33
Socialni pedagog v
osnovni šoli-
sodelovanje med šolo in
družino"
Social pedagogue in
primary Schoo -
cooperation between
school and family
Veronika Koself
Povzetek
^Veronika
Koselj, prof.
razr. pouka,
Osnovna 'ola
Frana AlbreJita,
Tunjice22,1240
Kamnik
Družina in šola odločilno oblikujeta mladega človeka, za-
to je pomembno njuno medsebojno razmerje. Ob tem se je
dobro vprašati, kako starši doživljajo šolo in kaj od nje
pričakujejo, pa tudi, kako učitelji doživljajo starše in svojo
vlogo v odnosu z njimi. Prispevek želi izpostaviti potreb-
nost prizadevanja socialnega pedagoga, da bi učiteljem po-
magal k boljšemu razumevanju družine kot socialne struk-
ture ter njihovemu usposabljanju za boljše in učinkovitejše
sodelovanje s starši. Primera takšnega sodelovanja sta šo-
la za starše, ki skuša pomagati k izboljšanju odnosov v
družini ter kakovosti vzgojnih prizadevanj staršev, in sku-
34
SOCIALNA P E DAGO G I K A
pina staršev za samopomoč, ki staršem nudi oporo pri
vzgoji in izobraževanju otrok.
Ključne besede: šola, učitelji, družina, starši, sodelovanje.
Abstract
Family and school play a decisive role in the formation of
a young person, which makes their mutual relationship ex-
tremely important. Thus, on the one hand, parents should
be asked how they experience school and what their expec-
tations are, while on the other hand teachers should be
asked how they experience parents and their role in the
relationship with them. The article emphasizes the impor-
tance of the social pedagogue and his role in helping teac-
hers gain a better understanding of the family as a social
structure. It also points to the need for the training of social
pedagogues to cooperate with parents better and more ef-
fectively. Two examples of such co-operation are the Scho-
ol for Parents, which tries to improve the relations within
the family and the rearing methods used by the parents,
and the Parental Group for Self-Help, which offers parents
assistance in the raising and education of their children.
Key words: school, teachers, family, parents, co-operation.
Potreba po sodelovanju
Odnosi med družino in šolo so pomembni za otrokovo duševno zdravje,
kakovost življenja in psihosocialni razvoj. (Legac, 1996, str. 29)
Družina in šola sta dejavnilm, Id odločilno oblikujeta mladega člove-
ka. Zato je pomembno, kakšno je razmerje med njima. Resman (1992)
poudarja, da sta socializacija in napredovanje otrok v šoli odvisna od stop-
nje povezanosti med šolo in domom. V prvih razredih je tovrstno sodelo-
vanje usmerjeno predvsem v splošen napredek in razvoj otroka, v ospredju
je otrokova socializacija. Pri starejših učencih pa vse bolj prevladuje skrb
za učni uspeh, ki je podlaga za napredovanje, človekovo socialno in po-
klicno usmeritev ter materialni in duhovni obstoj.
Obhke sodelovanja med šolo in starši v dobršni meri določa šolska
politika. Kjer imajo starši možnost, da sami izberejo šolo za svojega otro-
ka, je narava sodelovanja drugačna, kot če te možnosti nimajo. Na oblike
o C I A L N A P !<: D Л G O G / /C Л
35
sodelovanja vplivajo tudi mnogi dragi deja\Tiiki, npr. stopnja šole, social-
ni položaj dmžine, pričakovanja staršev, starost otroka itd.
Resman (1992) opozarja na razhajanja v pričakovanjih glede sodelo-
vanja staršev in šole. Glavni in najmočnejši motiv sodelovanja na strani
staršev je skrb za uspeh in napredovanje njihovega otroka. Pričakovanja
ravnateljev in učiteljev pa so v temelju usmerjena v skrb za uspeh in na-
predovanje vseh učencev; kolektivni uspehi so tudi sredstvo promocije
šolskega dela. Dobro je upoštevati, da so starši bolj motivirani za sodelo-
vanje s šolo, če na ta način lahko pomagajo svojemu otroku. Največja
pozornost staršev je poleg skrbi za učno napredovanje otroka usmerjena
v odnos učiteljev do njihovega otroka, kajti ta zaznamuje nivo otrokovega
uspeha v šoli. Med starši so bolj zaželeni individualni stiki z učitelji kot
skupinske oblike srečevanja, saj se ob individualnih stikih skupaj z učite-
ljem lahko poglobijo v delo in probleme svojega otroka.
"Staršem se bomo približevali, če bomo v ospredje bolj postavljali in-
dividualnost vsakega posameznega otroka, če jih bo šola sprejemala kot
partnerje tudi pri načrtovanju in izvedbi šolskega dela." (Resman, 1992,
str.225)
Troha (1988) kaže na realnost prizadevanja, "...da starši vplivajo na
ustvarjanje čim boljših razmer, v katerih bodo njihovi otroci kar največ
pridobili za svoj razvoj: urejanje prostorskih, kadrovskih, organizacijskih
razmer, pomoč pri odpiranju šole svojemu okolju, vpliv na medsebojne
odnose znotraj šole, na demokratizacijo odnosov." (str.358) Trdi, da dru-
žina lahko v svoji posredni vlogi vjDhva na programsko zasnovo, na orga-
nizacijo, na gmotno osnovo in kadrovsko zasedbo v šoli. Drugi učinkovit
vpliv staršev vidi Troha v neposrednih stikih z učitelji glede vseh tistih
vprašanj, ki zadevajo odnos med učitelji, učenci in starši. Tretji učinkovit
način vpliva staršev na osnovno šolo vidi v konkretnem sodelovanju staršev
pri posameznih aktivnostih šole znotraj vloge mentorjev posameznih de-
javnosti na šoh (športno, znanstveno, tehnično, kulturno področje itd.).
Upoštevati velja tudi to, na kar opozarja Resman (1992), da so namreč
neformalne oblike sodelovanja učinkovitejše, saj bolj izhajajo iz intere-
sov in potreb učiteljev in staršev, hkrati pa tudi bolj povezujejo in delavno
združujejo učitelje in starše. "Starši se postavljajo in uveljavljajo kot de-
jansko pomemben faktor vplivanja in spreminjanja šolske politike, šol-
stva in šole šele, ko se organizirajo posebej in neodvisno od šolskih struk-
tur; šele takrat dejansko postajajo enakovi^eden in spoštovanja vreden part-
ner šolskim oblastem, šoh in učiteljem." (str.230)
Nekatere šole in učitelji dejavno in ustvarjalno oblikujejo sodelovanje
s starši. Murnova (1994) predstavlja bogat izbor skupinskih oblik sodelo-
vanja s starši na razredni stopnji: roditeljski sestanki, odprti dnevi šole in
36
s o C I Л L N A P E D A G O G I K A
hospitacije, razstave, proslave, izleti, ekskurzije, mentorstvo staršev pri
interesnih dejavnostih in sodelovanje pri dnevih dejavnosti, obisk staršev
v razredu in predstavitev poklica, družabna srečanja, svet staršev, klub
staršev za boljšo šolo. Vse to je spodbudno. Ostaja pa dejstvo, da na pred-
metni stopnji sodelovanje staršev upade. Ob tem se odpirajo vprašanja:
Se starši čutijo ob naraščajoči učni zahtevnosti v vsakem višjem razredu
dovolj sposobne spremljati svoje otroke? Je šola kraj, kjer lahko rešujejo
stiske, ki jih doživljajo s svojim otrokom glede šole, ter dobivajo nove
uvide in spodbude? Ali doživljajo, da je šola odprta za njihova stališča,
prepričanja ter jih dejavno upošteva in jim nudi ustrezno strokovno po-
moč, kadar jo potrebujejo?
Za učitelje pa je pomembno: Kako doživlja starše? Kako doživlja svojo
vlogo v odnosu s starši? Kako načrtuje, pripravlja srečanja? Rje čuti vrze-
li, kje se čuti šibkega?
Kaj torej potrebuje učitelj, kaj potrebujejo starši? Prvi pomemben ko-
rak je ozavestiti odnose in ravnanja, ki obstajajo, ter jih ovrednotiti, nato
pa na podlagi tega iskati čim boljše oblike dela. Ali lahko socialni peda-
gog pomaga učitelju bolje spoznati družino kot socialno strukturo, da bi
jo ta bolje razumel, kar mu bo pomagalo, da bo njegovo sodelovanje s
starši uspešnejše in bogatejše? Ali mu lahko pomaga oblikovati takšen
način sodelovanja, ki bo starše vodil k ozaveščanju dogajanj v odnosih z
otroki, glolDljemu razumevanju in učinkovitejšemu ravnanju na poti sprem-
ljanja svojih otrok? Bi bilo mogoče organizirati delavnice za učitelje, ki bi
poglabljale znanja o temeljih družinske dinamike, o socialno-psiholoških
dejavnikih, ki vplivajo na sodelovanje med šolo in domom, o načrtovanju
sodelovanja s starši in ki bi z vajami komunikacije ter skupinske dinami-
ke usposabljale učitelje za kakovostnejše sodelovanje?
Družina
Vse bolj se zavedamo, da je mogoče reševati otrokove probleme le
skupaj z družino, s starši. Pogosto pa pozabljamo, da je otrok del te druži-
ne, ki ima svojo strukturo in dinamiko, ki osebe v njej zaznamuje na dolo-
čen način. Potrebno je tudi globlje poznati družino kot socialno strukturo.
Ob tem se odpira možnost, da socialni pedagog pomaga učiteljem bolje
spoznati in razumeti družinske procese. Šinkovec (1994) navaja ugotovit-
ve Kernberga in Kenistona, ki sta proučevala razvoj mladih. Ugotavljata,
da je prav struktura družine posrednik za družbene in moralne vedenjske
spremembe mladih. Spremembe v družbi in kultiui povzročajo spremembo
družinske strukture, ki v]Dliva na otrokov razvoj. Družinske strukture, ki
imajo velik vpliv na dogajanje v družini in s tem na otrokov razvoj, so:
starševska koalicija, generacijske meje ter meje med spoloma. Šinkovec
.s o C ¡ALNA r IC D Л G ü G / K A
31
(prav tam) navaja ugotovitve Parsonsa, Balesa in drugih, da neuspeh pri
ohranjanju bistvene družinske strukture, ki temelji na različnih vlogah in
nalogah dveh različnih generacij in spolov, vodi v patološko družinsko
interakcijo. Raziskava Poljšak Škrabanove in Dekleve (1997) na vzorcu
študentov kaže, da funkcionalnost družinskega sistema vpliva na obliko-
vanje in razvoj identitete. V prikazu omenjene raziskave je med uporab-
ljenimi instrumenti razložena vsebina posameznih lestvic, ki odstira stop-
njo funkcionalnosti družine. Gre za področja strukture moči v družini,
koalicije staršev, bhžine med člani družine, pogajanj, komunikacije, od-
govornosti, prepustnosti (za čustva, mnenja, vedenje drugih članov dru-
žine), ekspresivnosti (odprtosti izražanja čustev), razpoloženja in vzduš-
ja, konfliktov, empatije, povezanosti družine s socialnim okoljem.
Socialni pedagog naj bi učitelju pomagal, da bi skupaj s starši osvetlili
te vidike, ki zaznamujejo družino po določeni strukturi in funkcionalno-
sti. V nadaljevanju navajam nekaj primerov, ki se lotevajo podobnih na-
log.
v
Sola in družina: primeri sodelovanja
Po mnogih šolah v Španiji so uvedli šole za starše, da bi šola pomagala
k izboljšanju odnosov med starši in otroki, kajti vzgoja je mogoča le v
duhu spoštovanja in zaupanja; da bi starši pridobili psihološka in peda-
goška znanja, potrebna za njihovo vzgojno delo; da bi staršema pomagala
rasti v zrelosti, pa tudi k izboljšanju njunih odnosov. Staršem taka šola
pomaga, da se sami učijo, kako vzgajati; pomaga jim, da bodo dobri pri
spodbujanju svojih otrok, v želji, da bi se polneje integrirali v sistem šole.
Poudarek dajejo vzgoji za temeljne človeške vrednote. Podobna prizade-
vanja so tudi pri nas in so izziv tudi za socialnega pedagoga v šoli.
Šinkovec (1995a, 1995b, 1997a) predstavlja tri primere šole za starše.
V intervjuju s prof.dr.Eleno Sanchez, predavateljico družinske pedagogi-
ke na univerzi v Salamanci, navaja njeno pozitivno izkušnjo, ko starši
sami nakažejo vidike in teme, ki bi jih želeh poglobiti. V majhnih delov-
nih skupinah tako nastane dinamika, ki se izraža v jasnem načinu komu-
nikacije, kjer lahko vsakdo izrazi svoje misli ali težave.
Na kolegiju v Logroñu, ki združuje osnovno šolo, gimnazijo in poklic-
no šolo ter ima ok. 2000 učencev, poteka šola za starše v skupinah po 10
do 12 parov, ki se srečujejo na 14 dni ali enkrat mesečno. Vsaka skupina
ima koordinatorja, ki je eden od staršev аИ profesorjev. Na srečanjih, ki v
prvem delu preko predavanja, skupnega prebiranja člankov аИ ogleda
videokaset vodijo v drugem delu k pogovoru o izbrani temi, obravnavajo
teme kot so: svoboda in avtoriteta; dialog med starši in otroki; kako posre-
dovati vrednote; poglavja iz razvojne psihologije. Pri izbiri tem so pozorni
38
s o C I Л L N Л r l<: J) A G O G I K A
na različne človekove razsežnosti: telesno, čustveno, intelektualno, spol-
no, moralno, religiozno. Obravnavajo tudi probleme, kot so agresija, hi-
peraktiлтlost, sramežljivost, apatija, droge, alkohol ipd. Včasih spregovo-
rijo o življenju v dvoje, o zakonu. Poskrbijo tudi, da se starši srečajo z
otroki in se pogovorijo o nekaterih temah, o katerih se doma največkrat
ne pogovorijo. Poskrbijo tudi za družabna srečanja, izlete.
Na stroko\aii tehnični šoli Clot v Barceloni, ki združuje osnovno šolo,
gimnazijo, poklicno in večerno šolo, poteka že od 1.1973 aktivna šola za
starše, ki je spodbudila nastanek drugih 26 šol za starše v Kataloniji, za
program pa je prosilo še 15 drugih šol. Celoten potek oblikovanja traja
šest let. V prvih treh letih starši prehodijo tri stopnje. Prva zajema vzgojna
vprašanja: vzgajati brez kaznovanja, vloga avtoritete staršev, kako izrabiti
prosti čas, iskrenost med starši in otroki, spolna vzgoja, motivacija otrok,
odnos med starši in otroki, svoboda odraščajočih otrok. Druga stopnja
vsebuje teme: spoznavanje otrok, rast otrokove osebnosti, prijateljstvo,
upornost, nevarnosti in pasti, razvade, čas naših otrok, starši naših otrok.
Tretja stopnja zajema vprašanja osebnostne rasti in zrelosti para: življenjski
cilji, sprejemanje samega sebe, sprejemanje drugih, vrednotenje lastne-
ga zakona, delo, vlogo pogovora, odprtost družine, vero v veselje in upa-
nje. V naslednjih treh letih se stopnje ponovijo, starši pa delujejo kot ani-
matorji. Animatorji morajo opraviti uvajalni tečaj, kjer se učijo spodbudi-
ti pogovor, spoznavajo, kako deluje skupina in preizkušajo različne meto-
de. Ob koncu vsakega srečanja pripravijo natančna navodila za vodenje
naslednjega srečanja. Na začetku vsćikega leta imajo tečaj, na katerem
spoznavajo nove metode in tehnike dela, si izmenjajo izkušnje, poglablja-
jo prijateljstvo.
V šoli "obravnavajo praktične vzgojne primere, organizirajo okrogle
mize skupaj z otroki, uporabljajo metode, kot so: 'brainstorming', igranje
vlog, izpeljava anket, delo s teksti, uporaba vprašalnikov. Za vsako srečanje
je pripravljeno pisno gradivo. Po vsakem srečanju pripravijo povzetek
obravnavane teme in vključijo vanj tudi mnenja strokovnjakov, ki jih pov-
zamejo iz strokovne literature. Vsako temo obdela udeleženec najprej sam,
nato še v paru, kar spodbudi razgovor. Potem se udeleži srečanja in po
srečanju prebere še povzetek teme. Tako temo štirikrat obdela in jo re-
snično poglobljeno spozna. Tisti, ki so obiskovah celotno šolo, opažajo
izboljšanje dialoga med zakoncema in v odnosu do otrok, starši bolje so-
delujejo s šolo, spoznajo vi^ednost prijateljstva, še vehko let po zaključku
šole za starše ohranijo prijateljstvo in zaupanje." (Šinkovec, 1997a, s. 16 -
17)
Isti avtor (1997b) navaja tudi lastno izkušnjo šole za starše, ki že dve
leti poteka na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu in izhaja iz omenje-
.s o C I Л L N A l> li D Л a O G / K Л
39
nih izkušenj v Španiji. Med obravnavanimi vsebinami navaja tudi nasled-
nje: učenje - vsebina in vsebine; tipi osebnosti in pomoč pri učenju; druži-
na: dve generaciji; zasvojenost; mladi in mediji; pravica staršev do otrok;
ko ljubezni se jezik zatika, itd.
Ker so nekateri starši izrazili potrebo po pogovoru o svojih osebnih
izkušnjah in odnosih, svojih vzgojnih odločitvah in nemočeh, je nastala
tudi skupina za samopomoč, usmerjena k iskanju konkretne pomoči na
določenih področjih. Gre za manjšo skupino, ki nudi vzdušje zaupanja in
odprtosti. Izkušnja ene od mater: "V skupini za samopomoč starši razmiš-
ljamo in odkrivamo svoje otroke in sebe malo drugače - bolj osebno in
odprto. Pogovarjah smo se o svoji moči in nemoči, o trenutku, ko se je v
odnosu z otrokom zataknilo, o komunikaciji..." (prav tam, str. 187)
S podobno šolo za starše so že pričeh tudi na Srednji ekonomski šoli v
Ljubljani in na Gimnaziji Vič.
Vloga socialnega pedagoga
"Naloga socialnega pedagoga je spremljanje dogajanj v družinah, pred-
vsem z vidika socialne problematike, prisotnosti alkohola, promiskuitete,
duševnih motenj v družini, nezaposlenosti staršev, agresivnosti, zanemar-
jenosti, razveze, kraj, spolnega zlorabljanja, telesnega trpinčenja, izosta-
janja otrok od pouka in problemov odraščanja. ... Pri svojem delu si po-
maga s spoznanji o posamezniku in družini, črpa znanje iz socialne, raz-
vojne, pedagoške psihologije, socialne pedagogike in sledi humanistično
orientiranim konceptom svetovanja in socialne terapije (Rogersovo nedi-
rektivno svetovanje, gestalt pristop, psihodrama, bioenergetika, logotera-
pija, racionalno - emotivna terapija, realitetna terapija, transakcijska ana-
hza, koncept tematsko orientirane interakcije)." (Legac, 1996, str. 72 - 73)
Legaceva omenja tudi komunikacijske, socialne in vedenjske trenin-
ge, v katerih starši razmišljajo o odnosih, komunikaciji, vlogah v družim,
ter svetovanje, nuđenje varstva in opore pri iskanju rešitev. Poudarja po-
men dobrega stika s starši, kar omogoča boljše razumevanje otrokovega
vedenja in s tem učinkovitejšo obravnavo otroka ter poudarja pomen do-
brega sodelovanja z učitelji in z ostalimi člani svetovalne službe (preda-
vanja strokovnjakov različnih strok za starše, pomoč pri reševanju peda-
goške, psihološke in socialne problematike). Omenja ludi sodelovanje s
Centrom za socialno delo (reševanje socialne problematike) in z Zdrav-
stvenim centrom (organiziranje predavanj).
Gotovo je spričo naraščanja števila neprilagojenih vzorcev vedenja med
otroki pomembna naloga socialnega pedagoga, da pomaga otrokom z ve-
denjskimi motnjami. Izredno pomembno pa se mi zdi preventi\Tio delo-
vanje, ki je preko posrednikov - učiteljev in staršev - dolgoročna in celo-
40
s o C I Л I. N Л P E D /1 G O G / K /1
vitejša pomoč. V primerih šole za starše, ki sem jih predstavila, so zajete
tiste vsebine in načini, ki so socialnemu pedagogu lahko v veliko pomoč
in spodbudo. Podobno je s skupinami za samopomoč, ki bi staršem omo-
gočile izmenjavo izkušenj, osvetlitev konkretnih problemov in iskanje re-
šitev. Da pa bi takšne delavnice za starše lahko zaživele in zares postale
učinkovita pomoč staršem, je potrebno usposobiti učitelje za sodelova-
nje. Tu se odpirajo številna nova vprašanja, ki zadevajo konkretizacijo
takšnih delavnic. Pregovor pravi: Kjer je volja, tam je pot. Potrebno jo je
torej poiskati.
Literatura
Legac, V. (1996), Socialno pedagoška ponudba na osnovni šoli (diplom-
sko delo). Ljubljana: Pedagoška fakulteta v Ljubljani.
Murn, S. (1994), Sodelovanje s starši (diplomsko delo). Ljubljana: Pe-
dagoška fakulteta v Ljubljani.
Poljšak Škraban, O., Dekleva, B. (1997), Vloga družine v oblikovanju in
razvoju identitete. Socialna pedagogika, št. 2, str. 25-46.
Resman, M. (1992), Obrati v filozofiji sodelovanja med domom in šolo.
Sodobna pedagogika, 45/1-2, str. 28 - 59.
Resman, M. (1992), Partnerstvo med šolo in domom. Sodobna pedago-
gika, 45/5-4, str. 155 - 145.
Resman, M. (1992), Šola, učitelji, starši - sodelovanje z razhčnimi pri-
čakovanji. Sodobna pedagogika, 45/5-6, str. 225 - 255.	^
Šinkovec, S. (1994^, Multipliers of Values or Men-for-Others: Formation
Program for Group Guides. Roma: Pontificia Universita Gregoriana, Isti-
tuto di Psicologia.
Šinkovec, S. (1995), Naš pogovor: Fernando de la Puente. Iskanja, gla-
silo Društva katoHških pedagogov Slovenije, 10 (III), str. 6 - 15.
Šinkovec, S. (1995), Naš pogovor: prof.dr.Elena Sanchez./5А;<27г;а, gla-
silo Društva katoliških pedagogov Slovenije, 11 (III), str. 8 - 12.
Šinkovec, S. (1997), Aktivna šola za starše. Iskanja, glasilo Društva ka-
toliških pedagogov Slovenije, 19 (V), str. 15 - 17.
Šinkovec, S. (1997), Šola za starše. Communio - Kristjanova obzorja,
48 (XII) 2, str. 184 - 187.
Ћ^oha, V. (1988), Starši kot dejavnik vj^liva na današnjo osnovno šolo.
Sodobna pedagogika, 59/7-8, str. 529 - 559.