ki republiki). i'ojasnila se dobijo pri Guidu Marx v Upnici (Leibnitz). * 'l291 mmmmmmc^mmkmmmm J9S. VRANJEK Kralja Petra c. 25 /"TCflT (Bivša graška 53-149 ^KJJmMS^ mitnica) priporoča svojo bogato zalogo «fiaž eAitK*»"*.' .....ip i^immpi) .................gin »iiinmiii|ii|iiipii »in upeh mumnuii V MARIBORU, STOLNA ULICA štev. 6, reg. z. z n. zav. obrestuje od 1. avgusta 1923 navadne hranilne vloge, katert se zamore vsak čas dvigniti, po 6% Stalnejše vloge po dogovoru. Somišljeniki, širite naše liste! * DANIEL OMERZU SLOVENSKA BISTRICA TRGOVINA Z MANUFAKTURO IN ŠPECERIJO Vedno sveža velika zaloga češkega in angleškega sukna za moSke Nizke cene! in ženske. Nizke cene! Volneno blago za neveste! Svilnate robce, platno, cefirje, barhente i. t. d. se vedno le najboljše in najceneje za domačo potrebo vsakovrstno manafakiomo, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki K1ROL WOR8CH Maribor, Gosposka iglica, št. IO« ! ! ! Perje za postelje! ! ! Zadružna gospodarska banka Podružnica v Mariboru, telili m krnim peste siiksteiihieie. — KiMUp iibnstovanie vio§ na knjižici in t tekste rsčsns telEfe mmko vi oso n* mMam tako I % mtmtnh proäatjfilec srall #¡9 . driavnc reirtdn« loterij«. A _______ ____________«lEim-iiMim Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«