^J^XO XXXIV., ŠT. 37 Ptuj, 24. septembra 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Kako gospodarimo (stran 2 in 3) Prazniki krajevnih skupnosti (stran 4) Uradni začetek trgatve (stran 5) Praznik LD Dravinja (stran 6) Šport (stran 9) Ob prazniku občine Arandjelovac v spomin na 19. september 1944, ko je bil os- vobojen Arandjelovac, slavijo prebivalci te ob- jine svoj praznik. Tudi letoSnjih manifestacij v Pobrateni občini ni bilo malo, vrhunec pa so do- segle pretekli petek in soboto. Poleg prireditev v gkviru pregleda kulturnega ustvarjanja v do- j,ovini in tujini ,,Mermer i zvuci" so v Arandje- lovcu pripravili otvoritev obrata za finalizacijo pijač v TOZD Venčački vinogradi, odprli so otroški vrtec, položili temeljni kamen za novo pekarno in odkrili spomenik žrtvam prve in dru- ge svetovne vojne. Slavnostna seja vodstev družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Arandjelovac je bila v soboto, udeležile pa so se je tudi delegacije pobratenih občin. Med njimi je bila delegacija ptujske občine, ki so jo sestavljali Cveto Dopli- har, predsednik SO Ptuj, Dimče Stojčevski, sek- retar komiteja OK ZKS in Marjan Ciglenečki, direktor Ptujskih toplic. Delegacija je občanom Arandjelovca čestitala v imenu Ptujčanov in jim zaželela mnogo uspehov pri uresničevanju za- danih razvojnih nalog. Hkrati so predstavniki ptujske občine izkoristili tokratno srečanje za pogovore o nadaljnjem sodelovanju obeh občin na gospodarskem sodelovanju. N. Dobljekar PRED ZAČETKOM ODKUPA GROZDJA Določene odkupne cene Akontacijsko odkupno ceno grozdja določajo na osnovi samoupravnega sporazuma in sicer na osnovi m.aloprodajne cene vina. Malo prodajna cena za večino na- ših vin je 44 dinarjev. Prideloval- cem grozdja pripada od te cene 51,9 odstotka, predelovalcem-kle- tarjem 30,1 odstotka, trgovini na veliko in malo pa 18 odstotkov. Pri ustreznih sladkornih stopnjah, ki jih bo grozdje doseglo Sele po prvem oktobru (gre za sladkorno ifopnjo 15 do 18 odstotkov), so Vinogradi naj 9e nekaj dni počakajo določene za posamezne sorte grozdja naslednje cene: za skupino grozdja iz prve kvalitete, to so rumeni muškat, traminec, renski rizling, je določena akontacijska odkupna cena 24 dinarjev; za grozdje drugega kvalitetnega razreda, sem sodijo beli borgun- dec, muškat otonel, modri borgundec, bodo pridelovalci prejeli 20 dinarjev za kilogram; za grozdje tretje kvalitete, tega je na našem območju največ, sem pa so- foto: 1. kotar dijo muškatni silvanec, laški riz- ling in šipon, bo odkupna cena 18,50 dinarja. Za mešane sorte grozdja je določena odkupna cena 17 dinarjev, imeti pa mora najmanj 15 odstotkov sladkorja. Strokovnjaki svetujejo, da poča- kamo s trgatvijo Se nekaj dni, tako bo stopnja sladkorja v grozdju višja, s tem pa tudi kvaliteta vina toliko boljša. JB Zanimiva razstava v počastitev mednarodnega leta invalidov so v Zavodu za varstvo in delovno usposabljanja mladine dr. Marijana Borštnarja v Dornavi pripravili za širšo javnost razstavo izdelkov srednje prizadete mladine iz delovnega usposabljanja. V četrtek 17. septembra so razstavo odprli v avli Centra srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju, kjer so svoje Razstavljeni predmeti so zelo različni, od tapiserij, prtičkov do raznih risb in lesenih predmetov. Foto: M. Ozmec izdelke razstavljali tudi učenci OS. dr. Ljudevita Pivka. V ponedeljek 21. septembra pa so razstavo preselili v TGA Kidričevo, predstavili pa jo bodo tudi v delavskem domu Franc Kramberger in v ptujskem Agisu. - OM 0?s s v. kajenju Prejšnji teden je bil teden boja proti kajenju. Vsi vemo, da kajenje ogroža zdravje, predvsem zdravje mladih ljudi. V našem razredu nihče ne kadi, ker se zavedamo, da je zelo škodljivo. Tudi v naši družini ni kadilca. Mnogo cigaret pa je pokadil moj stari ata. Kaditi je začel kot zelo mlad fant. Takrat je začel delati v tovarni. Kaditi so ga naučili njegovi starejši sodelavci. Delal je tudi v nočni izmeni. Da ne bi zaspali, so precej kadili. In tako so tekla leta. Pred leti je hudo zbolel. Šel je k zdravniku. Temeljito ga je pregledal in mu prepove- dal kajenje. Od takrat stari ata ne kadi več. Spoznal je, kako škodljivo je kajenje. Ko bom odrasla, ne bom kadila. Življenje je lepo tudi brez cigarete. Metka Stojicevič, 5/r.'OŠ Franc Osojnik ZARADI SPRAVILA SLADKORNE PESE Bolj previdno na cesti v ponedeljek se^e pričelo spravi- lo letošnjega pridelka sladkorne pese. V tovarno jo bodo dovažali po železnici, največ pa po cesti. Zato bo od jutri, 25. septembra na vseh naših cestah močno povečan promet tovornjakov, ki bodo razen tega še težko naloženi. V tovarni sladkorja so poskrbeli za postavitev dodatnih prometnih znakov, ki bodo označevali splošno nevarnost s pripisom „PREVOZ PESE". Znaki bodo postavljeni na vseh glavnih cestah v smeri proti Ormožu, še posebej pa bo treba paziti v primeru večjega dežja, saj so možni nanosi zemlje na cesto in podobno. Tak- šene ovire pa lahko povzročijo veliko hudega, zato previdnost ne bo odveč. V času od 25. septembra do 10. oktobra bodo po cesti dnevno prepeljali v tovarno 4610 ton sladkorne pese, po tem datumu pa bodo te dnevne količine povečali na 6232 ton. Peso bo prevažalo blizu 300 tovornjakov, priključili pa se jim bodo seveda številni traktorji in druga vozila. Do teh vozil bo potrebno tudi nekoliko več uvidevnosti. Pri tem ne gre za to, da bi jim dajali prednost, kjer jim ne gre, ali da bi ti prevozniki smeli počenjati stvari, ki ne bi bile skladne z varnostjo cestnega pro- meta, gre pa za vljudnost in zmanjšano agresivnost nekaterih naših voznikov (posebno osebnih avtomobilov). jr SEJA OK ZKS PTUJ Ocena dela in uresničevanje Stabilizacije To sla bili osrednji temi torkove seje občinske konference zveze komunistov Slovenije Ptuj. Komunisti so ocenili potek priprav na pro- gramsko volilno konferenco v OO ZKS, hkrati pa tudi priprave na kongresa slovenskih in jugoslovanskih komunistov. Posebno pozornost so namenili stanju kadrovskih priprav, ki ni tako, kot so ga zapisali v svoje rokovnike. Sklepali so tudi o sestavi občinske konference ZKS, ki bo imela odslej 43 članov. Komunisti so opredelili tudi naloge osnovnih organizacij ZK na področju ekonomske stabilizacije. Naloga vseh komunistov je, da spremljajo uresničevanje zastavljenih ciljev in v vseh okoljih vzpodbu- jajo produktivnost dela in uresničitev delitve po delu in rezultatih dela. Posebej pomembne naloge pa so na področju izvoza in uvoza, ki sta močno pod planskimi predvidevanji. ^ N. D. KONČANO 5. REPUBLIŠKO PRVENSTVO KOVINARJEV Tudi Ptujčani so se dobro odrezali Od 18. do 20. septembra je bilo v Mariboru že peto republiško prvenstvo kovinarjev, ki gaje organiziral republiški svet ZS Slovenije in mestni'^svet ZSS Maribor. Prvenstva seje udeležilo 264 tekmovalcev. Ti so predtem sodelovali na občinskih izbirnih tekmovanjih, ki so jih organizirali v 45 slovenskih mestih in na katerih je sodelovalo čez 600 kovinarjev. Proizvodna — delovna tekmovanja pa so izrednega pomena, saj dajejo dober pregled čez dosežke oziroma znanja v določenih kovi- narskih poklicih. Organizatorji so se izredno potrudili in ob tekmovanju organizirali več spremljajočih prireditev. Prav tako so organizirali pogovor s pri- 3ravljalci občinskih tekmovanj kovinarjev in skupno z njimi začrtali X)doče delo podobnih tekmovanj. Nasplošno je tekmovanje uspelo, udeleženci so pokazali visoko stopnjo teoretičnega in praktičnega znanja. Ptujčani smo letos prvič izvedli občinsko tekmovanje in najbolj.še poslali na republiško tekmo- vanje, kjer so dostojno zastopali svoje kovinarske sodelavce. Zlasti sta se dobro odrezala Stanko Vertič iz AGIS-a — TOZD Orodjarna, ki je tekmoval v skupini orodjarjev (ročna obdelava) in Alojz Majcen iz AGlS-a — TOZD Velika oprema, kije tekmoval v skupini plamenskih varilcev. Prvi je osvojil 6., drugi pa 10. mesto. MG, Priprave na volitve v letu 1982 Na seji plenuma občinskega sveta Zveze sin- dikatov Ptuj so v preteklem tednu kritično sprego- vorili tudi o pripravah na volitve v letu 1982. Ob tem .so ugotovili, da so sicer prve priprave stekle že lani. v mesecu juniju. Dosedanje aktivnosti so ocenili kol zadovoljive, vendar pa vse naloge kljub temu ni.so opravljene v taki meri kot bi morale bili, čeprav so sindikati na tem področju že nekajkrat razpravljali s predsedniki osnovnih organizacij in kt)nferenc. Ugotavljajo, da nekateri sindikalni delavci še vedno ne poznajo dovolj dobro svoje naloge pred volitva- mi, zlasti še. ker je bil doloCen zadnji rok za evi- dentiranje v združenem delu konec meseca avgusta, kar v celoti še ni opravljeno, evidentirano pa je tudi premalo delavcev, žensk in mladine. Ob tem pa je potrebno ludi zapisati, da pa so ponekod nalogo zelo vzorno opravili, kar velja zlasti za Delto. Kreditno banko. Ml P. Službo družbenega knjigovodstva. Perutnino in še nekatere druge OZD. Osnovne organizacije sindikata bodo morale skupaj s kadrovskimi službami ugotoviti kako je s [■»otrcbno evidenco možnih kandidatov za posame- zne funkcije in delegate. Tam. kjer evidentičarjev še nimajo, morajo to nalogo opraviti takoj, kjer jo opravljajo sindikati pa jo morajo predati kadrov- skim službam, da bo vse pripravljeno za drugo fazo poročanja o pripravah na volitve v mesecu marcu 1982. Tretja faza poročanja je predvidena v de- cembru, četrta v prvem ali drugem mesecu prihod- njega leta. peta oziroma zadnja pa ob volitvah. Predsedniki osnovnih organizacij in konferenc sindikatov so skupaj z ostalimi sindikalnimi delavci odgovorni, da tem nalogam posvetijo vso pozornost in da si ob tem zagotovijo tudi ustrezno strokovno pomoč. mš Odkrili spomin0kamen oh Titovffi drevesih v počastitev šestega pra- znika KS Heroja Lacka Ro- goznica so v soboto 19. sep- tembra odkrili spominski ka- men ob Titovih drevesih, ki so posajena okrog vrtca Jožefe Lacko v Rogoznici. Ob tej priložnosti je zbranim govoril v imenu krajevne konference SZDL Feliks Bagar. Po tem, ko je Marica Lenart, predse- dnica tamkajšnje mladine, odkrila spominski kamen, so v kulturnem sporedu nastopili cicibani in pionirji iz Rogo- znice, ki so spominski kamen sprejeli v varstvo. -OM Marica Lenart je odkrila spominski kamen, na katerem je vklesano: TITOVA DREVESA ' 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 24. september 1981 — TEDNIK Ptujsko gospodarstvo zaostaja v izvozu Podatki kažejo, da so gibanja v zunanje- trgovinski menjavi v letoSnjem prvem polletju precej neugodna, če jih primerjamo s predvide- vanji v resoluciji, kjer smo si zapisali, da bo v letoSnjem letu rasel izvoz za 46,7 odstotka. Podatki za letošnje prvo polletje pa kažejo, da je izvoz celo za 5 odstotkov nižji kot v lanskem prvem polletju. Tudi primerjava s planom ne kaže ugodnejših rezultatov, saj je bil v polletju dosežen letni plan izvoza le z 29,2 odstotka. Nič kaj boljši rezultati niso bili doseženi v juliju in avgustu. To nam nalaga izredno odgovorno na- logo, da do konca leta nadoknadimo zamujeno, za kar bo brez dvoma potrebno veliko naporov in tudi odrekanja, če hočemo povečati devizni prihodek. Za slabe rezultate na področju izvoza je več objektivnih razlogov. Glavni je v TGA Kidriče- vo, ki ima z IMPOL-om (v okviru SOZD UNIAL) skupni obračun deviznega prihodka, v letoSnjem prvem polletju pa tudi IMPOL ni do- segal predvidenega izvoza. Zaradi poslabSanega političnega položaja na Bližnjem vzhodu tudi v Mesokombinatu Perutnina Ptuj ne morejo do- segati načrtovanega izvoza. V nasprotju z izvozom pa je bil uvoz repro- dukcijskega materiala v letoSnjem prvem polle- tju večji za 103,9 odstotka v primerjavi z ena- kim lanskim obdobjem. Podatki v zadnjih me- secih pa kažejo, da se stanje na tem področju umirja. Letošnji skupni uvoz je bil večji od lan- skega za 99,3 odstotke, od tega odpade kar 94 odstotkov uvoza iz zapadnih razvitih držav, s katerimi je naša zunanjetrgovinska bilanca že itak najbolj deficitarna. Tako visoka rast uvoza je predvsem posledica povečane uvozne odvi- snosti TGA Kidričevo, kjer so tak uvoz za leto- šnje leto tudi načrtovali. Kljub tako visokemu porastu uvoza pa so bili načrti za letos precej viSji, kar potrjuje podatek, da smo v prv»^ polletju dosegli le 35 odstotkov načrtovane^ letnega uvoza. Močno povečan uvoz, ki mu ne sledi enaif. povečan izvoz, ta je celo nižji od lanskeg« povzroča, da smo samo 59,4 odstotka pokrili uvoz z izvozom. To je tudi veliko slabše od skih rezultatov, ko smo pokrivali uvoz s 124,6 odstotka izvoza, kar pomeni, da smo la^j izvozili za eno petino več kot uvozili, letos p|l izvažamo le za dobro polovico vrednosti uvojj Tudi to nam je resno opozorilo — kako in kaj^ usmerjati našo gospodarsko politiko v našle, dnjem obdobju. Res je, da večina organizacij združenega dela predvideva, da bodo izvozi^ rezultati v drugem polletju boljši kot so bili v prvem polletju in da bo ugodnejše tudi pokritje uvoza z izvozom, toda brez zavestne družbene akcije ne bo šlo. FP Zdravniški konziliji v osnovnem zdravstvenem varstvu Od 1. septembra dalje imamo tudi v Ptuju zdravniške konzilije in sicer za osnovno zdravstveno varstvo in za bolnišnično zdravlje- nje. Zdaleč največ dela oziroma pristojnosti ima konzilij za osnovno zdravstveno varstvo. Za predstavitev tega konzilija smo zaprosili dr. Henrika Zlebnika, vodja TOZD I, ki je povedal: ,.Zdravstvene delovne organizacije v SR Sloveniji so bile dolžne na osnovi samoupravne- ga sporazuma o postopkih za uresničevanje pravic s področja zdravstva in otroškega varstva urediti uveljavljanje teh pravic na ta način, da se približajo neposrednemu uresničevanju, kar pomeni, da se tudi sporna vprašanja in odločitve prenašajo tja, kjer jih uporabniki tudi začnejo uveljavljati. Na ta način je postopek praviloma krajši, v postopku sodelujejo strokovni so- delavci, ki te pravice tudi uresničujejo in se s tem odstrani možnost administrativnega odločanja. TOZD osnovno zdravstveno varstvo ZC Ptuj — Ormož je imel za nalogo, da organizira delo konzilija osnovnega zdravstvenega varstva. V skladu s pooblastili, ki jih je dala skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ptuj, je področ- je dela tega konzilija predvsem odobravanje oziroma preverjanje upravičenosti do odstotnos- ti z dela z nadomestili nad 30 dni zaradi bolezni oziroma nesreče pri delu in izven dela ter za odsotnost z dela zaradi nege družinskega člana nad 7 oziroma 15 dni, odvisno od starosti družinskega člana v skladu z določili samoupravnega sporazuma. Konziliji v bolnišni- ci Ptuj oziroma v Mariboru prevzemajo upravne odločitve okrog zdraviliškega zdravljenja, specialističnega in hospitalnega zdravljenja. Tako je delo zaenkrat primerno razdeljeno in s 1. 9. v okviru temeljne organizacije osnovno zdravstveno varstvo konziliji osnovnega zdravstvenega varstva delujejo in opravljajo de- lo s področja odločajo o upravičenosti do začasnega nadomestila osebnega dohodka za pri- mer bolezni, nege oziroma nesreče." Ce primerjamo delo prejšnjih komisij in' sedanjih konzilijev se vsiljuje vprašanje, ah gre za vsebinsko in kvalitativno spremembo? ,,Osnovne spremembe so na področju vsebi- ne dela. Bivše komisije, ki so bile organizirane v okviru strokovnih služb zdravstvenih skupnosti, so imele za naiogo administrativno, vendarle v okvirih strokovnega dela, odločati o upraviče- nosti do odsotnosti z dela z nadomestilom. Konziliji pa imajo poleg teh nalog tudi druge. Zlasti gre za nalogo nadzorstva nad uresničeva- njem pravic tako s področja staleža, zdravil, ortopedskih pripomočkov, prevozov z reševalni- mi avtomobili in podobno. Na drugi strani so dolžni na osnovi izkušenj, ki jih pridobivajo pri tem delu, ustvarjati doktrinama staUSča za uveljavljanje teh pravic. Čeprav naj bi tako doktrino pripravil strokovni svet republiSke zdravstvene skupnosti, te Se ni. Na osnovi dosedanjih izkušenj pa lahko ocenjujemo, da ta- kih stališč, ki bi jih lahko že jutri uporabili, ne bo hitro ali pa jih sploh ne bo. Zato smo prisilje- ni sami določena stališča opredeliti, jih do- govoriti z vsemi sodelavci, ki vstopajo v delovni proces pri uresničevanju pravic s področja zdravstva, da bi najbolj racionalno razporedili zdravstveni dinar in da nam glede na trenutno ekonomsko situacijo ne bi bilo potrebno ožiti pravic s področja zdravstvenega varstva." Kako pa ste rešili kadrovsko vprašanje zased- be zdravniških konzilijev? , ,,V zdravniški konzilij smo imenoval^ sodelavce, ki že dalj časa delajo v osnovneiri zdravstvenem varstvu. Gre predvsem za strw kovnjake-specialiste oziroma delavce z daljša prakso. Samoupravno pa smo konzilij opredeliš kot stalni strokovni organ delavskega sveta, koC samoupravni organ in na ta način tudi zadostin določbam samoupravnega sporazuma." 1 m SLOVENSKA BISTRICA Večjo skrb izvoznim aktivnostim v občini Slovenska Bistrica ugotovljajo, da v večini organizacij zdru- ženega dela niso uspeli uresničiti izvoznih prizadevanj, med njimi tudi v delovni organizaciji IMPOL. ki planira kar 75 odstotkov celotnega izvoza- v občini. • Vzrokov za takšno zaostajanje v izvoznih dejajavnosti je več, prav gotovo pa sta med osnovnimi večja preusmeritev prodaje na domačem tr- gu in pomanjkanje potrebnih materialov. Zaskrbljenost nad skromnim iz-] vozom delovnih organizacij bistriške občine v prvi polovici letošnjega leta je več kot upravičena, saj je bilo v tem obdobju dosežen' komaj 35 od- stotkov od načrtovanega. Ob tem je potrebno tudi omeniti, da je samo TOZD ZiČarna, v okviru OZD IMPOL, izpolnila le deset odstotkov pred- videnega izvoza. Kolektiv EMl PoUčane je v zadojih letih tudi na izvoznem področju zabeležil enega največjih vzponov med delovnimi organizac^ami občine. Da bi v mesecih, kolikor jih je še ostalo do konca letošnjega leta, popravili izvozno dejavnost v največji možni meri in v celoti dosegli planiran izvoz, so pri skupščini občine imenovaU posebno delovno skupi- no. Ta bo v teh dneh obiskala vse organizacije, ki se usmerjajo v izvozne dejavnosti ter skupno z njimi preučila konkretne možnosti za povečanje izvoza. Med tistimi, ki bi lahko za večji izvoz storili veliko več, so tudi Steklo Slovenska Bistrica in Granitna industrija Oplotnica. Med redkimi, ki so uresničile izvozne načrte, so EMI Poljčane in TOZD otroško pohi- štvo LIP Poljčane. V občini Slovenska Bistrica so prepričani, da bo druga polovica leta v izvoznih prizadevanjih uspešnejša od prvih šestih mesecev, ob tem pa ugotavljajo, da bi ob številnih objektivnih težavah lahko v izvozni dejavnosti odpravili tudi nekatere subjektivne. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat KRITIČNO O SOCIALNI POLITIKI IN DRUŽBENEM STANDARDU Sociahia politika in družbeni standard je bilo osrednje vprašanje na minuli seji plenuma ob- činskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ptuj, ki je zasedal v sredo v delavskem domu Franc Kramberger. Po uvodnem referatu Silve Gorjupove — članice sveta za socialna vpraša- nja in družbeni standard pri OS ZSS Ptuj, ki je podrobno spregovorila o kadrovski, Štipendijski in socialni politiki v občini, se je k razpravi pri- javilo več prisotnih. Osnovna misel vseh pa je bila, da ljudska solidarnost mora biti Široka, vendar kriteriji taki. da bodo dosegli namen so- cialne politike, ne pa zniževali učinkovitost delitve po delu. Razpravljala so za tem ugotovili, da med pr- vimi v Sloveniji razpravljamo o tem področju, da pa ob takih in podobnih ugotovitvah poza- bljamo na marsikaj. Razpolagamo z že odpi- sanimi delovnimi sredstvi, staro tehnologijo in da je že skrajni čas, da nehamo vlagati samo v zidove. Minulo tekmovanje kovinarjev je bilo najboljši dokaz s kakSnimi delovnimi priprava- mi in stroji smo opremljeni. Pogosto tudi naS odnos do družbenega premoženja ni najboljši, premalo vodimo skrb o tem kakšnega delavca sprejmemo na razpisano delovno mesto. Močno smo začeli pretiravati z dajanjem dovoljenj za popoldansko obrt in podobno. Ob vsem tem pa še vedno nimamo tako imenovane socialne kar- te delavca in občana, niti v delovni organizaciji niti v krajevni skupnosti. V Jugoslaviji Se vedno nismo uspeli enotno urediti pokojninskega si- stema, zato bo potrebno na konferenci slo- venskih sindikatov izpostaviti tudi to področje. Daniel Koletnik — predsednik konference OOS V TGA Boris Kidrič v Kidričevem je na plenumu spregovoril o težkih delovnih pogojih elektrolizerjev in pri tem navedel podatek, da ima okrog 220a-članski kolektiv kar 270 invali- dov n. in III. kategorije, veliko pa jih je na najboljši poti, da to postanejo. V Kidričevem so sicer vseskozi skrbeli za dobro organizirano zdravstveno varstvo v tovarni, zadnja leta pa so neprestane težave z zdravniki, ki se prepogosto menjavajo. Kot pravijo, verjetno ne odhajajo zato, ker se kadi iz tovarniškega dimnika, am- pak zaradi drugih vzrokov. Med njimi so goto- vo prenizki osebni dohodki in na prvem mestu težka zdravstvena problematika zaposlenih. S stalnim menjavanjem zdravstvenih delavcev pa se ta Se poglablja in vse težji je nadzor ndd njo. Tovarna v Kidričevem daje letno prek 4 mili- jone dinarjev za tako imenovano aktivno rekre- acijo delavcev, ki pa žal ne dosega namena. Le- tno se vrača morda le en odstotek sredstev v obliki boljšega zdravja delavcev. Ugotovitev, da tudi s predvideno rekonstruk- cijo elektrolize ne kaže najboljše, seveda ni nič spodbudna za tiste, ki so najbolj prizadeti. Potrebna bo resnično širša družbena akcija, da bo sedanje stanje sanirano in ustvarjeni zno- snejši pogoji za delo. Delavci v elektrolizi goto- vo niso sami krivi za napake v preteklosti, posledice pa najbolj čutijo na sebi, na svojem zdravju. V razpravi je bilo tudi veliko govora o dru- žbeni prehrani. Pohvalimo se sicer lahko, da smo bili Slovenci med najboljšimi v Evropi na tem področju, da pa zadnja leta nekoliko naza- dujemo. Pojavlja se še vedno vpraSanje upravi- čenosti bonov in dajanja potrebnih soglasij za- nje, slovenski sindikati smo tudi proti denar- nemu nadomestilu. Ob tem pa ugotavljamo, da bomo morali končno dati tudi to področje v izključno reševanje delavcev samih, ki ga bodo opredelili z internimi samoupravnimi akti. Ce smo delavcu zaupali že toliko odgovornih •nalog, mu bomo morali Se to. V zvezi s prehrano delavcev je bilo Se več raz- prave in opozoril. Tako o težavah tistih OZD, ki imajo svoja delovišča v drugih republikah, o pri- zadevanjih, da bi v območju ptujske industrijske cone skupno gradili obrat družbene prehrane, pa je na koncu Agis ostal sarn in tudi o tem, da ima- jo celo 16-članski kolektivi ponekod svojo druž- beno prehrano. Se do danes nismo uspeli zago- toviti malice in toplega obroka več kot 2200 dija- kom v srednješolskem centru, da o potrebnosti obrata družbene prahrane v samem mestu ne go- vorimo. Ekonomika gostilne gotovo ni tista, da bi se lahko izgovarjali o njihovi številčnosti in urejenosti in ob tem zanikali potrebo po obratu družbene prehrane. V razpravi nismo mogli mimo Se ene ugoto- .ovitve. Socialna varnost ljudi je lahko odvisna sa- mo od tega koliko imamo. Ce slabo in malo de- lamo, če živimo prek svojih možnosti, tudi za to področje ne moremo dajati prek svojih zmoglji- vosti. Zalezovanje pasu pač mora biti in je tudi nuja našega časa in trenutka. Pri hitrem razvoju in prizadevanjih smo de- lali tudi napake. Na področju stanovanjske iz- gradnje smo na primer veliko naredili. Ne sme- mo pa mimo dejstva, da smo s tem močno kon- centrirali ljudi v mestu, ustvarili nič koliko ko- munalnih problemov, tudi socialnih, ob tem pa praznili Haloze in Slovenske gorice. Ce hočeš koncentrirati gradnjo, da bi jo pocenil, nujno povzročiš druge, morda še večje težave. Tudi na problem alkoholizma je bilo opozor- jeno. Ne samo na zasvojenost starejših delavcev in občanov, tudi na zaskrbljujoče Sujenje tega zla med mladimi. V Ptuju moramo urediti pro- stor, da bo lahko človek kaj pojedel tudi kje drugje, ne pa samo v gostilni. Sindikat se bo tu moral v večji meri angažirati kot pobudnik, da bomo v združenem delu sprejemali programe bo- ja proti alkoholizmu. Na lanskoletno problem- sko konferenco skorajda ni bilo odziva in tudi tu se nekako kaže naš odnos do tega. En alkoholik ni samo problem zase, tu so še njegova drtižina, otroci, izostanki z dela, stroški za zdravljenje in nič koliko drugih spremljajočih težav, ki niso male in nanje ne smemo pozabljati. Tudi v ptujski občini si bomo morali priza- devati, da ohranimo tak družbeni in osebni stan- dard kot ga imamo, ob tem pa se vse resneje spraševali kako naprej, če bomo delali po starem in brez prave odgovornosti. Vpijoč je primer, ko za nekoga ugotovimo, da je v lanskem letu zaslu- žil 700 tisoč dinarjev, seveda mimo družbene kontrole, si za 400 tisoč dinarjev kupil avtomo- bil, poleg tega pa dobiva najvišji otroški doda- tek. Dobiva ga zato, ker nimamo njegove social- ne karte, podatke o njegovem zaslužku iz delov- ne organizacije pa so taki, daje do njega opravi- čen. Ce je delavec bolan ne moremo takoj ugoto- viti — ali je res bolnik, ali samo simulant. Preiz- kave so daljše in drage. V združenem delu si bo- do morali vzgojiti svoj lastni zdravstveni kader, tak, ki bo živel s kolektivom, z njim dobesedno dihal in čutil vse težave, ki ga spremljajo, poleg tega pa se čutil še odgovornega, da jih rešuje, da svojemu sodelavcu pomaga ne le kot zdravnik ampak tudi kot prijatelj, tovariš. V razpravi ni bilo moč obiti področja zapo- slovanja in brezposelnosti naših občanov. Ob tem je bilo izrečenih precej kritičnih na račun ti- stih, ki samo čakajo prvega v mesecu, da dobijo 5100 dinarjev družbene pomoči, ne sprejmejo pa ponujenega dela, če ne ustreza njihovi izobrazbi. V primeru Petovie, ko so potrebovali večje števi- lo sezonskih delavcev, teh gotovo ne bi dobili, Ce ne bi bili to mlajši ljudje med 16. in 20. leiom. Bojazen pa je, da generacije, ki prihajajo ne bo- do več v tako dobrem položaju in se bodo vse težje zaposlovale, če ne bomo sposobni odpirati novih delovnih mest. Trnutno je največ težav s starejšimi ljudmi, ki iSčejo zaposlitev, mladi jo po večini dobijo. Tista kategorija ljudi, ki jih označujemo z nič kaj prijetnimi lastnostmi pa že po prvi odklonitvi dela ne dobi več družbene po- moči. Sklepna ugotovitev je bila, da se sindikat mo- ra boriti za oplunalne socialne pravice, vendar samo v okviru naših možnosti. Vsi se bomo mo- rali ob taki produktivnosti zadovoljiti s skro- mnejšim načinom življenja, tako delavec kot ti- sti, ki je opravičen do takšne ali drugačne družbene pomoči. Gotovo pa v tem času social- nih pravic ne moremo zviševati. Ce jim bomo lahko le zadržali takšne kot so, smo lahko zado- voljni. Naj navedemo Se sklep plenuma, da bo po- sebna komisija pripravila ustrezne sklepe in jih poslala vsem osnovnim organizacijam ter konfe- rencam sindikata v ptujski občini. mS Izvoljena delegata za konfe- renco slovenskih sindikatov ^ Na minulem plenumu Občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj so izvolili tudi delegata za konferenco slovenskih sindikatov. Ptujska ob-., čina, ki zaposluje okrog 18 tisoč delavcev, ima pravico do dveh delegatov in tako so menili, da morata biti s področja kovinske industrije in kmetijstva. Po soglasnem sklepu plenuma bo področje kovinske indu- strije zastopal Daniel Koletnik — predsednik konference osnovnih organizacij sindikata v Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič Ki- dričevo, kmetijstvo pa Katica Kašmanova. Oba ptujska delegata bosta morala pripraviti tudi ustrezni referat s področij, kiju zastopata. Na omenjeni seji so soglasno potrdili tudi imenovanje odbora za mednarodno dejavnost pri OS ZSS Ptuj, ki mu bo v prihodnje predse- doval Tone Taciga. njegovi člani pa so še Kristina Antolič; Daniel Koletnik, Franc Kiemenčič in Janko Mlakar. Tone Taciga pa je bil izvoljen še za predsednika občinskega odbora sindikata delavcev kme- tijstva in živilske industrije. V prvem polletju 1401 odvzem krvi Pri občinski organizaciji Rdečega križa tudi letos uspešno dela komisija za krvodajalstvo. Ta skupaj s krajevnimi organizacijami že vrsto let skrbi za zadostne količine krvi. kijih potrebuje ptujska bolnišnica. Po podatkih, ki smojih dobili za prvo polovico leta, se krvodajalskih akcij redno udeležujejo krajani iz 24 krajevnih skupnosti ptujske občine, med njimi pa so najaktivnejši krvodajalci iz Cirkovec in Dornave od koder jih je prišlo letos na odvzem po 59. Takoj za njimi je KO RK Destrnik s 33 krvodajalci, vso pohvalo in priznanje pa so zaslužijo tudi ostali krvodajalci in aktivisti, ki so, upoštevajoč svoje možnosti, raztre- senost terena in druge specifičnosti, vedno pomagali, ko je bila ta pomoc potrebna. Tudi številke z rednih krvodajalskih akcij so prav tako spodbudne. Med aktivi krvodajalcev v organizacijah združenega dela in te- meljnih organizacij je v prvem polletju 25 takih, ki imajo v svoji sredi prostovoljne darovalce krvi. skupaj pa kar 904. Tu bi z ozirom na številko; krvodajalcev morali predvsem pohvaliti TGA Boris Kidrič Kidričevo Z 288 krvodajalci in Agis s 122 odvzemi krvi v letošnjih prvih šestih mesecih. Sicer pa sta to tudi kolektiva z največ zaposlenimi v občini. Pri občinski organizaciji Rdečega križa v Ptuju tako upravičeno računajo na veliko človeško solidarnost tudi v mesecih, ki so še do konca leta. ^ Živa problematika invalidov v Ptuju smo pred nedavnim ustanovili koordinacijski odbor za družbeni položaj in aktivnosti invalidov, kot organ predsedstva občinske konference SZDL Ptuj. Med najpomembnejše naloge odbora sodijo naloge usklajevanja programov dela društev, ki vključujejo invalidne osebe. Po grobih ocenah imamo v Ptuju čez tri tisoč invalidnih oseb. ki se le v manjši meri vključujejo v razne oblike družbenega življenja in dela. Skozi oblike dela koordinacijskega odbora naj bi družbi tudi širše predstavili dejavnost invalidne osbe. Kristina Paj. predsednica novoustanovljenega koordinacijskega odbora, je povedala, da si bodo v odboru prizadevali aktivnosti širše zastaviti in da le-te ne smejo izzveneti kot kampanja. Zato upravičeno pričakujejo pomoč od vseh družbenih oblik, ki vključujejo invalidne osebo. Od njih bi dobili osnovna napotila za bodoče delovanje odbora, ki mora poslati usklajevalec teh interesov. V koordinacijskem odboru so se tudi dogovorili, da bodo določene aktivnosti izpeljali še v tem letu. posvečene pa bodo mednarodnemu letu invalidov. Tako bodo v novembru skupaj z drugimi organizirali aka- demijo in več priložnostnih razstav del in drugih materialov invalidnin oseb MG^ fCDNIK - 24. september 1981 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 SPREMLJANJE RESOLUCIJSKIH IN PLANSKIH CILJEV POROČILO ŠTABA Izvršni svet skupščine občine j je v mesecu imenoval štab za l''^,Tiljanje resolucijskih in plan- fh tiljtv v občini. Štab kot fjiivno telo ima 6 članov m \o?,^^- operativno spremlja "^iviižnejše gospodarske tokove, "Osebno gibanje izvoza in proiz- Naloga je dolgoročna in * funkt-U' ekonomske stabilizaci- * pelovanje Štaba je povezano z fi^oti oziroma komisijami za i^evanje stabilizacijskih ukre- '^^^ v delovnih m temeljnih f^jjgnizacijah združenega dela. flani občinskega štaba imajo (]va pomočnika in so konkret- < zadolženi za delovanje v !Lsamt-"znih organizacijah zdru- Lncg^ dela. Aktivnost je stekla ^ek razgovorov s poslovodnimi Lani razprav s sekretarji osnov- '^horganizacij ZKS in predsed- 01 sindikatov. flani štaba so do srede avgu- ^,3 obiskali vse pomembnejše organizacije združenega dela. Skupaj z organi za izvrševanje ukrepov /a ekonomsko stabiliza- cijo, vodilnimi in strokovnimi delavci ter predstavniki DPO, so obravnavali največje probleme v posameznih DO oz. TOZD. OSNOVNE UGOTOVITVE Organizacija aktivnosti Večina DO in TOZD je aktivi- rala ali dopolnila komisije za ekonomsko stabilizacijo, ki smo jih ustanovili lani. vendar je nji- hova aktivnost še šibka. Pristopi za povečanje izvoza in povečanje proizvodnje so vse preveč šab- lonski, dosedanji, ki niso- rodili željcnih uspehov. Vse preveč smo slišali splošne izgovarjanja o res težavnih pogojih poslovanja, premalo pa samokritičnosti o lastni neaktivnosti in prepočas- nejšemu prilagajanju poslovanja in dela novim razmeram. Samoupravni organi in DPO .še niso nikogar klicali na odgo- vornost, ker se načrti proizvod- nje, izvoza in .še nekateri, ne uresničujejo. Iz podatkov izhaja, da mora- mo nad uresničitvijo izvoza biti resnično zaskrbljeni. Izvozni rezultati .so se v juliju glede na prvo poletje poslabšali, kar nas mora še posebej spodbu- diti za akcijo. Štab ugotavlja, da so se odgovorni delavci za izvoz vse preveč zadovoljili z možnos- tjo nakupa deviz za uvoz pri bankah. Seie sedaj, ko je prišel čas. da je treba devize bankam vrniti, so se nekateri zdramili, kakor, da tega ne bi vedeli že od nakupu deviz. Ne uresničuje se tudi priliv deviz iz skupnega deviznega prihodka (TGA). Predelovalci aluminija se neodgovorno obna- .šajo glede izpolnjevanja načrta izvoza. Ne smemo dovoliti zmanjšanja'proizvodnje alumini- ja. Če predelovalci aluminija ne bodo zagotovili deviz za uvoz boksita, bomo prisiljeni v izvoz z aluminijem. Tega si seveda ne želimo. TGA in Perutnina imata 73 % planiranega izvoza v občini, kar štab posebej spremlja. Opravljeni so bili tudi razgo- vori z MGZ in predstavniki OZD iz Maribora, ki imajo TOZD oz. DO V Ptuju. Razen častne izjeme v TVI MajSperk, ki je v sestavi SOZD MTT, je zaostajanje izvo- za v tej skupini OZD največje. Od Elicoma, Elektrokovine in IZVOZ-UVOZ v občini najbolj zaostajamo pri uresničevanju načrta izvoza. Do konca meseca julija smo letošnji načrt izvoza uresničili le s 34 %. Letni načrt je sicer ambi- ciozen — 43 % večji od lanskega, toda tudi za lansko ravnijo zaostajamo za 11 %, uvoz smo pa povečali za 76 %. Z izvozom fK)krivamo le 58 % uvoza. Pri izpolnjevanju načrta izvoza najbolj zaostajajo: PMl smo zahtevali pojasnila in sprejem ukrepov, da se načrti izvoza uresničijo. Zunanja trgo- vina naših OZD je združena v omenjenih organizacijah, rezul- tatov pa ni. Štab si prizadeva, da bi izvažale TOZD, ki doslej proizvajajo le za domači trg, kakor tudi zasebni obrtniki. PROIZVODNJA Štab stalno spremlja tudi ures- ničevanje načrtov proizvodnje. Načrtov proizvodnje žal ne ures- ničujemo. Deloma je vzrok v omejenem izvozu, ki ne omogoča uvoza, v pomanjkanju domačih surovin, v zamudah pri novih zmogljivostih in strukturi našega gospodarstva. Pri industrijski proizvodnji smo do 31/8—1981 dosegli le 99.9 % lanske ravni. Načrtovali smo 6 % povečanje, ki ga žal ne bo mogoče doseči. To je naš drugi največji problem. Nekaj največjih zaostajanj v proizvod- nji: Elektrogospodarstvo Proizvodnja barvnih kovin Predelava barv. kovin Kovinskopredelovalna dejavnost Proizvodnja elektr. strojev in aparatov Lesna industrija Tekstilna industrija Živilski proizvodi Proizvodnja pijač Največji izpad proizvodnje ugotavljamo v TOZD Elektroko- vinar. ki je v .sestavi PMl Mari- bor oz. SOZD IMP—52 % ter pri TGO TOZD Elektronika - 40 %. V prvem primeru gre za posledico naše politike na po- dročju investicij, ki jih ni, in odnosov v DO, v drugem pa za znane probleme v TGO Gorenje Velenje. V tej TOZD se programi ne uresničujejo, tako glede raz- voja birotehnike kot glede novih avtomobilski promet notranja trgovina turizem (štev. gostov) gostinstvo gradbeništvo Največ problemov bo v grad- beništvu, ko bo v prihodnjih Pri vrednostnih poslovnih re- zultatih nas najbolj skrbi porast izgube iz lanskega obdobja din 18.408.000 na din 47,833.000 letos. Največjo izgubo ima TGO— TOZD Elektronika, 29,301.000 din. Učinkovitih ukrepov za njeno sanacijo še nismo prejeli. V Gumarni Agisa so hitro ukrepali in prvi rezultati so ohrabrujoči. Zaostajanje gospodarstva ob- čine za rep. poprečjem je očitno, razen pri dinamiki osebnih do- hodkov. programov v zabavni in drugi elektroniki ter televizorjih. Živilska industrija, ki je v preteklih letih imela nadpovpre- čno rast, letos načrta proizvodnje ne bo izpolnila. Štab ocenjuje, da bomo do 30/9—1981 vendarle dosegli lansko raven industrijske proizvodnje. Načrtovane 6 % ra- sti ne bo moč doseči. Na drugih področjih dejavno- sti po stanju 30/6—1981 dosega- mo naslednje stopnje rasli: INDEKS 104,2 139,2 96,4 141,5 92,7 zmanjkalo dela. Štab si prizade- va tudi z novo organiziranostjo gradbeništva olajšati položaj. NADALJNJA AKTIVNOST Štab se bo v prihodnjih dneh sestal z delavskimi sveti OZD, ko bodo razpravljali o izpolnjevanju načrtov izvoza in proizvodnje. Vztrajali bomo, da vsak DS ugotovi vzroke in krivce za neizpolnjevanje teh načrtov, predvsem pa, da sprejme take ukrepe, ki bodo izvozne in proiz- vodne načrte do konca leta resnično zagotovili. Štab za .spremljanje resolucijskih in plan.skih ciljev PRED SEJO ZBOROV SO PTUJ Gospodarski rezultati Delegati družbenopolitičnega zbora ptujske občinske skupščine se bodo sestali 5. oktobra, delegati ostalih dveh zborov pa 7. oktobra. V vseh treh zborih bodo vso po- zornost namenili gibanju gospo- darskih rezultatov v prvem polletju tega leta, pričakovati pa je, da bo- do delegati dobili tudi informacijo o izvozno uvoznih gibanjih v se- dmih mesecih letos. Znano je, da le-ti niso v skladu s planiranimi, zato bodo morali delegati razprav- ljati tudi o uresničevanju ukrepov, ki so bili sprejeti za povečanje iz- voza. Hkrati bo na sejah zborov beseda tudi o delitvi dohodkov v prvem polletju ter o osnutku odlo- ka o pripravi in sprejemu dolgoro- iSnega plana razvoja občine do leta 1985 oziroma do leta 2000, seveda le za določena področja. Na dnevnem redu je tudi pobu- da izvršnega sveta SO Ptuj za spremembo načina obveščanja de- legatov. Zaradi obsežnih zapi- snikov predstavljajo le-ti okrog 20 odstotkov gradiva iiv bi naj v bo- doče delegati prejemali le sprejete sklepe, ne pa celotni zapisnik. Ta- ko bodo zmanjšani stroški materi- ala in poštnine, pa še delegati bodo oianj obremenjeni z branjem, ^mogrede — na to bi lahko Pomislili že mnogo prej in pri- hranili kar lep kupček sredstev, namenjenih za delovanje delegat- skega sistema. Poleg omenjenega bodo delegati odločali še o nekaterih osnutkih odlokov, o razlastitvi gozdov s posebnim namenom, o izvzemu zemljišč iz javnega odbora, opravili bodo volitve in imenova- nja in posredovali delegatska vpra- šanja. N. Dobljekar V OBČINI ORNIOi ZAPOSLENOST IN OSEBNI DOHODKI V gospodarstvu ormoške občine je bilo ob koncu letošnjega prvega polletja skupno zaposlenih 2.075 delavcev. Če pri tem upoštevamo tudi delavce, ki so zaposleni v tovarni sladkorja, potem se je število zaposlenih v gospodarstvu v občini povečalo za 1,5 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Največje povečanje števila zaposlenih je bilo v TOZD Gostinstvo, kar za 13 odstotkov. Dohodek na delavca so v povprečju v ormoški občini dosegli za 33,4 odstotke višji kot v enakem obdobju lani. vendar so na to v pretežni meri vplivale cene. Maso za čiste osebne dohodke pa so povečali za 31,1 odstotka. Tako znaša poprečni osebni dohodek na delavca v gospo- darstvu 8.142 din in je za 31.4 odstotka vi.šji od poprečja v lanskem prvem polletju. Življenj-ski stroški so se v tem času večali hitreje kot je rasel povprečni čisti osebni dohodek, saj so se po podatkih zavoda za spremljanje cen v SRS povečali za 46.4 odstotka. To kaže, daje stvarni čisti osebni dohodek upadel pod raven enakega obdobja lani za skupno 10,3 odstotka. _u Zmanjšati in odpraviti neskladja v delitvi osebnih dohodkov Izvršni svet skupSČine občine Ptuj je na eni od zad- jjjih sej razpravljal o informaciji o delitvi osebnih do- godkov v ptujski občini v letošnjem letu. Pri tem je ''Rotovil, da so neskladja v 20 delovnih organizacijah Oz. TOZD na področju gospodarstva in v 15 delovnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti. V zvezi z informacijo je izvršni svet sprejel konkret- ^ sklepe in z njimi seznanil predsedstvo skupščine l^očine Ptuj. Na seji predsedstva so sklenili, da o tej "Jformaciji razpravljata družbenopolitični zbor in *or združenega dela. Na kratko povzemamo sklepe: ^se organizacije združenega dela s področja gospo- T^stva in družbenih dejavnosti, ki izkazujejo neskla- dja v delitvi osebnih dohodkov v prvem polletju 1981 l^^rSni svet poziva, da v naslednjih mesecih zmanjša- jo '.eskladja v delitvi osebnih dohodkov in jih do konca leta povsem odpravijo. . Organizacije združenega dela, kjer je bilo ob pollet- največje neskladje v delitvi OD, morajo do 30. '^Ptembra predložiti izvršnemu svetu skupščine obči- Ptuj napisan program usklajevanja delitve osebnih ohodkov v naslednjih mesecih, ki ga morajo obrav- navati in potrditi samoupravni organi. Te programe morajo predložiti: a) s področja gospodarstva: TGA Kidričevo, Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, LIK Savinja TOZD Lesna industrija in TOZD Trgovina Ptuj, GG TOK Gozdarstvo Ptuj, Agrotran- sport Ptuj in KZ ,,Dravsko polje" Lovrenc. b) s področja družbenih dejavnosti: Osnovne šole Gorišnica, Destrnik in Videm pri Ptuju, Ljudska in študijska knjižnica, Zdravstveni center TOZD Reše- valna postaja in delovna skupnost skupnih služb. Združene lekarne in Skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj. Vse navedene OZD morajo mesečno obveščati izvršnih svet skupščine občine Ptuj o izvajanju tega sklepa. Tiste OZD, ki niso bile navedene, vendar so bila manjša neskladja, pa morajo poslati poročilo ob trimesečnih obračunih. V sklepih je tudi zapisano, da v primeru, če priza- dete organizacije združenega dela ne bodo takoj pri- stopile k delitvi osebnih dohodkov po družbenem do- govoru, bo izvršni svet predlagal zborom občinske skupščine, da sprejmejo ustrezne ukrepe. FF Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj, Samoupravna enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem PONOVNO RAZPISUJE na podlagi 1. odstavka 34. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS št. 7/77), 15. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 21/80) ter v skladu s pogoji urbanistične doku- mentacije za prostorsko ureditev kioskov na območju mesta Ptuj JAVNI NATEČAJ I. za oddajo v uporabo nezazidanega stavbnega'zemljišča družbene lastnine za individualno stano- vanjsko gradnjo II. za oddajo v začasno uporabo zemljišča družbene lastnine za postavitev kioskov 1. Predmet oddaje je nezazidano stavbno zemljišče družbene lastnine, ki leži v kompleksu med Tru- barjevo ulico in Levstikovo potjo v Ptuju ter ga tvorijo deli parcel naslednjih vrednosti: (glej TABELO št. I.). Tabela št. I. Štev. Velik. Vrednost Vrednost komu- Skupaj pare. pare. parcele nal. ureditve 300 in 298 488 42,529,00 249.670,24 292.199,24 304 346 30.153,00 257.975,95 288.128,59 306 397 34.598,00 257.975,58 292.573,58 308 402 35.034,00 257.975,58 293.009,58 314 447 38.956,00 249.670,24 288.625,24 2. Natečaj je pismen. Udeleženci natečaja morajo do 9. oktobra 1981 oddati pismene ponudbe za nakup zemljišča skupaj s posebnim vprašalnikom o stanovanjskih, socialnih, delovnih in posebnih razmerah. Ponudbo oddajo v zaprti ovojnici pod oznako Javni natečaj" na Samo- upravno komunalno skupnost občine Ptuj, Jadranska ul. 12, kjer tudi dvignejo vprašalnik. Po- nudbi je priložiti potrdilo o plačani varščini v višini 10.000.— din, ki jo je nakazati na račun Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj, Samoupravne enote za upravljanje in razpola- ganje s stavbnim zemljiščem štev. 52400-662-27029. Za parcele, za katere ne bo v navedenem roku prispela nobena ponudba, ostane natečaj odprt do 9. novembra 1981. 3. Zemljišče se odda ponudniku, ki v največji meri izpolnjuje pogoje razpisa oziroma zbere največje število točk po vprašalniku. Vse udeležence natečaja komisija pismeno obvesti o izidu natečaja. 4. Najprimernejši ponudnik plača 100.000 din vrednosti parcele ob podpisu pogodbe o oddaji zem- ljišča, preostali znesek pa v štirih (4) polletnih enakih obrokih zli % obrestno mero. Poleg tega je možno parcelo plačati z bančnim kreditom iz naslova namenskega varčevanja ali vezave dinar- skih oz. deviznih sredstev. II. 1. Predmet oddaje v začasno uporabo je: a) zemljišče ob Ormoški cesti, na katerem se postavi kiosk za prodajo slaščic in sladoleda, katerega predračunska vrednost sorazmernih stroškov komunalne ureditve in letna odškodnina znaša 75.380,60 din, b) zemljišče na Ziherlovi ploščadi, na katerem se postavi kiosk za prodajo slaščic in sladoleda ali jedil in pijač, katerega predračunska vrednost komunalne ureditve — letna odškodnina znaša 192.173,22 din, c) zemljišče na Titovem trgu, na katerem se postavi kiosk za čiščenje in popravilo čevljev, katerega predračunska vrednost komunalne ureditve in letna odškodnina znaša 25.719,24 din. 2. Udeleženci natečaja morajo do 9. oktobra 1981 oddati pismeno ponudbo v zaprti ovojnici pod oznako ,,Javni natečaj — kioski" na Samoupravno komunalno skupnost občine Ptuj, Samo- upravna enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem. 3. Odškodnina za začasno pravico uporabe in predračunska vrednost sorazmernih stroškov komu- nalne ureditve plača upravljalec kioska ob podpisu pogodbe. 4. Vsa pojasnila v zvezi z natečajem daje Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj, enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem, Jadranska 12 vsak dan od 8 — 12 ure in v sredo od 14-16 ure. SKS občine Ptuj Samoupravna enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem JAVNO OBVESTILO (, zbiranju interesentov za nakup nezazidanih stavbnih zemljišč y soseskah Budina — Brstje, Njiverce Kidričevo. Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj, Samoupravna enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem, bo v gldadu z letnim in srednjeročnim programom oddala nezazidano stavbno zemljišče za individualno stanovanjsko gradnjo v komplek- su^ ki ga določata zazidalna načrta Budina —Brstje in Njiverce— Kidričevo. Parcele, ki se bodo oddale za gradnjo bodo komunalno opremljene in zagotovljena bo naslednja sekundarna komunalna jreditev: vodovod, kanalizacija, n. n. električno omrežje in ceste ter ulice v makadamski izvedbi. Priključke na omenjeno vodo bodo bodoči investitorji stanovanjskih hiš uredili sami. Predračunska vrednost komunalne ureditve bo znašala v soseski |\jjiverce cca 100.000 din po stavbni parceli, v Budini —Brstje cca 250.000 din po parceli. Odškodnina za kv. m zemljišča pa 87,00 din. Stroške komunalne ureditve bo možno obročno odpla- vati. Ker bi želeli pred pričetkom izvajanja komunalne ureditve ugoto- viti število interesentov za gradnjo, vabimo vse zainteresirane, da podajo svoje zahtevke pismeno ali ustno pri Samoupravni komu- nalni skupnosti občine Ptuj, samoupravni enoti za upravljanje in raz- polaganje s stavbnim zemljiščem. Jadranska ul. 12, kjer bodo dobili podrobnejše podatke vsak dan ,od 8. —10. ure in v sredo od 14.-16. ure. Glede na zadovoljivo število zainteresiranih, bomo pristopili k objavi javnega natečaja za oddajo navedenih zemljišč. SKS občine Ptuj Samoupravna enota za upravljanje In razpolaganje s stavbnim zemljiščem 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 24. september 1981 — TEDNIK Oktobrsko srečanje v Frankfurtu Člani slovenskega kulturno prosvetnega društva Sava iz Frankfurta bodo tudi letos pripravili Vinsko trgatev. Ta prireditev je zabavnega zna- čaja, hkrati pa je priložnost za srečanje slovenskih delavcev na začasnem delu v Frankfurtu in okolici. Vsako leto se trgatve udeleži tudi delegacija ptujske občine, ki je pokroviteljica društva. Tokrat bo gostoval na Vinski trgatvi tudi ansambel Toneta Kmetca, ki je sodeloval že na eni od priredi- tev v Frankfurtu. V druStvu pa bodo tokratno srečanje izkoristili tudi za pogovore o nadaljnjem sodelovanju s ptujsko občino, ki je doslej seglo le na kulturno področje in na pogovore o možnostih zaposlitve v domovini. Člani dru- štva so predlagali, da bi učence slovenskega dopolnilnega pouka tesneje povezal' z učenci ene od ptujskih osnovnih Sol in da bi prihodnjo pomlad organizirali Solo v naravi — v domovini. Člani koordinacijskega odbora za vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini, ta deluje pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj, so z veseljem sprejeli pobudo društva. Odločili pa so se, da naj ustrezno Solo predlaga izobraževalna skupnost, da bi sodelovanje z učenci dopolnilnega pouka postalo tradicionalno in kvalitetno. Glede Sole v naravi — učenci slovenskega dopolnilnega pouka želijo na smučanje, prostor imajo zagotovljen na Kranjski gori — pa so člahi koordinacijskega odbora menili, da jim lahko ponudijo sodelovanje smu- čarskih učiteljev, saj sredstev v te namene ni na pretek. Dokončni dogo- vor o sodelovanju bodo sprejeli potem, ko bodo proučili finančne mo- žnosti v okviru občine in možno sodelovanje republiških organov, ki imajo na skrbi sodelovanje s slovenskimi dmStvi v tujini. N. D. Letos pivič pogoji za dobro delo stoperškega prosvetnega društva V Stopercah so po večletnih prizadevanjih dobili novi dom krajanov, v njem pa tudi dvorano in nekaj drugih potrebnih prostorov za delo domačega prosvetnega društva in njegovih sekcij. Kljub prostorski stiski so Stoperčani bili vsa ta leta zelo aktivni, zlasti na dramskem področju. Iz tesnega razreda osnovne šole se z zadetkom letošnje sezone že selijo v lepše, za njihove razmere idealne delovne prostore. V preteklem letu pa seje v delo društva vključil tudi domačin Ignac VRABiC, ki je pred tem veliko let živel na Reki in bil tam tudi predsednik slovenskega kultumo-prosvetnega društva s katerim so Stoperčani več let aktivne sodelovali. Ob prihodu v domači kraj je tudi tu prevzel predsedniško funkcijo in danes že aktivno dela na kultumo- prosvetnem področju v tem predelu Haloz. Sicer pa je takole razložil svoj odhod iz Reke: »Lani, v mesecu juliju sem se vrnil v svoj rojstni kraj predvsem iz dveh razlogov. Imam mater, ki ima že 83 let in je sama živela tu v Stopercah, poleg tega pa sem želel, da v svojem kraju odprem gostilno, ker smo jo nekoč že imeli in je to že nekaka tradicija v družini. Lokal sicer še ni povsem urejen, vendar upam, da ga bom lahko kmalu odprl. 2e ko sem bil v Reki smo imeli s Stoperčani zelo dobre stike. Ti so sicer zaradi nekaterih kadrov- skih sprememb malce v zatonu vendar pa upam, da jih bomo spet vzpostavdi in da bodo mladi še naprej tako aktivno sodelovali ter poglabljali bratske vezi med obema krajema. Takoj, ko sem prišel v Sto- I>erce, sem po občnem zboru PD sprejel nalogo predsednika in tako tudi tu nadaljujem delo, ki sem ga pred tem opravljal 25 let. V Stopercah smo takoj ustanovili harmonikaški zbor in manjšo pevsko skupino, ki že pridno delata. Ob mojem prihodu v Stoperce seveda razmere v društvu niso bile najboljše, zlasti prostori v šoli niso dajali nobene možnosti za napre- dek. Danes je že veliko boljše. Imamo dramsko in pevsko sekcijo. Pogoji za delo so sedaj dobri, ne toliko po finančni plati, kot prostorski in po tej, da imajo velijo volje za delo mladinci v tem kraju. Potrebo- vali so le nekoga, da jih usmerja in spodbuja. Upam, da bomo skupaj dobro delali. Člani prosvetnega društva smo pri gradnji doma pridno pomagali in lahko rečem, da je za vse nas ta dom tudi velika pridobitev tako za družbenopolitično aktivnost v kraju kot za kulturno prosvetno dejav- nost. Že lani in letos, ob občinskem prazniku, smo z našimi sekcijami redno nastopali, v soboto pa smo se tudi dogovorili o aktivnosti za sezono 1981/82. Aktivirali bomo dramsko skupino oziroma program pripraviU tako, da bi lahko sodelovale vse naše sekcije.« Ob koncu pogovora je Ignac Vrabič še pripomnil, daje z doseda- njim delom v Stopercah zelo zadovoljen. Zadovoljstvo, pravi, je že v tem, da lahko s kom delaš. Mladina v Stopercah pa je pridna, rada pomaga povsod in zlasti še na področju, ki se mu vendarle pišejo boljši časi in ki ima tudi veliko podpore in spodbude s strani krajanov samih. Obisk na prireditvah in nastopih je vedno številen kar priča, da so ljudem potrebne in delo ni zaman. mš Ignac VRABIČ — predsednik PD Stoperce (foto mš) Danes Skupščina ZMDA Slovenske gorice 81 Danes se bodo v sejni sobi ptuj- skega magistrata sestali na drugi seji delegati skupSčine Zvezne mladinske delovne akcije Slovenj- ske gorice 81. Uvodoma bodo razpravljali o poročilu in rezultatih dela brigadirjev na letošnji akciji, ki je v ptujski občini potekala pr- vič kot zvezna. Razpravljah bodo tudi o finančnem poslovanju ZMDA Slovenske gorice 81, ob koncu seje pa bodo podelili Se priznanja. Kot smo poročali, se je letošnja ZMDA Slovenske gorice odvijala prvič tudi na območju lenarške občine, ne le na območju ptujske. V obeh občinah so brigadirji pomagali odpravljati težave zaradi pomanjkanja zdrave pitne vode. Tako so na šestih deloviSčih izkopali jarke v dolžini 12,8 km, položili cevi, jih obtežili, ter jarke tudi zasipali in splanirali. V treh izmenah se je na letošnji akciji zvrstilo 520 brigadirjev iz 13 občinskih konferenc mladih iz raz- nih krajev Jugoslavije, ter brigada Rdečega križa Slovenije. V prvi izrrieni so sodelovale: brigada Ma- tija Gubec iz Ljubljane — SiSka z brigadirji iz pobratene občine Zag- reb—Trnje, brigada Prežihov Vo- ranc z Raven na Koroškem, briga- da 19. novembar iz Prištine in bri- gada Kozara iz Bosanske Gradi- Ske. V drugi izmeni so sodelovale brigade: Matija Gubec iz Žalca, Franjo Golob iz Dravograda, Bratstvo in jedinstvo iz Alibunarja in Vranek-Mato Cepajev iz Dugog sela. V tretji — zadnji izmeni pa so sodelovale brigade: Bratstvo in enotnost iz Krškega z brigadirji iz pobratene občine Bajina Bašta, Maks Pahor — brigada rdečega križa Slovenije, Kokrški odred iz Radovljice in Jesenic, Mika Surčič iz Barajeva in brigada Edvard Kardelj iz Belega Manastira, Belja in Beograda. Strukture posameznih brigad so bile zelo različne, poprečje vseh sodelujočih brigad pa je: od 520 brigadirjev je bilo 376 fantov in 144 deklet. Večina je bilo dijakov 347, delavcev je bilo 132, študen- tov 29 in le 4 kmetje. Med brigadi- rji je bilo tudi 65 pionirjev, članov ZSMJ je bilo 466, članov ZK 97, razen tega pa so 73 brigadirjev predlagali za vstop v članstvo ZKJ. Poprečna starost brigadirjev je bila 18 let. V ptujski občini so brigadirji delali na deloviščih: Levajn- ci—Desenci—Ločič, Podlo- že—Sestrže, Juršinci—Kukava I. etapa. Kukava—Juršinci II. etapa in na Gorci. V lenarški občini pa so delali le pri izgradnji II. etape vodovoda Lenart—Ana na odseku Zerjavci—Cenkova—Ana. V vseh treh izmenah so brigadi- rji izkopali 16.067 kubičnih met- rov, zasipali pa 15.335 kubičnih metrov zemlje Splanirali pa so kar 55.400 kvadratnih metrov površin. Za vse to so porabili 49.174 efekti- vnih delovnih ur. Celotna vrednost opravljenih del je ovrednotena na 19,356.969.— din. K temu je treba dodati, da bibila vrednost prav gotovo še večja, če ne bi zaradi slabega vremena izgubiU 11.500 efektivnih ur. Razen tega so brigadirji sodelo- vali na udarniških akcijah v KS Destrnik, Zerjavci, Stoperce, Ptuj- ska gora, Sčavnica, Juršinci in Ku- kava. Z brigadidirji akcije so tesno sodelovali domačini, ter mladi iz posameznih KS, kjer so akcije potekale. Člani kluba brigadirjev Franc Belšak — Tone iz Ptuja so S spuščanjem zastave na sklepni slovesnosti v Domavi je bila tudi uradno zaključena letošnja ZMDA Slovenske gorice 81. Foto: M. Ozmec sodelovali kar na petih udarniških akcijah. Tudi v naselju ZMDA Slovenske gorice v Domavi pri Ptuju so potekale števihie aktivnosti, pred- vsem na interesnem področju. Posamezne samoupravne interesne skupnosti občm Lenart in Ptuj so pripravile in izvedle bogat program aktivnosti na športnem, kulturnem in zabavnem področju. V sodelo- vanju z delavsko univerzo Ptuj je' potekala mladinska politična šola Edvarda Kardelja ter kar 11 razli- čnih tečajev in krožkov, ki so jih brigadirji radi obiskovali. Tudi sodelovanje z garnizijo v Ptuju j{ bilo izredno bogato, saj so vojii sodelovali tudi na nekaterih udarniških akcijah, skoraj vsakp soboto pa je brigadirje zabavgl vojaški ansambel iz Ptuja. Delegati skupSčine ZMDA na danaSji seji ne bodo imeli težkega dela, ko bodo razpravljali in ocenjevali potek letošnje akcije, saj so vsi dosedanji podatki o do- seženih rezultatih tako pri delu, kot na področju interesnih deja- vnosti, več kot zadovoljivi. M. Ozmec PRAZNIK KS ORMOŽ V spomin na dogodke v II. svetovni vojni, posebej še na poskus ustanovitve odbora OF — 17. septembra 1943, praznujejo delovni ljudje in občani krajevne skupnosti Ormož svoj praz- nik; minulo soboto je bil že peti. Osrednja prireditev v počastitev praznika je bila svečana seja krajevnih organizacij in dru- štev, na kateri je zbranim (maloštevilnim) spre- govoril predsednik krajevne konference SZDL Franc Polič. V nadaljevanju zasedanja pa so posameznikom, društvom in delovni organiza-* ciji izročili bronasta odličja OF. Prejeli so jih Slavica Burgar, Angela Masten, Anica Zidarič, Feliks Stropnik, Franc Rajh in Rudi Zidarič, izmed društev pa avto-moto društvo Ormož, gasilsko društvo Loperšice in radioklub Ormož. Bronasto značko so izročili tudi delovni skupnosti tovarne sladkorja Orihož. V kulturnem delu osrednje svečanosti je nastopil moški pevski zbor prosvetnega društva Ormož, člani novinarksega krožka osnovne šole Ormož ter mešani pevski zbor tovarne sladkorja Ormož. Sodelovala je tudi godba ormoške glas- bene šole. Po svečani seji je bila krajša komemorativna svečanost pri krajevnem spomeniku padlim v NOV. Tu je govoril predsednik krajevne orga- nizacije ZZB NOV Ormož Ignac Oman, člani te organizacije pa so k spomeniku položili venec. V počastitev praznika so v Ormožu pripra- vili tudi več športnih in drugih srečanj. Avto- moto društvo Ormož je pripravilo tradicionalni turistični avtorally z ocenjevalno vožnjo na poligonu. Med 16 tekmovalci je zmagal Stanko Krničar iz Grab pri Središču ob Dravi, drugi je Ciril Stampar iz Hardeka pri Ormožu, tretji pa Jože Sef iz Obreza. Lovska družina Ormož je pripravila tekmovanje v streljanju na umetne golobe. Pokal krajevne skupnosti je osvojil Franc Cvetko iz Velike Nedelje. V streljanju z zračno puško — tekmovanje je pripravila strelska družina Kovinar Ormož — je pokal KS Ormož osvojila strelska družina Središče ob Dravi; najboljši strelec pa je bil Toni Kelemina iz Grab. V lovu na lisico (skrito radijsko posta- jo), ki ga je pripravil ormoški radioklub, je bil najuspešnejši Ivan Lazar iz Obreza, drugi in tretji pa sta bila Vlado in Edi Korotaj. V počastitev ormoškega krajevnega praznika je bilo tudi občinsko strelsko tekmovanje čla- nov krajevnih organizacij ZRVS. Zmagali so Ormožani, druga je ekipa Središča, tretja pa ekipa Velike Nedelje. Najboljša posameznika, dosegla sta enako število točk, sta Stanko Kukovec iz Podgorc in Mirko Novak iz Ormoža. V malem nogometu pa je zmagalo moštvo DO Jože Kerenčič Ormož, drugi in tretji pa sta bili obe moštvi iz Hardeka. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ormož je v domu društev pripravil uspelo razstavo Varnost v prometu, obiskovalci pa so si z zanimanjem ogledali tudi manjšo razstavo dobrot kmečke kuhinje, kar so postavile na ogled žene in dekleta vasi Hum, Loperšice, Frankovci in Pušenci. Sklenemo lahko, da je tudi peti praznik KSj Ormož uspel, vendar samo glede množice prir^! ditev, ki so bile vse dobro pripravljene in iz-! vedene, ni pa bilo dovolj obiska. Na svečani seji j je bila dvorana kulturnega doma na tričetrti prazna. Nekaj razlogov za to je najbrž v slabem programiranju prireditev glede na čas, saj so se domala vse pričele v soboto ob 9. uri. Pa Se to. Takšnega Glasnika, to je glasilo ormoške kra-^ jevne skupnosti, kot je bil predpraznični, si' Ormožani ne želijo. Vsebinsko bogastvo — to je treba priznati — namreč močno moti estetski izgled in pa (pre)velika množica tiskarskih in slovničnih napak in nepravilnosti. Slovesno za krajevni praznik SPODNJI VELOVLAK: v spomin na najtežje dni narodnoosvobodilnega boja, na domačina narodnega heroja Jožeta Lacka, padle borce in aktiviste ter žrtve fašističnega nasilja so v krajevni skupnosti Heroja Lacka v Rogoznici tudi letos slovesno proslavili šesti krajevni praznik. Prireditve so tekle vse od 6. septem- bra dalje v Pacinju, Zabjaku, Podvincih, Novi vasi pri Ptuju, Rogoznici, Spodnjem Velovlaku in Kicarju, kjer bodo 27. septembra odprli asfaltirano cesto pri gasil- skem domu. Tako je vseh sedem vasi rogozniSke krajevne skupnosti sodelovalo v pripravah in izvedbi letošnjega praznovanja, v Spod- njem Velovlaku pa so v nedeljo imeli osrednjo slovesnost s slavnostnim zborom krajanov, skupščine in vodstev družbenopo- litičnih organizacij krajevne skup- nosti. Slavnostni govornik je bil Ivo SumandI — predsednik skupščine krajevne skupnosti, nakar so podelili plaketo KS osnovni šoh Franc Osojnik, družbena priznanja pa Tomislavu Benkoviču, Jožetu Doklu, Jožetu Lovrenčiču, Borisu Zlenderju in Milanu Hlupiču iz Rogoznice, Antonu Lenartu iz Spodnjega Velovlaka, Ivanu Zagoršku iz Pacinja in Ženskemu pevskemu zboru PD Alojz Arnuš iz Rogoznice. Prehodni pokal krajevne skup- nosti so letos že tretjič zapored osvojili člani gasilskega društva iz Podvinc in ga tako dobili v trajno last. V Spodnjem Velovlaku so gospodinje pripravile tudi bogato razstavo kruha in pogač, številni krajani pa so s svojo prisotnostjo na vseh prireditvah, zlasti na n«; deljski — zaključni, tako počastili spomin na vse zaslužne domačine- na narodnoosvobodilni boj povojno graditev v kateri imajo tu- di Rogozničani velike zasluge in uspehe. TEDNIK 24. september 1981 NAŠE KMETIJSTVO - 5 ZA VEČJI PRIDELEK PŠENICE ,;!A KRUH IN SLADKOR" 2a letošnjo setev bodo na trgu -gdvsem naslednja gnojila: NPK P;jg.l8, NPK 9-18-18, NPK 13-10- in NPK 11-11-16. Odmerke teh gflojil določamo predvsem po po- trebah posevkov po dušiku. Za te- meljno jesensko gnojenje priporo- poleganja posevkov. Za to sta na voljo dva pripravka na osnovi klo- rholinklorida (CCQ in sicer Cyco- cel in Stabilan. Uporabljamo jih v količini 2 do 4 litre na hektar. Pred uporabo kateregakoli pri- pravka za varstvo rastlin moramo natančno prebrati navodila, ki so pripravku priložena, saj so vsi ob nepravilni in napačni uporabi zdravju škodljivi in ob nepravilni in napačni uporabi zdravju ško- dljivi in nevarni. Ker ima hektar 10.000 kvadrat- nih metrov, potrebujemo teoreti- čno pri sklopu 650 rastlin na kva- dratni meter za setev na enem hek- tarju 273 kilogramov semena pše- Camo naslednje odmerke teh gno- jil: _ določitev količine seme- na Pri določanju količine semena za 1 hektar moramo poznati število rasthn na kvadratni meter — torej kakšen naj bo sklop. Pri tem mo- ramo upoštevati lastne izkušnje in rezultate raziskav strokovne službe, ki priporoča določene sklo- pe za posamezne sorte žit in dolo- čene proizvodne okoliše. Pri določanju količine semena za 1 hektar moramo poznati nasled- nje lastnosti semena: niče. Upoštevati pa moramo še uporabno vrednost semena, zato pride v poštev nekaj kilogramov pšenice po hektarju več. Izračuna- na količina semena velja samo pri Ce je predposevek koruza in ko- ruznico zaorjemo, gnojimo pred ^oravanjem koruznice z višjimi odmerki NPK gnojil, določenimi osnovi vsebnosti dušika, da omo- gočimo hitrejšo razgradnjo ko- ruznice. Upoštevati moramo možnosti gnojenja z gnojili, ki bodo na vo- ljo to jesen. Imamo številne možnosti, odvisno od intenzivnosti jorte pšenice, časa gnojenja (jese- ni, ob koncu zime, ob kolenčenju). Ker je to zelo pomembno opravilo, se velja pred gnojenjem temeljito posvetovati s strokovnjakom. VARNOSTNI UKREPI Za dober pridelek pšenice mora- mo sejati le razkuženo seme. Prav tako je ix)membno pravočasno zatiranje bolezni žita. Škropljenje opravimo na začetku okužb, pri nas je to proti koncu razrasti. Če je potrebno, škropljenje ponovimo Jez tri tedne, upoštevati pa je treba varnostno aobo ali karenco. To je Sas, ki mora preteči od zadnjega škropljenja do spravila pridelka. žitne posevke napadajo številne bolezni, prav tako številni so pri- pravki za njihovo zatiranje. V zve- zi s tem je potrebno spremljati na- vodila strokovnih služb in jih seve- da tudi upoštevati. Prav tako je s pleveli in njihovim zatiraniem. Pomembno je tudi preprečevanje najbolj ugodnem času setve. Pri zamudi moramo vzeti za vsak te- den zamude 10 kilogramov semena več. Škropljenje posevka Količino škropiva na hektar uravnavamo z delovnim pritiskom škropilnice in hitrostjo traktorja. Ce predpostavimo, da moramo za- ščitno sredstvo nanesti s 500 litri vode na hektar in da imamo šobe ustreznih dimenzij, ki pri določe- nem pritisku (4 atm) razpršijo zna- no količino škropiva, moramo ugotoviti s kolikšno hitrostjo se mora agregat premikati. Ce imamo tabele, lahko ustrezno hitrost odči- tamo, sicer pa moramo to sami ugotoviti. To ugotovimo tako, da najprej napolnimi škropilnico z vodo, odmerimo 200 metrov, na- ravnamo manometer na 3 atmo- sfere, naravnamo ročico za plin na hitrost na primer 5 km/h (čas pre- vozne poti prekontroliramo). To pot prevozimo s škropilnico v pol- nem delu. Po prevoženi poti ugo- tovimo, koliko vode smo porabili. Pri dopolnitvi soda sm.o npr. ugo- tovili, da smo porabili 100 litrov vode. Ce smo škropili 9 metrov ši- roko smo poškropili 1800 kvadrat- nih metrov površine. Na tej povr- šini bi pri nornalno postavljeni normi morali porabiti 90 litrov vo- de (500 X 1800 ^ 10.000 ' Da zmanjšamo količino pora- bljene vode na hektar, moramo voziti nekoliko hitreje in sicer 5,5 kilometra na uro. (5x100 _ , , 90 - V kolikor pa bi, recimo, račun pokazal, da je potrebno voziti več kot 10 kilometrov na uro, kar je za poljsko škropljenje že preveč, je treba zmanjšati pritisk. Pri samem škropljenju pa še opazujemo, če so bili naši izračuni natančni in more- bitna odstopanja sproti odpravi- mo, pripravil: JB STOPERCE Začetek pouka v urejeni šoli V podružnični osnovni Soli v Slopercah se lahko končno pohvalijo, da so z letošnjim šolskim letom takorekoč končali z adaptacijo šole. Začeli sojo pred petimi leti in jo po etapah pripeljali skoraj do konca — potrebno je urediti le še fasado, ki bo končala v naslednjih dneh. Tako Lepo urejena notranjost šole v Stopercah. Pogled na zunanjost z dvoriščne strani ni najbolj prijeten, vendar bo tudi fasada kmalu urejena. imajo v šoli centralno ogrevanje, obnovljeno električno instalacijo, vodovod — skratka urejene prostore tako, daje v njih bivanje končno prijetno in vredno človeka. Letos so imeli v Stopercah planirano celotno celodnevno šolo, ki pa je zaradi znanih ukrepov ni mogoče realizirati, dobro pa sta zasedena dva oddelka podaljšanega bivanja, v katera so zajeti otroci iz družin sježjimi socialnimi razmerami, tisti, ki se težje učijo in tudi taki, ki nimajo dopoldan varstva in urejene prehrane. nj§ ■ OZIMNICA JE PRIPRAVLJENA Jesen spada med najlepša letna obdobja, saj vrača tisto, kar smo med letom vlagali. Vsakdo drugače pobira njene sadeže; odvisno od okolja; nekdo jih bo pobral na lastnem vrtičku, drugi jih bo dobil od prijateljev, staršev, spet drugi je prisiljen kupiti vse, ker zaradi spletov okoliščin nima neposrednega stika z zemljo ali njenimi obdelovalci. Sestavek, ki ga boste prebrali,je v glavnem namenjen tistim, ki ozimnico kupujejo v trgovinah. Oglasili smo se v MlP-ovi TOZD Maloprodaja, kjer nam je o tem, kako so se trgovci pripravili na ozininico, več povedal Janko Petek, ki opravlja komercialne posle. Povedal je: »Ozimnico smo pričeli prodajati v ponedeljek 21. septembra. V ozimnem paketu pa ponujamo krompir, čebulo, vloženo povrtnino ETE iz Kamnika in jabolka. Gre za standardne artikle, ki jih imamo v ozimnici že nekaj let. Krompir bo mogoče kupiti po 7^20 dinarjev, čebulo po 12 dinarjev, mali paket vložene ozimnice za 340 dinarjev, veliki paket za 690 dinarjev, zajabolka še nimamo cene; pričakovati je, da bo njihova cena med 15 in 17 dinarji. Pri tem velja opozoriti, da omenjene cene veljajo samo za pripravljene količine v vrečah oziroma zabojih. Krom- pirjeva vreča bo težka 30 kg, čebulina 20 kg, jabolka pa bodo na zaboj. Omenjene ozimne pakete bo mogoče dobiti v 11 ptujskih trgovinah, predvsem tistih, ki prodajajo prehrambene artikle. Ponujali pa jo bomo približno mesec dni; trudili se bomo, da bomo zadovoljili vse potro- šnike.« V MIP-u že več let skrbite za ozimnico občanov. Kaj ste se naučili v teh letih in ali lahko vedno pokrijete kupčevo povpraševanje? »V,Ptuju je zelo težkoplanirati potrebne kofičine; vseje odvisno od letine. Če ie dobra, je tudi povpraševanje manjše. Vedeti namreč mo- ramo, da ima Ptuj ustrezno zaledje rodovitnih površin, na katerih rastejo najrazličnejše poljščine, da so tu sadovnjaki, vinogradi in še kaj in vsak ima tudi nekoga na podeželju, ki ga s potrebnimi ozimnimi sadeži tudi oskrbuje, če že sam nima »flike« zemlje, na kateri prideluje krompir, čebulo in še kaj. Take rešitve pa so tudi cenejše od naše ponudbe. Prav zato, ker je vedno vprašljiva količina, smo se povezali s kmetijsko zadrugo, pri kateri bomo sprotno naročevali potrebne koli- čine, glede na povpraševanje.« Koliko v povprečju prodate ozimnice? »Krompirja prodamo v vseh prodajalnah 40 do 50 ton, čebule 10 ton. pri vloženi povrtnini — mali paket — se število prodanih giblje med 500 m 1000, pri velikem pa okrog 500. Pri jabolkih je vse odvisno od letine; če je letina dobra, je prodaja slaba. Naj povem, da bomo krompir in čebulo dobili od Kmetijske zadruge, vloženo vrtnino od ETE. jabolka pa od Kmetijskega kombinata Ptuj. Povedal bi .še to, daje kvaliteta te ozimnice vedno prvovrstna. Kupuje se za shrambo, za dalj časa in zato je potrebno, da so artikli ustrezne kvalitete, da vzdržijo dobo shranje- vanja.« MG J SKLEPANJE POGODB S PRIDELOVALCI PŠENICE Prvi rezultati spodbudni Po vsej Sloveniji, seveda v ptujski občini prav tako, poteka v tem času sklepanje pogodb s pridelovalci pšenice, ki bodo svoj pridelek oddali kmetijski zadrugi, torej bodo pšenicp zamenjali za korizo v že znanem razmerju 1 : 1,3 v korist pšenice. Prvi podatki, ki prihajajo s terena so spod- budni, sklepanje pogodb poteka uspešno, mnogi kmetovalci se odločajo za pridelovanje pšenice na velikih površinah, celo od 2 do 4 hektarov. Znano je, da sta kmetijski zadrugi Lovrenc in Ptuj sprejeli obvezo, da bodo njihovi kooperanti posejali pšenico za tržno proiz- vodnjo na 1380 hektarih ter pridelali 2.300 ton pšenice. Seveda to ne pomeni, da bodo odslej morale biti mnogo večje kmetijske površine posejane s žitaricami, saj po statističnih podatkih tudi doslej ni bilo teh površin malo. Z akcijo ,,za kruh in sladkor" želimo uveljaviti tržno pridelovanje pšenice in tovrstno kmetijsko proizvodnjo intenzivirati. Doslej so mnogi kmetovalci sejali pšenico zgolj za svoje potrebe, uporabljali so doma pridelano seme, upoštevali- niso sodobnih ugotovitev, ki znatno povečujejo pridelek pšenice. Za pridelek okoli 40 metrskih stotov, kolikor je minimalno možno pridelati pšenice na enem hektarju, je potrebno uporabiti kvalitetno seme, izbrati zemlji in drugim razmeram ustrezno vrsto pšenice, upoštevati strokovna navodila o gnojenju in dognojevanju, uporabiti vsa potrebna zaščitna sredstva in tako naprej. Nadvse pomembna je seveda tudi pravočasna in kvalitetna priprava zemlje ter setev ob ustreznem času. Pri kmetijski zadrugi v Ptuju, gotovo pa ni drugače tudi v KZ Lovrenc, imajo na zalogi potrebna umetna gnojila za jesensko setev. Prihaja tudi semenska pšenica, ki jo bodo lahko kmetovalci dobili za oddano nierkantilno pšenico. Za 2 kilograma merkantilne dobijo kilogram semenske pšenice in kologram koruze. Za kmetijsko območje naše občine so najprimernejše štiri sorte pšenice, seme teh bo tudi mogoče dobiti. To so ..Zlatoklasa" — rana, zelo intenzivna sorta pšenice tretjega kakovostnega razreda. Primerna je za setev v ravninskem predelu Dravskega in Ptujskega polja. ,,Superzlata" je srednje rana, zelo in- tenzivna sorta pšenice tretjega kakovostnega razreda. Primerna je za setev v ravninskem predelu Dravskega in Ptujskega polja. ,,Mačvanka" je srednjerana intenzivna sorta pšenice prvega kakovostnega razreda. Primerna je za setev v ravninskem predelu Ptujskega in Dravskega polja ter ob vznožju Haloz in Slovenskih goric. ,,Libelulla" je srednjerana, srednjeintenzivna sorta pšenice tretjega kakovostnega razreda, ki pri slabši rastnih pogojih daje zanesljive pridelke. Pri kmetijski zadrugi Ptuj so pripravili podrobni setveni načrt razdeljen na krajevne skupnosti oziroma zadružne enote, v njem so zajete vse možne površine za tržno pridelovanje pšenice. Pripravili so tudi strokovne nasvete pridelovalcem, prejeli pa jih bodo ob sklenitvi pogodbe, sicer pa je ustrezni strokovni material na voljo na sedežih zadružnih enot, tudi na zbiralnicah mleka, skratka, celotna akcija je zelo skrbno pripravljena in čudno bi bilo, če ne bi rodila uspeha. Glede na to, da je kmetijstvo predvsem v zase- bnem sektorju slabo oskrbljeno s sejalnicaami, so se v KZ odločili tudi za nakup treh sejalnic, s tem bodo olajšali in pospešili jesensko setev, za katero upravičeno upamo, da bo mnogo uspešnejša kot leta 1980. BJ URADNI ZAČETEK TRGATVE Stopnja sladkorja naj bo čim višja Čeprav je vinsko trto precej prizadela zimska in nato še spomladanska pozeba, bo letošnji pridelek dober. Količina grozdja bo nekoliko manjša, zato pa bo kvaliteta dobra, celo zelo dobra. Od kooperantov z območja Slovenskih goric in Haloz nameravajo odkupiti okoli 80 vagonov grozdja. Na seji odbora za vinograd- ništvo, ki deluje pri kmetijski zadrugi Ptuj, so se dogovorili o organizaciji letošnje trgatve in prevzema grozdja. Novosti v zvezi s tem letos ne bo, odkupna mesta za grozdje bodo v Jur- šincih, Zavrču, Cirkulanah, Leskovcu in Pod- lehniku. Večji proizvajalci bodo grozdje oddali predelovalnemu centru v Ptuju. Rok trgatve želijo letos zavleči do prvih dni oktobra. Zelo ugodno vreme daje možnost, da s trgatvijo še počakamo in izkoristimo sončne žarke za čim višjo stopnjo sladkorja v grozdju, doslajevanje letos ne bo dovoljeno v nobenem primeru. V kolikor pa bi se vremenski pogoji spremenili tako, da bi vplivali na slabšo kvalite- to grozdja, je kmetijska zadruga Ptuj že zaprosila upravni organ, da izda dovoljenje za začetek trgatve 25. septembra in sicer za srednje rane sorte. Za srednje sorte, kot so souvignon, šipon, traminec, frankinja in podobno, bi se naj pričela trgatev 30. septembra, za laški riz- ling in žametno črnino pa od 5. oktobra dalje. Zaenkrat še ni vzroka, da bi s trgatvijo katerekoli sorte grozdja že pričeli in velja s pri- četkom trgatve še nekaj dni počakati. Ce ne bo- mo pretiravali s začetkom trgatve, se nam obeta izredno kvalitetna vinska letina. jB 6- iznaSih krajev 24. september 1981 — TEDNIK Športne igre delavcev Del velike družine delavcev SOZD Emona seje na osmih^ letnih športnih igrah zbral v Ptuju. Tekmovalnega, družabnega, in turističnega srečanja seje udeležilo prek 800delavcev, prava' Jugoslavija v malem! \ 1 ekst in foto: 1. kotari Igre je bilo v Ptuju čutiti na vsakem koraku Balinanje, pri nas še sicer manj znano Vlečenje vrvi — priljubljena disciplina takšnih srečanj Veliko disciplin, veliko nastopajočih in veliko medalj in pokalov. Ptujski ekipi nista ostali brez prvih mest — pri ženskah je zmagala vrsta Kmetijskega kombinata Ptuj. STANEČKAVAS PRAZNIK LD DRAVINJA Ivan Kopušar, starešina LD Drevi- nja. V soboto je lovska družina Dravinja Majšperk, ki združuje 58 članov zelene bratovščine, s skrom- no slovesnostjo odprla svoj novi dom. Zgradili so ga z lastnim denarjem in s prostovoljnim delom. Kot je povedal Ivan Kopu- šar, starešina lovske družine, izhaja ta iz lovskega kluba Ptujska gora, ki je bil ustanovljen leta 1922 in de- loval do druge svetovne vojne. Od leta 1946 dalje člani LD Dravinja skrbijo za svoja lovišča, ki se raztezajo na 7050 hektarjih v krajevnih skupnostih Majšperk, Ptujska Gora in Dolena. Največ uspeha imajo pri gojitvi srnjadi, predvsem zaradi ugodnih naravnih pogojev. Sicer pa vso svojo skrb posvečajo gojitvi divjadi in varstvu narave ter lovskemu turizmu, saj je vsak dinar, ki ga lahko vložijo v lovišča, dobrodošel. Leta 1978 so podpisali listino o Novi lovski dom v Stanečki vasi pobratenju z lovsko družino Drežnica pod Krnom. Z lovci te lovske družine izmenjujejo izkuš- nje pri delu v naravi, pa tudi na skupen lov se večkrat podajo. Ob otvoriti novega doma pa je Ivan Kopušar posebej poudaril, da je skrb za gojitev in varstvo živali ved- no na prvem mestu, čeprav imajo lovci tudi mnogo drugih obvez- nosti. Med gosti na otvoritveni sloves- nosti je bil tudi Andrej Marine, ki je po rodu iz Haloz in tudi sam ve- lik ljubitelj lova. Lovcem je čestital ob novi pridobitvi in dejal, da „C[o. vek čuti prijetno zadovoljstvo, ko vidi, kako danes družno skrbimo naše naravno bogastvo." Lovska družina Dravinja je dosežene uspehe in za razvoj lov. stva in gojitve divjadi prejela priznanje Lovske zveze Slovenije in čestitke predstavnikov družbeno, političnih organizacij in skupšfine občine, sosednjih krajevnih skup. nos ti in lovskih družin. Tako je bila s sobotno slovesnostjo v StaneČki vasi sklenjena množica prireditev ob letošnjem prazniku občine Ptuj, ki smo ga posvetili tudi 40-letnici vstaje in 39-letnici junaškega boja SlovenskogoriSke-Lackove čete. N. Dobljekar Sliki: M. Ozmec 20 let planinskega odseka POLJČANE Letos praznuje planinski odsek pri Planinskem društvu Poljčane 20 let uspešnega dela. Tako kot matično društvo, ki je med najbolj aktivnimi planinskimi društvi v Sloveniji, dosega pomembne uspe- he na delovnem področju kot tudi na področjih planinskih vzponov. Srečanja planincev na Boču so vedno dobro obiskana. V nedeljo 13. septembra so lju- bitelji planin, katerih v Poljčanah in širši okolici ni malo, proslavili Dan planincev. Zbrali so se na Bo- ču pri svojem planinskem domu, na katerega so še posebej po nje- govi obnovi nadvse ponosni, saj jim je to drugi dom. V njega so vložili in še vlagajo svoj prosti čas pa tudi delovne moči, saj skoraj ni tedna v katerem ne bi planinci iz Poljčan in okolice poskrbeli za kakšno akcijo. Čeprav so te še tako neznatnega pomena, seveda za tiste, ki le redko zaidejo v ta prelepi naravni park, se jim vedno udeleži veliko število planincev. Zbrali so se na krajši slovesnosti pri planinskem domu in nato skupno odšli do razglednega stol- pa, ki je sedaj prestavljen na novo, nič manj mikavno lokacijo. Do nje so prizadevni planinci PD Poljčane uredili potrebno markacijo in ure- dili poti. Razgledni stolp in prenovljen planinski dom, ki je razen ob po- nedeljkih odprt vsaki dan, sta tako ponovno postala prijetno zbirališče ne samo planincev iz občine Slo- venska Bistrica ampak tudi vseh krajeV severovzhodne pa tudi šir- šega območja Slovenije. Vse pogo- steje pa je mogoče na njem opaziti tuje goste ter goste iz sosednjih republik. Bližina zdravilišča Roga- ška Slatina je še ena od okoliških, ki privabljajo goste na Boč, saj je do planinskega doma sedaj mogo- če priti tudi z avtomobili in avto- busi. Besedilo in posnetek: Viktor Hor- vat Iz Gorišnice v krajevni skupnosti so ta Čas zelo aktivni. Na več krajih so se izredno zavzeto lotili uresničevanja programskih nalog iz letnega programa dela. Skladno s tem so angažirali sredstva pri adaptaciji dvorane zadružnega doma v Go- rišnici in sicer v znesku 460 tisoj dinarjev ter pri enakih delih na zadružnem domu v Muretincih, kjer bodo za te namene porabili 370 tisoč dinarjev. Poleg tega delalo na postavitvi vaške raz- svetljave; pripravljajo pa se tudi na gradnjo telefonske govorilnice na Forminu. MG PRISPEVEK STABILIZACIJI Na bencinski črpalki Petrol v Slovenski Bistrici se vse več obiskovalcev ozira v cvetlično gredo, ki je namesto s cvetjem zasejana z donosno kulturo, koruzo. Koruza je del urejene grede bogate s cvetjem, kije sedaj že odcvetelo. Seveda je tukaj niso namenoma posadili. Uslužbenci pripovedujejo, da se je kar sama posadila, gotovo je padla iz kakšnega tovornjaka ali traktorja, našla tukaj plodna tla in vzklila. Odgovorni za okolje bencinske črpalke so prav gotovo imeli občutek, daje iz vsakega lepega lahko dobiti tudi nekaj koristnega, zato so sklenili koruzo pustiti da dozori. Pa še prav so imeli, saj »pridelek << ne bo tako skromen. Slučajni Koruza nad bencinom obisk enega od izkušenih kmetovalcevje povzročil, da so tukaj zaposleni na svoj pridelek postali celo ponosni in ga radi pokažejo obiskovalcem, saj ima posamezna koruza tudi po štiri bogate ostroke. Kaj bodo storili s pridelkom še ne vedo, mogoče bodo počakaH na ugodnej.§e odkupne cene, prav gotovo pa je potrebno pohvaliti občutek in skrb za večji pridelek. Morda pa je koga, kije prišel semkaj odžejati svojega lačnega železnega konjička spodbudila k večji skrbi za polje; del-ske kulture, še posebej ob ugotovitvi, da koruza lahko dobro rodi tudi v tako nenavadnem okolju, polnem bencinskih hlapov in izpušnih plinov. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat JAVNA ZAHVALA Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj se javno zahvaljuje vsem. ki so kakorkoli pomagali, daje tovariško sre- čanje slepih in slabovidnih planincev Slovenije na Donački gori lepo in dobro izteklo. Za vsestransko pomoč še se posebej zahvaljujemo pokro- vitelju srečanja — občinski konferenci SZDL v Ptuju, občin- skemu sindikalnemu svetu, SO Ptuj, OK ZKS Ptuj, skupnosti socialnega skrbstva ter vsem osnovnim organizacijam sindikata v delovnih kolektivih, obrtnikom in DO za darovana praktična darila za srečolov. Zahvaljujemo se planincem iz Ptuja, Rogatca in Majšperka za pomoč pri organizaciji srečanja. Vojakom ptujske garnizije pa se zahvaljujemo za dober partizanski golaž, ki so nam ga pri- pravili. Veseli in srečni smo, da pri na.šem delu nismo ostali sami in, da smo s pomočjo družbe naredili vehko dobrega za vse naše člane, prizadete na vidu in druge invalide. Se enkrat vsem iskrena hvala! Jože Šibila predsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih v Ptuju 5. udarniški dan veteranov Tudi veterani — brigadirji, čeprav so bili do- sti pred nami na mladinskih delovnih akcijah, radi sodelujejo z mladimi na več področjih, med drugim tudi na delovnih akcijah. Čeprav je razlika med nami /v letih/, se dobro razume- mo. Tako smo se v soboto, 12. septembra 1981 /veterani in mladinci/ ponovno srečali na udar- niškem dnevu, ki je bil spet na Kukavi pri Jur- šincih. Ob prihodu na delovišče, na katerem kopljejo jarke za vodovod, so nas domačini pri- čakali s prijaznim nasmehom in skupaj smo za- čeli ,,podaljševati" jarek za tako zelo potreben vodovod, za katerega se mnogi zelo žrtvujejo, saj menijo, da bodo le z veliko voljo dosegli svoj že tako dolgo pričakovani cilj. Domačini Kukave, se vam bo izpolnila ta ve- lika želja — vodovod? Kako da ne, saj ga večji del sami opravljate — tako menimo brigadirji, saj si tudi mi želimo tega srečnega trenutka, ko bo po vaših ceveh pritekla voda. In ravno zato smo se odločili, da pomagamo, da bi bil ta tre- nutek čimprej. Po našem drugem, srečanju, smo vam obljubili, da so lahko še videli na akciji — kje pa drugje? Pa kdo ne bi šel na Kukavo, saj takih domačinov, kot so tam, resda težko naj- deš. Težko delo in veliki napori, ki jih terjajo kilometre dolgi jarki — pa vseeno prijazen, pri- jeten nasmejan obraz? Takšne obraze je prijet- no videti, le da je takih dandanes zelo malo. Iz njih spoznaš, kakšno voljo do dela imajo, čep- rav delajo ves dan zelo naporno delo. Tako smo tudi mi člani kluba brigadirjev Franc BelSak- Tone pomagali tem ljudem. Zal pa mladi iz okoliških krajev Kukave zelo malo sodelujejo z domačini in jih malokdaj slišiš, da bi kateri re- kel, da pride pomagat. Zato pa imamo mi bri- gadirji več volje do dela, saj, če je nebi imeli, ne bi spoznali takšnih delovnih ljudi, kot sO Kukavčani. Kot vse ostale udarniške dneve, smo tudi tega zaključili s pesmijo in jim ob odhodu obljubili« da še pridemo. Do snidenja brigadirski Z-D-R' A-V-O! Robert Kodrič fCDNIK — 24. september 1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 V POKRAJINSKEM MUZEJU OBNAVLJAJO GOBELINE Najprej zbirko f lamskih 2eJcU 1979 »o v ptujskem Pokrajinskem muzeju : -^ov^^' 3a bo potrd>no vseh deset gobelinov, ki so ^jdragocencjSi eksponati v muzeju, obnoviti. Letos, poslali na CiSčenje gobelin iz flamske serije. To | ^tcvno delo opravlja v Jugoslaviji le prof. Mira ; pvaCcviC, ki se je odločila, da bo pomagala reSiti jjobelinc iz ptujskega gradu. j ^Gobelini so izdelani iz materialov, starih prek 300 I Ijt/' je povedala Marjeta Ciglenečki, kustos umetno- ' ^ zgodovinskega oddelka v muzeju. „Osnova go- 0fiti iz flamske zbirke je iz volnenih, vez pa iz svile- ! gj], oiti. Barve, s katerimi so te sviloie niti pobarva- i ^ 80 rastlinskega izvora. Temu primeren je moral ■ biti tudi postopek prof. KovaCeviCeve, ki je morala že j l(0sko jesen zbrati ves potrebni material za to delo. 1 2« svoje preparate uporablja nanuec razne gozdne i godove. S temi preparati je letoSnje poletje gobelin ^jprej očistila, potem pa ie utrdila pred nadaljnjimi; papadi insektov, predvsem mcrijev." Učinek opravyenih del je dobro viden, tudi za ^okovnjake. Barvegobelina so oživde, tkanina je i Pitala voljna, taka kot je bila v 17. stoletju, ko je < tnl gobelin izdelan. Kljub opravljenim posegom pa: gobelin 5e ni pripravljen za ogled. Potrebno ga je Se ,,zakrpati", bi poenosUvljeno dejali. Marjeta Cigle- nečki je povedala, da morajo sedaj zbrati ekipo vezilj in šivilj, ki morajo biti izurjene za to delo, poskrbeti za material, ki mora biti enake kvalitete kot tisti v gobelinu — Cista volna, svilene niti določene debeline in rastlinske barve. V muzeju upajo, da bodo lahko — seveda ob finančni pomoči kuhume skupnosti — celotno zbirko obnovili. Najprej so se odločili za štiri gobeline iz flamske zbirke, ki je iz začetka 17. stoletja, potem pa bi obnovili še Sest gobelinov francoskega izvora iz konca 17. stoletja. Problem pa ni zgolj v denarju. Prof. Mira Kovačevič, ki je edina restavratorka takih ročno tkanih stenskih preprog s podobami in vzorci, izdelanimi po umetniSki predlogi, svojega znanja ni prenesla na mlajši rod. Sama ima že čez sedemdeset let — tako da bi morali, če bi svojo pomoč odklonila, obnavljati gobeline v tujini. To pa pomeni poleg ve- čjih stroškov še več tveganja, saj se lahko gobelini pri daljšem prevozu Se bolj poSkodujejo. Najbrž delimo mnenje vseh če zapišemo, da želimo muzejskim dela- vcem iz Ptuja uspešno uresničitev zastavljene akcije. N. Dobljekar IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Tudi v mlajši železni dobi, v ča- su latenske kulture (1300 pred n. št. do našega štetja), je bil Ptuj v okolico nagosto naseljen. 2c u- krat so Dravsko polje, kot zelo pomembno križišče prazgodovin- skih poti, naseljevala razna keltska plemena, ki so preko naših krajev prodirala od zahoda proti vzhodu. Iz pisanih virov zvemo tudi, da je bil Ptuj z okolico v okviru nori- Bronast sklepanec, omamentiran z vrezi vloženim emajlom, fibula, za- pestnica in steklena prstana iz groba, odkritega leta 1959 v Brstju pri Ptuju. škega kraljestva, ki je obsegalo ve- čji del vzhodnih Alp in je mejilo na rimski imperij. S slednjim so imeli gospodarske in politične sti- ke, tako zaradi trgovine kot tudi zaradi varnosti svojih meja. Sele v zadnjih letih pred n. št. in sicer v času velikih osvajalnih vojn cesar- ja Avgusta okoli leta 15 pred n. št., je bila predrimska naselbina Poetovio priključena rimskemu imperiju. Sledovi naselbin iz časa omenjene kulture so zaenkrat odkriti na Hajdini, kjer je bila najdena tudi lončarska peč, na grajskem griču in na Ziherlovi plo- ščadi. V okolici Ptuja pa so odkriti tudi grobovi iz tega časa, tako v Forminu, Brstju in Skorbi. Znane so tudi nekatere posamezne najdbe s Panorame in Hajdine. Iskano in cenjeno noriSko železo in izdelki noriSkih kovačev je po- zneje prevzela tudi rimska provin- cialna kultura. Značilni predmeti latenske kulture so: dolgi železni eno in dvoročajni meči, kopja, sulične osti, bojni noži, okrogli okovi za ščite, bronaste in železne fibule in na lončarskem kolesu iz- delana keramika, ki je hkrati tudi novost v tovrstni iz(klavi kerami- čnih izdelkov. Posebnost tega ob- dobja je tudi ta, da so orožje pokojnega že pred njegovim po- kopom zvili in ga kot takega da- jali v grobove. Ob tej priložnosti smo izbrali nekaj latenskih eksponatov, ki so bili na razstavi „ReSena arheolo- ška dediščina Slovenije 1945—1980" in na mednarodni razstavi ,,Kelti v srednji Evropi" v Halleinu ter bodo razstavljeni tudi na arheološki razstavi v Novem Sadu v okviru dnevov stovenske kuhure v SAP Vojvodini. Blagoj Jevremov Del keramičnega servisa, najdenega na reSetu lončardie peči, izkopane leta 1975 na S^nji Hajdini. Pesništvo za mladino (Ob razstavi Slovenska mladinska poezija v Študijski knjižnici in literar- nem večeru mladinskih pesnikov v Narodnem domu) O Rabindranathu Tagoreju pravijo, daje znal razložiti največje filozofske resnice — otrokom. To lažje dojame- mo, če vemo, daje bil umtenik, mojster besede ter med drugim tudi dober otroški pesnik. Enako lahko trdimo za slovenske mladinske avtorje. Ce se v njihovih delih izraža prevelika peda- goška tendenca ali verzifikatorsko igračkanje, jih otroci odklanjajo. Ti bodo s svojim otroškim čutom, v koli- korjih niso starši prezgodaj pokvarili s kupovanjem revolveraSkih stripov, znali najti pravo mero. Sicer pa vemo iz svetovne literature, kot tudi izdomače, da so postala najlepša mladinska dela najpnljubljenejše čtivo odraslih (spo- mnimo se samo na Malega princa, Alico v deveti deželi), ali obratno: dela, ki so bila pisana za starejše, preidejo v zakladnico mladinske literature (n. pr. Guliverjeva potovanja, naS roman Pod svobodnim soncem idr.). Zato je v li- teraturi za otroke, tudi slovenski, čas listi, ki odbira vrednejša dela, čeprav lahko tudi tu rečemo, da marsikatero zrno po krivici obleži zaprašeno v uredniških arhivih, knjižnih policah ali v avtorskih zapuščinah; marsikate- ro delo. kije blestelo, prekrije nasled- nja doba, drugačen okus in čaka včasih cele Reneracije. da spet zablesti Ce skušamo kronološko pregledali zgodovino slovenskega mladinskega pesništva, ne mislim se tu strokovno razpisati v obliki kakšne študije, tem- več podati le nekaj misli ob razstavi te literature v Ljudski in študijski knjiž- nici Ptuj ter ob antologijah, ki so iz5le v zadnjih letih. Literarni zgodovinarji smatrajo običajno za začetnika mla- dinske poezije Frana Levstika, nato še poudarjajo O Župančiča, D. Ketteja in novejšega T. Pavčka, N. Grafe- nauerja, J. Smita, J. Snoja in še kakšne druge, ostale pa obdelajo bol) obrob- no. Toje naj večkrat prepovršna, včasih za nekatere avtorje krivična sodba, saj lahko govorimo o mladinskem pesni- štvu od Vodnika naprej. Pustimo vnemar tudi dejstvo, da so Prešem, Jenko, Mum, Gradnik idr, ki niso bili »mjadinski* pesniki, to dejansko po- slali, ler ostanimo pri »mladinskih pesnikih<' v ožjem pomenu besede. Tako srečamo pesmi namenjene mla- dim — nekateri v literarni zgodovini besedo »Otroški« preveč enačijo s poj- mom predšolskih otrok — že v pred- levstikovski dobi pri V. Vodniku, na- šem S. Modrinjaku, V. Staniču. A. Šcrfu. A. M. Slomšku, katerega vrsla pesmi je ponarodela in je še danes živa, Lujize Pesjakove, preko F. Levstika, J. Stritarja, M. Valjavca, E. Gangla. V. Jerajeve. F. K. Meška. O. 2upan6ča. C. Golarja. Utve — Prunkove. A Gradnika. J; Ribičiča. J. Samca. A. Debeljaka. K. Široka. F. Bevka. V. Albrehtove. do I Grudna. D Ravlje- na. A. Cernejeve. T. Seliškarja. B. Rudolfa. D. Gorinška. S. Kosovela. M. Klopčiča. M. Golarja. M. Bora. G. Kolbiča. C. Šinkovca. F. Kosmača. V. T. Arharja. J. Šmita. A. Škerl. A. Gla- zerjeva. T Pavčka. D. Zajca. M. Balič. K. Kovica. N. Maurer. našega ptuj- skega sorojaka F. Forstneriča. S. Juga. J. Snoja. S. Vegrijeve M. Košute. S. Makarovičeve. N. Grafenauerja idr. V njihovih pesmih se pretaka bolj ali manj pristna slovenska beseda, ki jo otroci sprejemajo, ob njej rastejo in poslane večkrat njihova spremljevalka za celo življenje. Ce govorimo pn po- eziji na splošno o stilih, obdobjih. lahko isto trdimo za mladinsko poezi- jo, le da se tu trdovratneje ohranja nma. celo pri najnovejših pesnikih, ritem se skuša približati otroškemu dojemanju, besede so skrbno izbrane za otroško uho, ponavljanja, metafore, sinonimi idr. morajo biti razumljivi mladim bralcem. Skratka, mladinska poezija največkrat zahteva od pesnika še večjo skrb za izražanje, posebno če JO izrecno namenja mladim — pri tem seveda izločimo obrtniške pisune in mislimo le na resnične umetnike — in laka izpovedna pesem bo znala klju- bovati času. povedati današnjemu otroku isto kot jutrKnjemu. E J JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (39) VNOVIČ G PISANJU IMEN J. M. iz Maribora nam piSe: „V listih ste lani objavili članek, kako cesto delamo napake pri pisanju imen in priimkov. Pravilno naj bi pisali" Janko Novak in ne Novak Janko. Da se ljudje napačno podpisujejo, so v največji meri krive razne kartoteke, urejene po abecedi. Že v osnov- ni šoli se otroci navadijo na napačno rabo svojih imen in priimkov. Naročeno imam vrsto časopi- sov: pri naslovu so mi vsi dosledno obrnili pri- imek na prvo mesto. Kaže, da smo tu brez moči. Toda vsaj tam, kjer ni pomemben abecedni red, bi lahko pisali pravilno. Oglejte si priloženo sli- ko iz Delavske enotnosti!" V navedenem listu ie zapis o odkritju spominske plošče padlim borcem, članom Šent- jakobskega gledališča, pred Mestnim domom v Liubliani. Fotosrafija plošče kaže. da so imena padlih napisana s priimkom spredaj, čeprav niti niso urejena po abecedi, la primer žal ni osam- ljen, saj so po raznih ploSčah, postavljenih ali vzidanih Sirom po Sloveniji, imena večkrat s pri- imkom uko, kakor da so pobrana iz abecednega seznama, s priimkom spredaj, celo v primerih, ko je na plošči eno samo ime. Naj Se dodamo, da bi tudi v marsikaterem abecednem seznamu (let- na kazala revij ipd.) lahko pisali ime pred priim- kom. Kako se je pravi občutek za obliko osebnega imena že izgubil, nam groteskno izpričuje tudi spored z nastopa najmlajSih gojencev Glasbene šole v Ljubljani, ki je bil 3. 6. v VitcSki dvorani v Križankah. Imena nastopajočih otrok so vsa brez izjeme napisana s priimkom spredaj. Profe- sorji so jo bolje odnesli, a tudi med njimi imajo nekateri obrnjena imena. Žalostno ie videti pri pismih bralcev in pri drugih dopisih v listih, kako se liudie podpisuje- jo narobe, tako jih je že zasužnjila abeceda. Tudi naSe razsodiSče večkrat dobiva pisma s takimi podpisi. Komaj da se bo Se kdo čudil, Ce bodo ob letošnjih obletnicah odkrili plriHH JuiHtu Josipu in Levstiku Franu. j RazsodiSče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in piSemo, naj predI(Me in pobude za boljSe jezikovno izražanje pd»Ijajo na naslov: Sekcija za stovenSčino v javnosti. Jezikovno razsodiSče, RK SZDL Stovenije, 61000 Ljublja- na, Komenskega 7. dr. ivan stopar gradovi^ na ptujish^ij^ ohmoč,ftt^ /15. nadaljevanje/ ' *^ ROGATNIČA /ROGATNITZ/, STOLP, GRAD Nepreverjena lokacija na GradiSču blizu Zetal ob Rogatnici-PeklaSkem potoku. Občina Ptuj. Grad je bil v posesti Pogrenjskih. 1270 se omenja Leuthold Rogatni- ^1 ki je verjetno identičen z Leutholdom LdiniSldm, 1284 pa nastopa |at3d, ki ga poznamo tudi kot Bertolda Pogrenjskega, 1308 nastopa Ekchard: preobmjeno sklro v grbu ga izpričuje za Pogrenjskega. Ulriku ZovneSkemu je takrat prodal poltretjo kmetijo pri Zetalah in PeklaSkcm potoku. Ekehard se kot poslednji Pogrenjski nazadnje omenja 1329, ko je "^kemu Škofu izstavil zajemski reverz za posesti pri Podčetrtku, ki naj bi njegovi Ženi Kunigimdi kot vdovSčina. Utrdba Rogatnica, ki se si- *r nikjer posebej ne omenja, je najbrž kmalu nato propadla. Vsekakor se •429 navaja kot oedes purgkstall am Tewfelpach opustelo gradišče pri PeklaSkem /Skratskem/ potoku. Na gradišču, kota 468 nad cestnim križiščem v Kozmincih v Halozah, * na ostrem vrhu jasni sledovi s tlemi zravnanega okroglega objekta, 'ttrjcnega Se z dodatnim nasipom. Sledovi pričajo o stolpni, enakem tiste- na Dravinjskem vrhu nad Vidmom. SLOVENSKA BISTRICA /WINDISCH FEISTRfTZ/, dvorec V ravnini. Zgornja Bistrica 1, ob severnem dehi naselja Slovenska Bi- *^ca. Občina Slovenska Bistrica. Območje Slovenske Bistrkx, ki je bilo v deželnoknežji posesti, so Se '227 upravljali iz Maribora. Sele 1265 je tu izpričan samostojcm urad. Ta je kralj Rudolf 1276 skupaj z mestom zasuvil grofu Majnhardu Go- ''^kcmu, Id je 1286 postal koroSki vojvoda. Njegov sin Oton je mesto in zastavfl Konradu Aufensteinskemu, Majnhardov brat vojvoda Hen- I'' pa je 1311 oboje odstopil Habsburžanom. Grad se tedaj omenja kot "^k Geistritz. Habsburžani kot deželni knezi so ostali v neposredni po- ^'ti gradu in mesu do 1355. Takrat so oddali urad, grad — purg in mc- *o Slovenska Bistrica v zastavo Walseecjcm. ki so jih 1368 sledib cdjski ^ofje. Grad, ki se 1359 označuje kot utrdba — vest, je bil bržčas dobro ~*nen, saj je obenem z mestom 1445 pod poveljstvom celjskega vojsko- ^je Jana Vitovca uspeSno khiboval srditim napadom Ogrov, ki jim je ?Povedoval gubernator Ivan Hunyadi. Ko »o celjski grofje 1456 izumrli, r Slovenska Bistrica spet postala deželnoknežnja. Cesar jo je dajal v za- J^P. tako 1479 in 1482 Bernardu Krumnaglu in 1492 gradniku Gašperju * Uenza. Santonino. ki je 14^ obiskal mesto, gradu ne omenja, govori P* o mestnih utrdbah s kevilnimi vrati, starimi stolpi, obzidjem, jarkom Jr.^brojnim nasipom. 1507 je deželni knez zastavil mesto in grud grofu Ju- J!J>« SchaunberSkemu za 12.000 florintov. 1551 je gospoščino odkupil Ju- J Gaisruck, 1564 pa je v njeni posesti Juril pl. Indungspeug 1587 jo je y PB dvomi svetnik Hans Vetter v svobodno in dedno last. Grof Mijaef *Jkard Vetter von der LDie je poročil baronico Kristino Julijano pl. Zo- Ilern, ki je prinesla gospoščino svojemu drugemu soprogu grofu Johannu Josipu pl. Wildensteinu, ta pa jo je, da bi poravnal, ženine dolgove, 1717 prodal za 78.472 fl. grofu Ignacu Attemsu. Attemsi so ostali lastniki gra- du do konca zadnje vojne. Zdaj so v dvorcu nekateri javni reprezentančni praksi in stanovanju. Gospodarski kompleks sesuvljajo srednji dvorec, ki je izoblikoval svojo današnjo fizionomijo na starejSih prvinah predvsem v 17. in 18. stoletju, sistem renesančnih utrdb z obrambnim obzidjem na severni in vzhodni strani dvorca, ostanki obrambnega jarka severno in zahodno od dvorca, sestav baročnih gospodarskih objektov južno od njega in grajski park na zahodni strani. Skozi reprezentančni, v baroku preoblikovani portal v dvoriščnem zi- du, ki je odlikovan z rusticiranima pilastroma, oprtima z volutama, in razgibanim volutastim ček)m, pridemo na zunanje dvorišče dvorca. Na de- sni je skupina gospodarskih stavb, na levi staro grajsko jedro, ki je pozida- no kot štirikratna stavba podolgovatega pravokotnega tlorisa s pravokot- nim notranjim dvoriščem. Zasnova je na treh vogalih okrepljena s stolpi pravokotnega, na enem i stolpom okroglega tlorisa. Trakti so dvonadstropni, njihova zunnja podoba je barokizirana, le okrogli »tolp je 5e ohranil precej prvotnih, renesančnih fortifikacijskih sestavin. Fasade »o okrašene z zgodnjebaročno arhitekturno poslikavo. Mostovž, pozidan prek nekdanjega grajskega jarka, nas pripelje do portala, ki je posuvljen sredi devetosne fasade, os je poudarjena tudi s trikotnim rizalitnim čelom vrh strehe. Portal je v jedru renesančen, rustičen in na prekladi opremljen s starozaveznim rekom: SAPIENS: MVLIER AEDIHCA DOMVM SVAM: PROV: CAP. XIV. /Prcg. 14-1/. K njegovi prvotni zasnovi sodijo le ko- lesca za venge vzdižnega mostu in s tolčeno pločevino obit« vratnice, med- tem ko imata njegova pretrgana atika in predvsem sekundarno vloženo lu- nctno čelo cminentno baročne poleže. Luneu je bila od kraja opremljena z grbom Attcmsov, ki so ga po zadnji vojni odstranili. Skozi obokano vežo pridemo na notranje dvoriSče z arkadirano retro- fasado južnega trakta m arkadiranim pritličjem zahodnega trakta. Arkade " ob južnem traktu so oprte na okrogle stebriče, a v nadstropju zazidane, ob zahodni fasadi jih opirajo stopi. Tik vhodne veže je na enem izmed stebri- čev napis: 1856 renoviert. Vsi trakti kažejo pri pogledu z dvoriSCa novodo- ben značaj, le pri nadrobnejSem ogledu se tu in tam pokažejo starejSe sesta- vine. To velja zlasti za severozahodni stolp z gotskimi Stvanimi vogaH in za severni trakt nasproti grajskega vhoda, kjer je v dd)dini stene ohranjen na- stavek gotskega polžastega stopniSCa /v nadstropjih je tu urejen baročni dimnik/. Na dvoriSču je več zgodnjebaroCnih portalov z nadsvetlobo, V odprti veži zahodnega trakta, kjer je prebit novejSi prehod v predgradnje, je stara cisterna. Reprezentančni prostori dvorca so razvričeni v prvem nadstropju. V vzhodni trakt se povspnemo po enoramnih kamnitnih stopnicah, ki so v veži nadstropja opremljene s kamnitno balustradno ograjo. Tu je na desni vhod v nekdanje gosposke sobe južnega trakta; prva med njimi in sredi Stukiranega stropa z alegorično baročno fresko. Na levi je vhod v imenit- no viteško dvorano v vzhodnem traktu, ki sega s svojim stropom le v vrh- nje nadstropje in je ohranila tudi prvotni marmorni tlak. Dvorana je vsa poslikana! freske prikazujejo poleg raznih al^orij in prizorov iz Herakle- jevega življenja Uuzionistično arhitekturo, sredi nje na stropu pa Heraklejevo ap>oteozo. Njihov avtor je nad vhodnimi vrati ozna£en s si- gnaturo: Franz Ignatiy Flurer pinx 1721. Iz dvorane drži vhod v sobe se- vernega trakta. Tu so trije prostori opremljeni z baročnimi Stukiranimi stropi, vsi imajo istočasne vratnice in okenska krila z originalnim okovjem. V obeh velikih sobah su ohranjeni razkoSni baročni peči, v Hirih sapra- portah so izjemno kvahtetne sočasne oljne podobe s starozaveznimi prizori Joba, Putifare itn., v zadnji od obeh sob pa je ohranjen tudi origi- nalen baročen opaž. V zahodnem traktu su pomembna Uko pritličje kot nadstropje. V pritličju je kapela, kjer je na stropu, prekritem s cvetliCnhn štukom, na sredi baročna freska z mnogimi putti. Dvojice puttov s simboli Marijinega čeSčcnja so v tehniki grizaja razvričene v okroglih in kartula- stih poljih tudi drugod po stenah. Na severni strani je baročni oltar iz raznobarvnega marmora, na nasprotni steni je slika sv. Družine. Tik kapele drži enoramno stopniSče v stopnilčno avlo prvega nadstropja, ki una vzorčast marmornat tlak. StopniSče je na vrhu zavarovano s kovano baročno ograjo, vpeto med marmorne std)riče. Vse stene v avli kakor tu- di strop so pokriti z baročnimi freskami; gre spet za arhitekturno posli- kavo in mitološke prizore. Na stenah manjiih prostorov na obeh kondh avle sta freski dveh antičnih herojev. Iz avle pridemo v sobo jugoza- hodnega stolpa, kjer je ohranjen marmornat kamin, pa tudi do z balu- stradno ograjo okrašenega troramnega stopniiča, ki drži v vrhnjo poleU- žo. Med ostalimi prostori v dvorcu je omeniti le sobo v prvem nadstropju okroglega jugovzhodriega stolpa, v katero drži kamnitem renesančen porul z originalnimi kamniijii vratnicami. Njen zvezdasti grebenasti obok je okrašen s poslikavo iz poznega 16. stoletja, ki se motivno omeju- je na dekorativno vitičjc i ptiči. Nadaljevanje prihodnjiS i 8- NASI DOPISNIKI 24. september 1981 — TEDNIK SREČALI SO SE UDELEŽENCI MDA ..BRKINI 81" ff Minuli ponedeljek so se v prostorih OK ZSMS Ptuj srečali pionirji, ki so sodelovali v bratski pionirski delovni brigadi občin Maribor in Ptuj. Mentorici bri- gade sta jima razdelili značke MDA Brkini 81, ki so bile izdane po njihovem odhodu z akcije (sodelovali so v tretji izjneni), fotografije in napise, katerih tisk z napisom imena brigade je organizirala OK ZSMS Ptuj — brigadirji so imeli na akciji bele majice, ker jih zveza prijateljev mladine Maribor kljub dogovoru ni dala potiskati. V pogovoru, ki je sledil, so pionirji povedali, da sošolci z izrednim zanimanjem poslušajo njihove pripovedi o delu in aktivnostih na mladin- ski delovni akciji ni da že sedaj obljubljajo, da bodo prihodnje brigadirsko poletje tudi sami brigadirji. Dogovorili so se tudi, da bodo o akciji spregovorili na razrednih urah in sestankih pionirskega odreda. Na nekaterih šolah bodo še jeseni na to temo pripra- vili radijske oddaje, mladi novinarji osnovne šole Markovci pa bodo izdali tudi brigadirski bilten. Jih bo kdo posnemal? Brigadirji so se razšli z obljubo, da se bodo še sre- čali. Do takrat pa bodo spomine na prvo brigadirsko poletje bud'le fotografije in brigadirska uniforma. Irena Hunjet Neznani znanci s podstrešja NOVA IMENA v soboto ob šestih. Kaj? „Ta- bu". V soboto ob šestih. Kje? Na pod- strešju. ,,Tabu", to so štirje zagnani srednješolci in osnovnošolci, ki so ,,nori" na glasbo in košarko. Iz in- dividualnega brenkanja po strunah se je počasi razvila mlada skupina. Matjaž igra bas kitaro, Bodin ri- tem. Samo solo, Tomaž se oklepa orglic /učijo ga tudi igrati na kita- ro/, Dule pa posoja glasilke. Za pogovor sem prosila Sama, največjega zgovorneža od vseh. Kmalu sta se sama pridružila še Du- le in Tomaž. Sicer smo se bolj sme- jali kot pogovarjali, pa vendar . . . — Zakaj ste se sploh odločili, da boste skupaj igrali? Samo: ,,Iz radovednosti. Hoteli smo na lastni koži občutiti, kako je, če si skupina, ansambel, ali ka- kor že hočeš." — Kako to, da ste izbrali ime Tabu? Samo: ,,Ime pač mora biti." — Kako dolgo že ,,živite"? Dule: ,,Približno eno leto." — Kdo je vodja v vaši skupini? Samo: „Nihče in vsi. Smo enakopravni." — Kdo piše pesmi? Vsi? Samo: „Ja, vsi. Ko se kdo kaj spomni, napiše. Zakaj se čudiš?" — Imeli ste že dva koncerta. Samo: „Ko napišemo dovolj pe- smi in mislimo, da so dobre, se od- ločimo za koncert. Gogi poskrbi za luči in ostalo opremo, potem pa pCH vabimo prijatelje." — Kaj pa tisti, ki jih ne povabi- te? Samo: ,,Pridejo sami." — Med premori zabavate občin- stvo z družabnimi igrami, v katerih sodelujejo sami. Pripravite celo na- grade, kot so brezplačni vstop na naslednji koncert /na koncertih sploh ni vstopnine/. Samo: ,,Ce bi ,šibali' samo naše komade, bi bil program prekratek, pa tudi zabavali se ne bi tako." — Obiskovalci vaših koncertov so predvsem sedanji in bivši sošolci ter prijatelji. Samo: ,,Igramo zase in za prija- telje." — Se nameravate kdaj pokazati pred širšim krogom občinstva? Samo: ,,Bodin in Matjaž sta za, midva s Tomažem proti, Dule je nevtralen. Ce bomo prišli do bolj- ših idej, se zna zgoditi tudi to." — Lahko opredeliš vašo glasbo? Samo: ,,Ne vem. Igramo, kar nam je všeč. Imamo svoje pesmi in priredbe nekaterih angleških, pri- pravljamo pa tudi nekaj domače- ga." — Kaj hočete povedati v pe- smih? Samo: ,,Ne vem. Veseli smo, če si jih vsak razlaga po svoje. Tričetrt so šolske, da se vidi, da smo šolarji, druge pa so take, da sam ne veš, kaj bi z njimi." — Katere pesmi so najbolj všeč poslušalcem? Saino: ,,Predvsem take, ki niso komplicirane." — Boste ostali samo pri kitarah? Samo: ,,Mislimo še na bobne in klaviature, vendar ni denarja." — Kot vem, imate prostorske te- žave. Najbrž podstrešje ni najbolj primerno, čeprav ste ga zelo spret- no preuredili in opremili. Samo: ,,Zaenkrat je še edini mo- žni prostor. Podstrešje ti da nekaj domačega gnilobnega vzdušja, tako da se počutiš kot doma." — Se mislite izpopolnjevati in z leti doseči kaj več, ali se z igranjem ukvarjate le za hobi? Samo: ,,Izpopolnjevali se bomo, vendar je to predvsem naš hobi in s tem ne mislimo nič zaslužiti ali se celo odpcfvedati šoH." — In vaši dolgoročni načrti? Samo: ,,Predvsem nabava instrumentov, ostalo pride sproti." Pogovarjali in smejali bi se lahko še in še, vendar nas je prekinil zvo- nec. Prosta ura se je končala in kar ,,poleteli" smo k matematiki. Fantje še veliko obetajo saj so si do sedaj nabrali precej izkušenj. Ce imate radi glasbo in se radi zabava- te, povprašajte malo naokrog in hitro boste zvedeli, kdaj bo nasled- nji koncert. Povabite se sami. Izplača se! Valja Aleksič V krajevni skupnosti Velika Ne- delja smo v letu 1979/80 napeljali vodovodne cevi v skoraj vsako hi- šo. Spomnim se še, s kakšnimi težavami smo se srečevali takrat: sklepanje pogodb z občani, nato težave z izvajalci del, s samim ko- panjem v lastni režiji idr. Ko smo imeli v hišah montirane tudi vodne števce, smo bili prepri- čani, da je težav konec in se veselili vode, ki je lepo tekla iz pipe. Te- žav pa žal ni bilo konec in jih še danes po dveh letih ni. Prva težava se je pojavila že kmalu. Iz pipe namreč ni več tekla lepa Cista, pit- na voda, ampak ,,gnojnica". Vo- da je tekla samo med tednom, ko je Komunalno podjetje obratova- lo, v soboto, nedeljo in ob prazni- kih, ko imajo komunaici proste dneve, takrat pa tudi vode ni bilo. Hodili smo se kregat na sedež kra- jevne skupnosti in tam so nam po- vedali, da stolp v ViCancih še ni povezan z UKV napravo, ki bo avtomatsko vklapljala črpalko na Hajndlu. Po tej obrazložitvi smo pač čakali, da Komunalno podjetje nabavi to napravo in upali, da bo potem težav enkrat za vselej ko- nec. Nekaj časa je bil res mir in vodo smo imeli vedno pri roki. In ker je voda stalno tekla, je bila tudi lepa, čista. Čeprav včasih malo preveč klorirana. Prej je namreč po vsa- kem premoru tekel iz pipe ,,mlaj" in to se še vedno dogaja. Na vsem lepem pa so se prekinitve nepredvideno pojavljale letos ob koncu julija. Ko smo mislili, da je to le zaradi kakšnega popravila (ormoško Komunalno podjetje namreč svojih občanov nikoU ne obvesti, da ne bo vode, čeprav je na voljo Lokalna radijska postaja, ko jo posebno ob nedeljah poslu- šajo vsi občani), pa v začetku avgusta, v najhujši vročini, voda sploh ni več pritekla na pipe." Spet smo morali v gozdovih poiskati dobre stare izvire, ki jih je na sre- čo civilna zaščita ob vaji „NNP—81" očistUa. Vode ni bilo redno do sredine meseca avgusta, nato pa spet na obroke in tako je vse do danes. Vsak dan si zapišem, kdaj vodo spustijo in kdaj je spet zmanjka." Ce bi navedel za vsak dan posebej, bi to bilo predolgo, zato bi nave- del na kratko, da je voda ravno takrat, ko jo najmanj potrebuje- mo. Povprečno spustijo vodo ob šesti uri zjutraj tako, da se tisti, ki morajo ob istem času že biti na de- lovnem mestu, ne morejo niti umi- ti. Zmanjka največkrat ob 18. uri, ko so vsi ljudje še na poljih ali po opravkih, saj je naše področje raz- meroma kmečko in imajo manjše kmetije tudi zaposleni, ki morajo kmečka dela opravljati po vrnitvi iz službe. Ko prideš okrog 20. ure ves zmučen z njive ali iz hleva, se nimaš več s čim umiti. Sprašujem se, zakaj smo se sploh mučili z napeljavo vodovoda, za- kaj smo morali dati za takratne razmere veliko denarja, če zdaj ni vode? Občani bomo zahtevali od krajevne skupnosti Velika Nedelja, da, če drugače ne, sodno zahteva izvršitev določil pogodbe o izgrad- nji vodovodnega omrežja na po- dročju KS Velika Nedelja, s katero se SIS za komunalno in cestno de- javnost v občini Ormož skupaj s Komunalnim podjetjem v Ormožu zavezujeta, da bosta skrbela za kvalitetno dobavo zdrave pitne vo- de vsem sofinancerjem. Martin Kociper NAUČILA SEM SE PLAVATI! Tudi letos sem bila na morju v Biogradu, pet dni nas je učil pla- valni učitelj Igor in sicer dva dni na otoku Pašmanu. Končno sem plavala brez perotničk. Bila sem zelo ponosna in srečna. Končno sem plavala brez perotničk. Bila sem zelo ponosna in srečna. Na morju mi je bilo zelo lepo, tovari- šica Marija Stampar ni bila stro- ga in nam je večkrat kupila slado- led. Domov sem prišla bolj rjava kot sestra Milica, ki je bila bolj dolgo na morju. Stanka Puklavec, 2/b, OSKog POČITNIC JE KONEC Prišel je mesec .september. Odprla so se šolska vrata. Končalo se je naše brezskrbno življenje. Znova bomo pričeli polniti naše glave z znanjem, ki nam ga vedno primanjkuje. Ze nekaj dni pred koncem poči- tnic, sem si skrbno pripravila vse za šolo. Komaj sem pričakala prvi šolski dan. Ze navsezgodaj sem se odpravila v šolo. Pred šolo je bilo ta dan veselo. Prerivala sem se med množico otrok, da bi Čimprej srečala vse svoje sošolce. V krat- kem času smo bili vsi na mestu. Med nas je prišla naša nova tova- rišica, Štefka. Povedala nam je, da nas bo poučevala v 3. razredu. Da- la pa nam je tudi nekaj napotkov za novo šolsko leto. Veseli smo se vračali domov. Bi- la sem navdušena nad prvim šol- skim dnevom. Kristina Solina, 3/a, Gorišnica Nastop — foto I. kotar PRVI ŠOLSKI DAN Prišel je prvi september. Poči- tnic je konec in prvi šolski dan je tu. Zbrali smo se pred šolo in veselo klepetali. Našo razposajenost je prekinil glas nove tovarišice. Poklicala je lanski 2/b razred. Sli smo za njo in se pogovorili, kdaj se prične pouk, kaj Se potrebujemo in kje bo naša učilnica. Ko smo se domenili, smo se vrnili na svoje domove. Damjan Petek, 3/a, Gorišnica BILI SMO NA MORJU Očka, mamica, bratec Peter in jaz smo se odpeljali na morje. Odpeljali smo se v Split, ki je oddaljen od Ptuja okrog 500 km. Peljali smo se skozi Drvar. V Drvarju smo si ogledali pečino, kjer se ie Tito in njegovi sodelavci skrili pred fašisti. V tej pečini je pes Luks rešil Titu življenje. Na tej pečini piše z velikimi tiskanimi črkami Tito. Ogledali smo si mesto Drvar in se odpeljali v Split. V Splitu smo mamica jaz in Peter odšli na trajekt, ati je pa odpeljal avto na trajekt. Potem smo ^e s trajektom odpeljali na otok Brač. Po čudovitem modrem morju smo se vozili eno uro. Na trajektu sem stal na palubi, ter gledal po morju. Slano vodo mi je metalo v obraz, ker je po morju pihal močan veter. Na otoku Braču je bilo zelo lepo. Vsaki dan sem se kopal v morju, lovil morske rake in se učil plavati. Ogledali smo si celi otok. Povsod je bilo polno cvetja, kaktusov, oleandrov, velikih palm in mnogo drugih cvetic. Ogledali smo si Brački muzej. V njem so bili raz- stavljeni predmeti od kamene dobe PRVI ŠOLSKI DAN V torek, 1. septembra sem se ponovno odpravil v šolo. Tokrat že v tretji razred. Zopet so se odpria šolska vrata, šolski zvonec spet zvoni. Končale so se počitni- ce, z njimi pa brezskrbne igre. V torek zjutraj sem vstal zaskrbljen, saj sem komaj čakal trenutka, ko spoznam tovarišico, ki nas bo poučevala v tretjem razredu. Ko sem prišel pred šolo, sem srečal svoje sošolke in sošolce iz drugega razreda. Pozdravili smo se in vsak je povedal kakšno dogodi- vščino iz počitniških dni. Hitro so minile minute pogovora s prijate- lji. Poklicala nas je k sebi tovariši- ca Štefka Bedenikt. Predstavila se nam je in nam povedala, da nas bo poučevala v tretjem razredu. Dala nam je na- vodila za ureditev učbenikov in zvezkov. Po krajšem pogovoru smo se razšli do srede zjutraj, ko smo začeli z rednim delom. Odšli smo vsak na svoj dom v upanju, da bomo tudi tretji razred končali z razveseljivim uspehom. Andrej Ciglar, 3/a, Gorišnica do druge svetovne vojne. Ogledali smo si pokopališča. Na pokopali- šču so velike grobnice iz samega marmorja. Izračunal sem, da lah- ko dajo v vsako grobnico devet krst. Ogledali smo si cerkev iz dvanajstega stoletja. Odpeljali smo se na Vidovo goro, ki je visoka 778 m. Iz te gore, je bil čudovit razgled PRVEGA SEPTEMBRA ,,Ivica, kaj ne misliš vstati?" je iz sna prebudil marnin glas, ,,Le zakaj bi vstajala tako^j daj?" Pokrila sem se z odejo glavo. ^ ,,Ja, kaj pa je s tabo? misliš iti v šolo?" „V Solo naj grem?" Pomencji. sem si oči in skočila iz postelj' Oblekla sem kavbojke ter odSlj j. hiše. Na cesti je bilo že mnogo J rok, ki so bili namenjeni v ^ Oglasila sem se pri sošolki. Skupj! sva se odpravili proti šoli. pJ veliko stavbo Je bilo vse Živo , očmi sem iskala sošolce. Knuij, smo bili vsi na ,,kupu." Prišla p, je tudi naša nova tovariSica. Pogo, vorili smo se o šolskih potrebSjv nah, o urniku ter o šolskem redu Posebej nas je opozorila, kako ho^ dimo po cesti. Povedala nam ]{ da bomo že v septembru opravljat kolesarske izpite. Nato smo se raz. šli. Ko sem prišla domov, sem s; hitro pripravila torbo za naslednji dan . . Ivica Kujec, 3/a, Goriš nia na morje, bližnje otoke in po ce- lem Dinarskem gorstvu. Na otoku sem videl tudi dosti spomenikov padlim borcem. Dnevi so hitr" minili morali smo domov. Uti potjo domov smo si ogledali sla- pove Krke in Plitvička jezera. Domov sem se vrnil poln lepili spominov. Komisija za delovna razmerja OŠ Maksa Bračiča Cirkutane razpisuje dela in naloge: — hišnika-kurjača-čistlica (za podružnično šolo ZAVRČ) s polnim delovnim časom za nedo- ločen čas. Nastop dela 1. XI. 1981. — kuharica s polnim delovnim časom za čas porodniškega dopusta Nastop dela 2. XI. 1981. Ponudbe z dokazili pošljite na gornji naslov. fSDNIK — 24. september 1981 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 SRL ČLANICE: DRAVA-OLIMPIJA 16:11 (8:8) r Zmaga kljub slabši igri Stadion Drava, gledalcev 50, sodnika Hartman in Dolgov (oba llurska Sobota) DRAVA: Farič, Metka Vičar, Rimele 1, Kelenc 3, Marija Vičar 8, 5lipaja, Galun, Lepej 2, Skaza, Kmetec 2, Doki, Sitsenfraj, Članice Drave tokrat so navdušile. Na spolzkem igriSču niso fikazale pričakovane igre in so borbene gostje vodile ves prvi del. Z ^Ijšo igro v nadaljevanju so domačinke strle odpor Ljubljančank, liazlika bi lahko bila vi.šja, vendar je domači trener v igro poslal prav vse jgralke. mlade rokometaSice le na takšen način lahko pridobijo izkušnje. Ptujčanke so tudi po tem kolu na vrhu lestvice, v prihodnjem kolu p3 jih čaka izredno težka preiskušnja v Šentjerneju. 1. k. Prijateljsko sodelovanje V petek 18. septembra sta se na prijateljskem nogometnem srečanju q\) 16. uri na igrišču v vojašnici Dušan Kveder-Tomaž v Ptuju med seboj ^merili ekipi osnovne organizacije ZSMS Postaje Milice Ptuj in voja- ■o\ V. P. 5008/9 Ptuj. Ekipi sta si bili v prvem polčasu povsem jnakovredni, zadetke pa sta dala Zvonko Ješničar za goste in liija gožinovski za JLA. Drugi polčas je bil bolj razgiban, tu so imeli večjo pobudo domačini, končni rezultat pa je bil7:5 v korist vojne pošte Ptuj. gole za ekipo OO ZSMS Postaje milice so v drugem polčasu dosegli: Branko Paulovič 3, Aleksander Kisič 1, Milorad Zolak 1 in Slavko Elek 1. Po prijetnem srečanju so se člani ekip dogovorili za povratno srečanje, jutri v petek, 25. septembra ob 16. uri na igrišču osnovne šole Franc Osojnik. Sodelovanje med JLA in Postajo milice pa bodo razširili še na drugih področjih dela mladinske organizacije. Na igrišču RK »Drava« Ptuj pa je bila ob 17.30 rokometna tekma ined ekipo ptujske gamizije JLA Dušan Kveder-Tomaž in veterani RK »Drava« Ptuj. V prvem polčasu so imeli terensko premoč veterani, rezultat ob koncu prvega polčasa je bil 7:2 za veterane. V drugem polčasu so bili po zadetkih sicer boljši člani ekipe gamizije, saj so dali dva zadetka več kot veterani, takoj po začetku polčasa so v pobudi dali zaporedoma kar štiri zadetke, vendar niso mogli več nadoknaditi prednosti veteranov iz prvega polčasa. Srečanje se je končalo z rezultatom 12:9 v korist veteranov RK »Drave« Ptuj. D. Papler SRL VZHOD ZA MLADINCE Drava- Branik 12:22(6:13) Drava: Vajda, Valenko 4, Milunič, Habjanič, 1 urk 2, Kekec, Vesenjak, Bezjak 4, Vukašinovič 1, Žgeč, Terbuc 1, Selinšek. SRL VZHOD ZA MLADINKE Drava-Fužinar 8:27 (4:13) Drava: Rižnar, Krajnc, Zupane, Lah 1, Vraber 1, Cezerl 1, Horvat, Soba 4, Vršeč 1, Lutarič, Preac. Tekmovanje z M K orožjem V nedeljo 20. t. m. je bil drugi del jesenskega občinskega tekmovanja z MK puško in pištolo. Največ uspena .so zopet imeli strelci iz družine Tumišce, ki so bili tudi ^številu udeležbe na prvem mestu. Ni pa bilo tekmovalcev iz družin Jože Lacko, MIP, Drave, Gradnje in še nekaterih. Doseženi rezultati so bili povprečne vrednosti, kar je odraz skromnih priprav zaradi pomanjkanja MK streliva. Uvrstitev ekip z MK puško: 1. lurnišče I 1163 krogov; 2. Kidričevo 11072 krogov;3. I urniščell 1060krogov;4.Agis 1004 krogov;5.Turnišče III994; 6. železničar 932 krogov; 7. Draženci 931 krogov; Kidričevo II910 krogov. Najboljši posamezniki: Člani: Stanko Gole 247 krogov, Stanko Rogina 241 krogov, Stanko Pulko 241 krogov (vsi Tumi^e); članice: Zdenka Matjašic 241 krogov (Turnišče). Marjana Kramberger 215 krogov (Kidričevo); mladinci: Gorazd Maioič 215 krogov (Kidričevo), Darko Jazbec 213 in Boris Mihelač 209 krogov (oba Turnišče) mladinke: Nada Skok 206 krogov in Mira Skok 193 krogov (obe Turnišče). Z MK pištolo je z N57 krogi zmagala ekipa SU lurnišče pred ekipo Agis 699 krogov. Najuspešnejša posameznika sta bila Stanko Pulko 240 krogov in Stanko Gole 236 krogov (oba Turnišče). Zmagovalni ekipi prejmeta prehodni pokal, najbo^ši posamezniki pa diplome občinske strelske zveze Ptuj. „ K. A. PTUJSKI OBRTNIKI NA ŠPORTNIH IGRAH V CELJU Zasedli odlično 7. mesto V okviru prireditev 14. obrtnega sejma, ki je najkakovostnejši tovrstni obrtni sejem v Jugoslaviji, so merili svoje spretnosti tudi obrtniki — športniki. Skupno je nastopilo 61 ekip obrtnih združenj iz vse Slo- venije; ptujska ekipa je štela 43 aktivnih športnikov. Tekmovali pa so v plavanju, vlečenju vrvi, šahu (moški, ženske), kegljanju (ženske, moški) in streljanju. Najdlje so prišli pri vlečenju vrvi, ki je tudi najbolj atraktivna disciplina tekmovanja. Po prvih uspešnih nastopih, jim je moči zmanj- kalo v finalu in so na koncu pristali na 4. mestu. Ženske .so bile tudi tokrat uspešne in so v kegljanju dosegle odHčno drugo uvrstitev, za mesto slabše so bile v šahu, kjer je moški del ekipe pristal na trinajstem mestu. V streljanju pa so bili ptujski obrtniki na šestem mestu. MG RALLY KRNIČAR ZMAGOVALEC TURISTIČNEGA RALLVJA Avto moto društvo Ormož je pripravilo tradicionalni turistični avto rally prek vinorodnih gričev Ivanjkovec, Tomaža, Podgorc, Cvetkovc, Trgovišča v Ormož. Prireditev sodi v okvir proslav Krajevne skupnosti Ormož in je nastopilo 19 tekmovalcev s sovozniki. Tekmovalci so morali ob prevoženih etapah opraviti še preskus znanja v cestno-prometnih predpisih, vožnje po Ormožu in spretnostne vožnje ter pokazati znanje v streljanju z zračno puško. Prvouvrščeni so prejeli pokale, zmagovalec pa tudi prehodni po- kal. Zmagal je Stanko Krničar- Grabe s sovoznikom Vladom Kmi- Carjem ter dosegel 131 točk, 2. Ci- ril Stampar — Hardek 142, 3. Jože Sef Obrez 188, 4. Anton Primožič — Ptuj 393, Albin Primožič 410, 6.-7. Dušan Bombek-Središče in Ivan ZLnko-Ormož po 471, 8. Marjan Frangež Ptuj 499 točk itd. anc Koranti navdušili v Gornji Radgoni v nedeljo je bilo v Gornji Radgoni Finale sveto- nega prvenstva v Speedvvaju na dolgi stezi, katerega si je ogledalo izredno veliko število obiskovalcev. Med njimi več kot 5000 iz Zvezne republike Nemčije, Avstrije in Anglije. Ker je prireditvi prisostvovalo veliko število tuj- cev, je organizator pripravil tudi zanimivo in slo- vesno otvoritev, na katero je povabil folklorne sku- pine iz Ptuja, Beltinec in Mladenovca. Iz občine Ptuj so nastopali pokači in ljudski pevci iz Podlehnika, plesalci FS ,,Anton Strafela" iz Markovec, kopjaši in Koranti iz Ptujskega polja. Seveda so bili atrakcija folklornega dela kopjaši in Koranti, ki so navdušili tuje turiste. Tudi pesem ,,Jaz pa v gorice gram", ki so jo zapeli fantje iz Podleh- nika, je našla ugoden odziv v današnjem času trga- tve. Nastop folklornih skupin iz okolice Ptuja na tako veliki mednarodni prireditvi je samo dokaz, kako priljubljeni so med gledalci stari običaji, šege in navade. OR Dobra igra Polajžeija Eden najbolj perspektivnih igralcev šahovskega druStva MIP^ Danilo Polajzer, je v času priprav na tekmovanje v drugi zvezni ligi sodeloval na dveh zelo močnih turnirjih v tujini. Prvi turnirje bil turnir posameznikov v Oberrwarthu v Avstriji, na katerem je sodelovalo 238 šahistov med njimi sedem velemojstrov, petnajst mednarodnih moj- strov, kakor tudi večje število mojstrov FIDE. Glavni favorit tekmovanja je bil velemojster ter nekdanji svetovni prvak Tigran Petrosjan, zmagal paje naš velemojster Nemct z Reke z 8 točkami pred Petrosjanom, kije imel 7,5 točke. Polajzer je / 6,5 točke delil 12.—24. mesto. Ker paje igral z močnejšimi šahisti, je bil uvrščen na 17. mesto. Za njimi so bili uvrščeni taki igralci kot so: Nikolič, Vukič in Barlov. Polajzer je z igro zelo zadovoljen ter meni, da bi lahko osvojil kakšno točko več in s tem napredoval po lestvici. Drugi turnir na katerem je sodeloval, je bilo ekipno svetovno pr- venstvo za mladince do 26. leta starosti od 16. 8 do 21. avgusta 1981 v Gradcu. Prej seje to tekmovanje imenovalo študentska olimpiada. Letos je na njej .sodelovalo 34 ekip z vsega sveta. Ekipa Jugoslavijeje nastopila v postavi Klarič, Dizdar, Begovac, Filipovič in Polajzer. Glavni favorit tekmovanja je bila ekipa SZ v postavi: Kasparov, Psahis, Dolmatov, Jusupov in Kočijev. Ta ekipa bi lahko uspešno nastopala tudi na šahovski olimpiadi. Ekipa SFRJ bi se lahko z malo več sreče uvrstila na 5. mesto toda uvrstili so se na 7—12. mesto. Zmagala je ekipa SZ pred Anglijo ter Madžarsko. Igralo seje devet kol, Polajzer je igral šest kol ter dosegel 4,5 točke. MOTOKROS Na novi motokros progi v Lembergupri Šmarju je bila v organizaciji AMD Šlander—Celje pozivna dirka v okviru praznika občine Šmarje in praznovanju 40. letnice OF. Nastopili so tekmovalci v vseh treh kategorijah. V kat. 125 ccm je nastopil Marjan Frangež, kije v obeh dirkah slabo štartal. Tega ni mogel do konca vožnje popraviti, kljub prizadevanju in borbenosti. V kat. 50 ccm je zmagal Majerle iz Črnomlja; v kat. 125 ccm je zmagal Sovič- —Celje 2. Mihelič—Radovljica, 3. Frangež—Ptuj ...; v kat. 250 ccm je prvi Bonča—Celje, 2. Lesjak—Slov. avto, 3. Kopač—Žiri . . .; Prvo- uvrščeni so prejeli pokale in praktične nagrade. Ob dobri organizaciji in lepem vremenu sije tekmovanje ogledalo preko 2500 gledalcev. Tekmovalna sezona v motokrosu je pri kraju, ostali sta še4ve prireditvi, ki bosta pritegnili ljubitelje motokrosa. V nedeljo bo v Ra- dizlu—Orehova vas na znani motokros progi velika mednarodna dirka in dirka za pokal Karavank, na kateri bo nastopilo 52 tekmovalcev iz 9 držav. 4. oktobra pa organizira AMD Šaleška dolina—Velenje motokros prireditev ob praznovanju preimenovanja Velenja v Titovo Velenje, hkrati pa bo dirka za MEMORI AL preminulih tekmovalcev F. Camleka in Janka Štrafela. anc ^ POSTOJNA Karting za državno prvenstvo Na prostoru pred tovarno Meblo v Novi Gorici je bila predzadnja dirka letošnjega državnega prvenstva v kartingu. Nastopilo je 61 tek- movalcev iz vseh klubov, žal so takrat izostali tekmovalci iz Subotice in Beograda. Ob dobro pripravljeni progi seje zbralo nad 15(X)0 gledalcev, ki so bili zadovoljni, saj so videli najboljše jugoslovanske tekmovalce v borbi za čimboljšo uvrstitev. V kat. 90 ccm je zmagal Mesarec—Celje pred Bržanom—Moste in Jakopičem—Bled . . .; v kat. juniorji je zmagal Pepel—Celje pred Brenčičem—Moste in Čeligo—Piran . . .; v kat. 100 ccm je prvi Rotar—Moste pred Prekom—Celje in Gorencem Nova Gorica...; 6. Hvala, 12. Kostanjevec, 14. Šeruga —vsi Ptuj;vkat 125 ccm C-1 je zmagal Živec—Moste pred Majnaričem—Zagreb in Deklevo- —Nova Gorica . . .; v kat. 125 ccm C-2 je zmagal Živec—Moste pred Fricom—Lenart in Jaklom—Moste ..., 5. Rakovec, 10. Zaplatič — oba Ptuj. V ekipni konkurenci je zmagalo AMD Moste 132 točk, sledijo Celje 121, Nova Gorica 95, Koprivnica 92, Piran 63, Ptuj 57, Zagreb 51 itd. Zadnja dirka v državnem prvenstvu bo v nedeljo v Postojni. anc Aluminij:Steklar 2:2 Mladinska selekcija Aluminija je osvojila svojo drugo točko v tekmovanju D—republiške mladinske lige. Domačini so5 točko lahko za(iovoljni, saj so gostje vodili že z 2:0. Naj omenim le grobo igro gostov, tako daje moral vratar domačih iskati pomoč v ptujski bolnici. Danilo Klajnšek Drava:Aluminij 4:2 Kadeti Drave so v malem derbiju zasluženo premagah svoje vrsitnike iz Kidričevega, ki so nastopili močno oslabljeni. Kadeti Drave imajo tri točke, kadeti Aluminija pa dve. Danilo Klajnšek, Nezdravo stanje v ptujski selekciji ŠMARTNO:PTUJ9:0(0:0) Stadion Šmartno, gledalcev 350, sodnik Ilešič Maribor. Ptuj: Simo- niC, Smigoc, Malek (Zgeč), Vogri- nec, Radolič, Skok, Emeršič, Ceh, Gobrovec, Vrabl, Krajnc. Nogometaši selekcije Ptuj so to- krat popolnoma razočarali. Doživeli so pravo katastrofo, če- prav prvi polčas tega ni dal slutiti. Gostje so začeli poletno in si ustvarili tri zelo lepe priložnosri. Najprej je Vrabl s približno 13 metrov streljal mimo gola, Gabro- vec pa po samostojnem prodoru ni zadel v črno. Drugače pa je bila igra enakovredna. V drugem polčasu pa prava kanonada. Gostujoči igralci so igrali približno enako kot v prvem Polčasu, le da so domačini dodali plin in začeli mleti ter katastro- falno porazili goste. Prašnikar, domači srednji napadalec, je dose- gel kar šest zadetkov. Obramba je ^ila zelo slaba, vezna linija pa ni dobila skoraj nobene žoge. Kaj re- ^ o tekmi? Nič drugega kot to, da ^ bolje ni moglo igrati. Za ptuj- sko selekcijo eno razočaranje več, Vendar pa ne novo, ampak odprto Vprašanje, ki že dolgo muči ljubi- telje dobrega in poštenega nogo- meta. ^ nedeljo na srečanju v Smart- "em nista igrala Bek in Panikvar Dejstva trenerjev so eno, gola •■ealnost drugo. Začelo se je pred tekmo z nekaterimi čudnimi stvar- "li. vendar ne samo pred tekmo v Startnem. Ze prej se je kuhalo, ^daj pa je jkjčcIo in to ob nepra- vem trenutku za ljudi, ki so se, aH ^ se še imajo, za pomembne oz. y^ne. Zakaj no.vi trener Ivo Pšajd ne stari (Ivan Zaje), zakaj ne *t*ro vodstvo selekcije, češ, da je bilo prej vsega dovolj, dandanes pa ne, zakaj ne igra ta in ta igra- lec, zakaj se ne imenuje Drava, zakaj Igralci iz Kidričevega in fuzi- ja s tem klubom? Načel sem vpra- šanje, ki mučijo igralce in ne morejo igrati, zraven pa trenirajo tako, da se kar kadi, ampak od nedela. Trenira samo pet ali šest igralcev, drugi pa mislijo o stva- reh, ki jih nič ne brigajo, da o raznoraznih vplivih ob robu selek- cije niti ne pišem. Kaj menijo nekateri igralci iz Kidričevega o dogodkih pred tekmo v Smartnem in med samim prvenstvom: Franc Panikvar, kapetan ekipe Ptuj: ,,Pred tekmo v Smartnem so na stadion v Ptuju prišli igralci bivše Drave in zahtevali neupravi- čeno zamenjavo trenerja in predsednika skupne ptujske slek- cije. V kolikor bo trener Ivo Pšajt vodil srečanje, ne bodo nastopili. Po prepričevanju se je le igralo. Kako naj igram, ko pa se name in na vse, ki želimo dobro ptujskemu nogometu, vršijo pritiski, če na tekmi ne verjameš svojim soigral- cem in izpadeš kot krivec. Drugo pa je izjava igralca, ki je dejal, da naj igrajo igralci, ki so Ptuj pripe- ljali v SNL in pod vodstvom svoje- ga trenerja. Recimo, Malek je bil v Smartnem najboljši, vendar so ga lastni soigralci uničili z besedno igro, žal tisti, ki ne trenirajo." Srečko Bek: ,,Trener je podal obrazložitev, da nisem treniral in razumljivo je, da potem nisem igral, zato pa so dobili priložnost drugi. Izkazali pa so se tako. kot da bi trenirali govorjenje in ne nogomet. Zaradi vpliva določenih oseb in ozadja v selekciji Ptuj, ta nima perspektive. Ker nekateri igralce mučijo vse druge stvari, razen nogometa, je nemogoče uspešno igrati. Igrati bi morali igralci in ne imena. Igralci Aluminija pa so s svojim odnosom na treningih ter tekmah in sploh odnosom do nogometa dokazali svojo vrednost. Srečko Skrjanec: ,,To kar sem doživel, je nesprejemljivo in ne sodi na nogometna igrišča. Za dobro ekipo je potrebna kolegial- nost med vsemi igralci. Igralci iz Kidričevega so dokazali, kakšen naj bi bil odnos do celotnega ptujskega nogometa. Naleteli smo na odpor bivših igralcev Drave. Igralci, ki nimajo delovnih navad, ne morejo biti igralci ptujske selekcije!" Bojan Spehonja: ,,Očitno se je videlo, da se bi naj igralo za denar. Ker vodstvo dela pošteno in ustre- že vsem zeljem igralcev v mejah svoje pristojnosti, so se uprli vod- stvu selekcije, zahtevajo svojega trenerja ter svoje vodstvo, ki jih je za igre in odnos do ptujskega nogometa še nagradilo." Komentar! Po vsem tem je potrebno nekaj storiti. Vse tiste, ki delajo za hrbtom in na nepošten način hočejo nekaj izsiliti, vreči (ni druge besede) iz nogometa, ker s svojimi lokahiimi interesi delajo nepopravljivo škodo ptujskemu nogometu. Morda se tega sami ne zavedajo, vendar je minulo delo pokazalo, da se ne živi le od besed, ampak da obstaja stvarnost, ki v današnji samoupravni družbi priznava samo pošten odnos do dela. Vse deviacije pa slej ko prej pridejo na površino in pri primeru Šmartno je i?očilo. Razčistimo in tiste, ki ne sodijo niti ob rob igri- šča, ,,spravimo iz nogometa". Danilo Klajnšek 10- ZA RAZVEDRILO 24. september 1981 — TEDNIH — 24. september 1981 OGLASI IN OBJAVE - 11 šesti udarniški dan brigadirjev veteranov Gneča ob razdeljevanju orodja brigadirjem. Člani kluba brigadirjev Franc BeLšak — Tone iz Ptuja so letos zares dokazali kaj zmorčjo. V soboto 19. septembra so nadvse uspešno izvedli že svoj šesti udarniški dan v letošnjem letu. Mimogrede povedano, toje že njihov 16. udarniški dan txi ustanovitve kluba. Tudi tokrat so se pred šesto uro zjutraj zbrali na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ptuju, od koder so se z lastnimi vozili prepeljaU do otroškega vrtca Jožefe Lackove v Rogoznici. Svoj šesti udarniški dan so namreč tokrat namenili praznovanju 6. praznika KS Rogoznica. Pred vrtcem sojih pričakali predstavniki KS in družbeno poUtičnih organizacij KS Rogoznica. Skupaj so .se udeležili svečanosti ob odkntju spominskega kamna ob Titovih drevesih, ki so nasajena okrog vrtca. Po svečanosti so formirali dve brigadi. Lackova četa je takoj odšla na delovišče v Kicar, kjer so brigadirji urejali bankine ob novoasfaltirani cesti v tem kraju. Krambcrgerjeva četa pa je kopala drenažne jarke ob igrišču nii Rogoznici. Obe čeli sta bili sestavljeni iz članov kluba briga- dirjev, vojakov ptujskeg garnizije, mladih z Majskega vrha in domačih mladincev iz Kicarja in Rogoznice. Za komandanta akcije tega dne so imenovali Marka Potočnika, za njegovega namestnika pa Marijco Le- nart. Sesti udarniški dan članov kluba brigadirjev Franc Belšak Tone je v celoti uspel. _ M. Ozmec 14. OBRTNI SEJEM V CELJU Najkvalitetnejši pregled obrti Pretekli petek so v Celju odprli tradicionalni sejem obrti in opreme za obrt, na katerem razstavlja 3500 razstavljalcev. Kljub veUke- mu napredku, zabeleženemu v zadnjih letih ima obrt še veliko mar.everskega prostora, zlasti v izvoznih prizadevanjih. Po podat- kih imamo v SR Sloveniji registri- ranih 23.134 obrtnikov, 7.228 občanov pa ima t. i. popoldansko obrt. Na sejmu sodelujejo tudi ptujski obrtniki prek obrtnega združenja in Panorama. Na razstavnem prostoru so za vsako panogo obrti zagotovili delež tako, da so lahko prikazali celovitost obrtne veje; prostor pa so dobili predvsem kvalitetni izdelki, ki že sami po se- bi dokazujejo visoko tehnološko opremljenost obrtništva. Ptujski obrtnik Viki Cvetko je prejel bro- nasto plaketo mesta Celja in sicer v skupini izdelkov (bilo je 102 pri- jav), ki so dokazovali kvaliteto in izvirnost izdelka za potrebe široke potrošnje. Že v pripravah na sejem so Ptujčani dali prednost izdel- kom, namenjenim za izvoz in ti- stim, ki nadomeščajo dovčerajšnji uvoz. S sejma v Celju (foto KOSI) Predstavniki ptujskega obrtništ- va so sejemski prostor dopolnili še s fotografijo, ki prikazuje uslužnostno obrt, Ze v prvih sejemskih dneh pa so zklenili več zelo zanimivih komercialnih pos- lov. MG KRAJEVNA SKUP- NOST PTUJSKA GORA Slovesno ob prazniku Na Ptujski gori so pretekli petek in soboto slavili svoj 5. krajevni praznik. V petek zvečer so v osnovni šoli prikazali diapozitive, posnete na potovanjih po domo- vini in tujini, osrednje slovesnosti pa so bile v soboto. Najprej so v avli osnovne šole odprli razstavo del amaterskih slikarjev, zatem pa je bila slavnostna seja vodstev družbenopolitičnih organizacij in skupščine krajevne skupnosti. Nato so se s kulturnim progra- mom predstavili učenci osnovne šole na Ptujski gori in mladina te krajevne skupnosti. Popoldan so izvedli še mladinski kros in po razglasitvi zmagovalcev pripravili dražabno srečanje. N. D. SREČANJE „CAK0VEC 81" Tekmovanje lovcev Lovci iz občine Čakovec, Koprivnica, Krapina, Maribor, Ormož, Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin so se v sobo- to, 19. septembra pomerili v streljanju na umetne golobe. Tek- movanje je pripravila lovska družina Ormož, izvedli pa so ga pri lovskem domu Velika Nedelja, saj je tam najbolje urejeno streli- šče. Srečanje je potekalo v znamenju dvajsetletnice bratskega sodelo- vanja navedenih slovenskih in hrvaških občin, katerega nosilka je v letošnjem jubilejnem letu občina Cakovec. Najboljši pogled so imeli lovci iz občine Varaždin in zato zmagali, drugo mesto je zasedla ekipa obči- ne Ptuj, tretje pa ekipa občine Ormož. jr Večer slovenske mladinske poezije Po ponedeljkovem gostovanju SNG Ljubljana z Goldonijevo komedijo Sluga dveh gospodov in po včerajšnjem koncertu Slovenskega okteta, se danes obeta Ptujčanom zanimiv večer. Ljudska in Studijska knjižnica pripravlja ob 17. uri v Narodnem domu Ve- čer sloveaske mladinske poezije. Nanj so povabili priznane mladinske pisatelje, med njimi Nika Gra- fenauerja, ki je prejel Levstikovo nagrado za svoje de- lo. Prireditve, namenjene mladim, se bodo nadalje- PTUJSKA KULTURNA SREČANJA vale s sobotnim območnim srečanjem pesnikov in pi- sateljev začetnikov, ki bo v Klubu mladih. V ponede- ljek bo v ptujski glasbeni šoli koncert Tria Lorenz, sre- čanja pa bo zaključilo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z delom Fadila Hadžiča Politična poroka. N. D. PRAZNIK KS ZAVRČ V soboto so v krajevni skupnosti Zavrč proslavili krajevni praznik v spomin na dogodke iz NOB. 19. septembra leta 1944 je namreč večja skupina krajanov odšla v Zagorsko brigado, na isti dan leta 1943 beležijo partizansko akcijo v kraju, mesec dni pred tem, torej avgusta 1943 pa je bil v Zavrču ustanovljen odbor osvobodilne fronte. Sobotne prireditve so pri- čeli dopoldan s slavnostno sejo skupščine in vodstvo družbeno- političnih organizacij. O pomenu Maks Furjan je navduSil krajane (foto I. kotar) praznika je govoril predsednik sve- ta Slavko Belšak, zbrane pa je pozdravila predsednica občinske konference SZDL Marica Fajt. Na seji so podelili tudi priznanja osvobodilne fronte in priznanja skupščine krajevne skupnosti. Prva so prejeli osnovna organiza- cija mladih, Peter Vesenjak in Marta Bosil, krajevna pa Ferdo Sesek, Ivan Ogrizek in Zvonko Te- žak. Pionirski desetini domačega gasilskega društva pa so kot zmagovalcu društvenega tekmo- vanja podelili prehodni pokal praznika. V začetku popoldneva so v klubski dvorani društva upoko- jencev izvedli srečanje krajanov, starih nad 75 let. Teh je v tem haloškem predelu še 84, najstarejše pa so 95 letne krajanke Marija Bratuša, Terezija Pohorec in Marija Sesek. Najstarejši krajan pa je 93-letni Ivan Kekec, ki še da- nes igra na harmoniko in je na sre- čanju ob pionirjih osnovne šole Zavrč skrbel za dobro počutje. Zvečer pa so v kinodvorani izve- dli kulturno zabavno prireditev. Krajani so dvorano napolnili do zadnjega kotička, največ pozor- nosti pa je veljalo dramskemu umetniku — domačinu Maksu Furjanu, ki se je predstavil s tremi monologi, domačini pa so mu čestitali tudi za njegov 77. rojstni dan. Na prireditvi so nastopili še moški pevski zbor komunalnega podjetja Ptuj, tamburaši iz Cirku- lan, folklorna skupina iz Marko- vec, pionirji osnovne šole ter domači pevci, godci, ansambli in recitatorji. Prireditev je lepo uspe- la ter potrdila, da družabno življe- nje v Zavrču ne zamira, krajani si takšnih prireditev res želijo. Obisk to nedvomno potrjuje. 1. kotar 00 28. SEPTEMBRA DO 4. OKTOBRA V GORNJI RADGONI Predstavilo se bo gradbeništvo v tem času bo sejem.sko mesto dobilo še eno pomembno priredji^^ prvi jugoslovanski sejem gradbeništva in gradbenih materialov ' katerem bo .sodelovalo 350 domačih in okrog 40 tujih gradbenih or, nizacij, ki bodo razstavljale sodobni gradbeni material in oprei^*" Pobudo za ta sejemski pregled so dali gradbinci sami že ob prji:?; kmetijsko-živilskega sejma. Največ zaslug za organizacijo tega sejma? imajo splošno združenje gradbeništva in industrija gradbenega mat riala v Sloveniji, društvo inženiijev in tehnikov v gradbeništvu in dru« strokovne institucije. " Če bi ocenjevali pomembnost tega sejma, ne bi mogli prezr«, temelja, ki ga bo zagotovo sejem postavil, se pravi bodočega tesnejJej strokovnega .sodelovanja med udeleženci te razgibane gospodarske \^ Gradbeništvo je danes v nezavidljivem položaju in samo dobra kovna in ostala povezanost ga vodi v jutrišnji perspektivni razvoj. Sejen, je pomemben tudi zaradi raznih oblik strokovnih srečanj in seminarje^ Omeniti velja predvsem jugoslovansko posvetovanje o sistemu zidav{ stanovanjskih hiš in tridnevno pKJSvetovanje, na katerem sodelujejo domači in tuji strokovnjaki, ki bodo razpravljali o uvajanju sodobn{ tehnologije pri zidavi hlevov za govedo. Mg Tekmovanje rezervnih starešin Občinska konferenca ZRVS iz Ptuja je tudi letos pripravila tek- movanje krajevnih organizacij ZRVS v štirih veščinah: streljanju z malokalibersko puško, v metu bombe na cilj, v orientacijskem pohoduin reševanju taktičnih nalog. Tekmovanje je bilo v soboto 19. septembra, tokrat v KS Ivana Spolenjaka, udeležilo pa se ga je kar 26 tričlanskih ekip. Najboljši so bili rezervni vojaški starešine iz krajevne organizacije Videm, pred Cirkulanami, Trnovsko vasjo, KS Jože Potrč in Grajeno. Namen je bil tudi tokrat dosežen, saj so vsi tekmujoči dokazali, da dobro obvladajo vse omenjene veščine, ki jim pri opravljanju njihovih dol- žnosti še kako koristijo. -om Streljanje z malokalibersko puško. foto: M. Ozmec Rodile so: Pavla Stojnšek, CermožiSe 50 — deklico; Marija Sori, Placar 67 — Aleksandra; Jožefa Fozel, Zg. Gruškovje 37/a — dečka; Dragica Vrabelj, Pacinje 26 — deklico; Anica Polanec, Hajdoše 28 — dečka; Anica Perko, Kidričevo 13 — deklico; Marija Ozmec, Cvet- kovci 112 — deklico; Marta Ziher, Brasnica 22 — dečka; Majda Bor- ko, Obrez 61 — Miheca; Ana Vi- dovič. Dravinjski vrh 55 — Boja- na; Slavica Mlakar, Lancova vas 72 — deklico; Dragica Repec, Hajdoše 80 — dečka; Ivanka Iva- nuša. Panonska 5 — deklico; Ma- rija Drevenšek, Gruškovje 61 — dečka; Vesna Havlas, Cvetlična 9. Ormož — Nejca; Mira Meško, Cufarjeva 9 — Luka; Nada Vido- vič, Pobrežje II/a — Gorazda; Romana Zadravec, Jastrebci 12 — Aleša; Irena Trop, Loperšice 32 — Janjo; Rozalija Golob, Cojzova pot 15 — dečka; Darja Zadravec, Janežovci 9 — Andreja; Branka Krajnc, Maistrova 9 — dečka; Marija Hovnik, Formin 37 — dečka; Ivanka Peter, Lovrenc 12 — dečka;. Poroke: Martin Vidovič, Velika Varnica 24 in Antonija Gabrovec, Dravd 3; Zlatko Košar, Stražgojnca 51 in Jožefa Klasinc, Sikole 49; Marjan Peteršič, Domava 7l/a in Elizabeta Petek, Brezovci 3; Vin- cene Horvat, Zasadi 10 in Jelka Kotnik, Zasadi 10; Leon Hentak, Prešernova 8 in Ida Pajnkihar, Golobova 12; Herman Kopše, žetale 10 in Ljudmila Zeleznik, Kočice 1; Janez Bedenik, Kupčin- ji vrh 37 in Amalija Sluga, Jelo- vice 7. Umrli so: Janez Boksa, Mihovci 52, roj. 1896, umri 15. septembra 1981; Terezija Turščak, Na Obrežju 5, roj. 1942, umria 13. septembra 1981; Valter Selinšek, Prešernova 27, roj. 1942, umri 17. septembra 1981; Franc Hrenko.Nova vas pn Ptuju 29, roj. 1899, umri 11. sep- tembra 1981. TEDHnK izdaja zavod za časopisno radijsko dejavnost RADlO- TEDNIK 62250 Ptuj,. Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNlK' Uredništvo in uprava Radio^ Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDl^ Ptuj 52400-603 31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlag' zakona o obdavčevanju pro'^' vodov in storitev v prometu TEDNIK uvrščen med pro'^' vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pco'^' vodov,;____._: