St 50.
„Soca" izhaja vsak Cetvrtek in velj* s po§to prejemana all t Gorici na dom poSiljana:
Vse leto.....f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
Celvrt leta    .   .   .   .   „ 1.20 Pri oznaiiilih in prav tako pri „po-tlanicah" se placuje za navadno tristop-no VTStO:
S kr. Le se tiska 1 krat 7   „   »   „     „   2   ., 5   „   „   „     „   2   „ Zavete crke po prostoru.
V Gorici, 14. decembra 1870.
TeSai
Posamezhe gttvilki 10 soldoT t Oorici r tobaki sposki   ulici   blizo   „treh vTrstuv tobakaralci „Vii serma 60".
NaroCnina in dopisi naj so blago-voljno pofiiljajo pod naslovom: Viktor Doleoec v Gorici. — Rokopigi 89 nt vraCajo; dopisi naj se blagoroljno fran-kujejo. — Delalcem in diugiw nepre-moiuim se narofininazniia, aJcoif ogla-8e pri urednistvo.
Glasilo slovcnskcga politicncga drnstva goriSkcga za brambo narodnih pravic.
Kako bi se morala urediti Avstrija.
Vsako leto nara&fajo dokazi, da Avstrija ne more napredovati in da avstrijski drzavljani ne morcjo za-dovoljni in srecni postati, dokler se scdanja vladnii sistema in osnova no spmneni temcljito; mi mho to pred dveina letoma tako tomeljito dokazali in avstiij-sko staiije in njega posledice tako dobro narisali, da smemo (lanes se z&dostcujom trJiti: vse se je vresni-tilo dozdaj in kar se nij, se bode kmalo, ker dancs ne more nihce veL dvmuiti nad resnico, da snio pred durmi vaznih dogodkov in katastrofe, katero niinio pricakujcjo po krivici preziraui in z najvcco krutostjo nadvladani Slovani.
V tern muenju potrjuje mis posebuo zadnja pro-raCunska debata v driavncm zboru, ki nam je odkrila take odnoSaje, ki jih pac po pravici imenujemo „uni-cum" v ustavnern ^iveiiji. Doliveli srno namreC, da so ustavoverni poslanei, stebri sedanjega ministerstva temu zadnjemu na oti rekli: „Ruska cenzura je bolj* Sa, nego naia tiskovna svoboda. Kakor se stampo, ravna se tudi z druStveno pravieo; davke poviSevati, to je edino, kar una nale ministerstvo prav dobro,— Tako nesrecnih rezultatov po pctletnem vladanji nij imelo Se nobeno ministerstvo. Ko bi bil kak zasebnik tako gospoclaril se svojim preuiofcenjem, kakor je dr-2ava gospodarila zadnja leta, priSel bi bil uze davno pod kuratelo. NajveCa zasluga, katero bi eploh moralo sedanje ministerstvo storiti drLavi, bil bi njega od-stop*. To so besede Skenetov, Suessov in drugih u-stavovernih glavnth stebrov, to so le odlomki, ali go-vori teh. gospodov so bili vskupnosti Se dosti ostrej&i in kak Angled, ki je navajen pravemu parlamentariz-mu, mislil bi bil: po tein soditi, kar se tukaj govorl, mora ministerstvo pasti in Se zado voljno biti, ce se mu Se kaj hujSega ne pripeti. A temu je bilo dru-gaee. Po strastnem, skoro bi rekli, osobnem prepiru, katerega se je udelezil tudi goriSki poslanec Coronini dokazajoC, da se pri nas listi konfiskujejo zarad Clan-kov, ki so bili uze v mnogih drugih listih in ki prav za prav povdarjajo lojaliteto naSe delele nasproti dr-zavi in dinastiji, in grajajoe" ministerstvo, kar pa je ministra Lasserja tako razjadilo, da je zacel Coroni-nija o§tevati tako po domaae, kakor da bi se bilo vse to godiio v kakem politizirajodim drultvu pri kozarcu, glasovala je ustavoverna vedina za vse prorafiunske predloge ministerstva §e celo za ono svoto, ki se zove „di8posittonsfonda in je namenjena tajnim stro§kom ministerstva.
LISTEK.
6rtica 12 mojega vojaskega fivljenja.
(Mozirski,)
Stand Se svojega spomni, tipi brez mirti. Preliren,
Bilo je 11. septembra t. 1, Mrzlo je bilo i de-2evalo je u^e vei dni. Solnca n\| bilo videti in juzni veter je podil crae oblake po nebnem oboku. La-stovke so se zbirale na mozirskem cerkvenem stolpu in se pripavljale na odhod. Hehot^ prisel mi je na misel raojki pesnik Orozen, z njim sem veCkrat v druibi bil, in njegova pesnica. BSlovo od lastovke."
Mrzel veter tebe 2ene
Drobna pticlca od nas,
Ki iz lipice zekne
Si mi pela kratek das. Tudi jaz se svojim kolegom Ognjeslavom jemal sem istega dne" slovo.iz Mozirja; morala sva na §tiri tedne k voja§kim vajam, on v Celje, jaz v Celovec. Bila je ura dve popoludne, ko sva sedela pri vrlem 2upanu g. Goricarju pri kupici vinca. Voznik je u2e priderdral z vozom pred hi§o. Ponudila sva mu ku-pico dobrega Stajerca In zapela §e;
Ministerstvo je torej po hudem paiiamentarnem | boju, v katcrcm mu je lastna stranka odrekavala zmo2-nost nadaljnega vladanja, vendar Se ostalo na kennilu, kar nij pri nas nic" fnove^a in svedoiH na§o notranjo bolehnost. No, kaj pa hocc stralika, kateri sine minister oCitati, da je prav ona kriva, Ce se je slabo gospodarilo in da je ministerstvo, naj je Se tako slabo poslovalo, le to izvrsilo, kar je ona stranka sklenila. Ustavovcrci so razka^ene ministre prisilili, da so pri-poznali, da njihovo poslovanjc nij bilo dobro, dagraja jc morda pravicna, a ona pada nazaj na one, ki so jo izrekli.
Po takih ekspektoracijah ima opozieija, cc je le koliikaj organizovana najhujSe, oro^je v rokah, kajti ona lahko pobija ministre in ustavoverce z njihovimi lastnimi besedami, ona lehko.rejSe ministrom: „Va§a stranka vas je zatozlla, da ste felabo gospodarili, ona van: zdaj to orita, kar vam mi uze toliko let otitamo in vi se opraviCite s tern, da krtvdo na lastuo stranko zavraeate".
Kaj sledi iz tega? Da je;opravificna ona graja in da so se ustavoverci in miniitri zatoiSevali ,,coram populo." To pa kaita, da je swn, v katcrcm jo zdaj na^a driava, rcsniLno slab in da je vsa sedanja siste-ma sczidana na pesku. Pomagalo ne bo prav niC to, Ce ostane sedanje ministerstvo Se nekoliko casa na krmilu, to je temvefi dokaz slabosti ustavovernc stran-ke, ki mora iz samega straha pred opozicijo podpira-ti ministre, kateri jej nijso po volji, po naCelu: „o inangia quest' osso, 0 salta in questo iosso." Ce pa uze ta stranka sania indirektno pripoznava, da jc u-stvarila v Avstriji ne>:uosnc odnoSajc, je li mogofie, da se to stanje §e dolgo 6asa vzdrzuje ? Po nika-kem ne. Zadnjifi smo dokazovali, da se bode ustavoverna ladija fie ne poprej, razbila prav gotovo na 0-nem skolu, ki si ga je sama postavila na pot—nam-re5 na dualizmu, denes pa vidimo, da so sc drugi va2nej§i uzroki, kateri gonijo to stranko v vidni pro-pad, da po naravnih posledicah mora biti blizo oni cas, ko bo treba na§o diiavo sopet drugafie uravnati ter 30 vladati po bolj zdravih na pravici slonefiih nacelih.
Da bo krona prav te^ko nasla takih patrijotiC-nih in razsvitljenih mol, ki bi prevzeli po tolikih na-pakah in zmeSnjavah krmilo na§e jako zavo^ene dr-2avne ladije, to je gotovo; a zarad tcga se Se nij u-stra§iti, ker v Avstriji se Se najdejo taki mo2je, ki imajo zadosti razuma in poStenosti pa patrijotizma, da se zrtujojo tako krasni nalogi.
Na strani opozicijo so gotovo mozje, ki so do-
Draga Minka bodi zdrava, Cez planine se podam, Predenj solnce zopet plava, 2a soboj Mozirje imam.
Ka to sva se  poslovila, sedla aa voz in  hajd proti mestu slavnih grofov — v Celje. —
ie jeden vefier sva v Celji skupaj prebila; za rano druzega dne je on uze stopal okolo kosarne klaverno gledaje njeno ozidje, a jaz brzega koraka mahal sem jo na kolodvor. T06110 ob pol sedmlh je ule zvilgal nlukamatijaB i dirjal proti Mariboru. — V Maribor priledSi izstopim; bilo je 3/4 ure pristan-ka. Maribor8kega vadniSkega uCitelja vrlega g. M. sem tam najSel, s kojim sva se nekaj menila. -— Klical je ufe kondukter; ttNach Klagenfurt.* Rokoplosk g. to-variSu in ustopim. Peljal sem se dalje in ob 1/2 H ure dospel sem na Stacijo „Reifnig-Fresen" (Ribnica). Tam sem izstopil ter Sel v Ribnico se predstavljat kraj. Sols, svetu kot novo imenovani ucitelj RibniSki. Bila je ba§ drugi dan konecletna skuSnja. Slovenje-graski glavar g. S. je sam predsedoval. Cast sem Imel biti tudi navzoC. Po dobrem obedu smo jo z kolego-ma mahnili v Marenberg. Dospeli smo tija, ko se je ravno araCilo. V gostilnici pri Scb. bil je baS napo-vedan «koncert." Sviralje septet izvrstuih godcev. Zbiralo se je krog miz mlado in staro; vse je bilo zidane volje, — jaz sein sedel a kolegi za mizo. Nebo je I bilo jasuo kot libjo oko in »Ua Iqna je priplavala po
kazali, da so skuSeni dovolj in tudi zmozni izpeljati to tczko nalogo, ti mozje opazujejo gospodarstvo usta-vovcrcev in so iz ravnauja te stranko gotovo ufiili se in spoznali, kaki ne smejo biti drzavniki avstrijski in na kaki podlagi mora sloneti dr^avno bitje, dt^avna mofi. Jako va^no je torej v tem viharnem Casu pra-Sanje, kako uravnati Avstrijo, da bo postala sopet srecna in mofina na znotraj in zunaj, da ji ne bode ve6 potreba dragih eksperimentov in pa protekcije Bismarkove, katero nam on vsiluje, da nas ponizuje. Regenjc tega praSanja je jako tezavrio ; a kljufi do tcga reSenja je—pravica in resnica, pa ne lazlsvo-boda. Na podlagi tega kljuca bomo v pribodnjem clanku razvili naSe misli 0 najpravifinejSi in primer-uejSi preuravnavi naSe diiave, katero naloga je v mini zediniti in osreCiti mnoge v nji zivefie narode.
Dopisi.
V GorlCl 14. dec. §e precej hrupaje napravila v mestu novica, katero smo fcitali v raznih uradnih in neuradnih listih, da se je dr. Pajer odpovedal mestu, katerega prav za prav Se nij imel; pisal je nam-re6 namestniku v Trst, da ne bode ve6 sprejel v no* vein dc2. zboru namestniStvo de2. glavarja, katero sltiiibo je opravljal dozdaj in katern sfu2ba je bila do-scdaj toliko va2nejSa, ker naSega glavarja nij bilo v-Casih po vec mesecev doma. Vse ugiba, zakaj se je dr. Pajer odpovedal tej castni aluzbi, nekateri pvavijo, da pomeni to sopetni prevrat Pajerjeve politike, ne-kateri sopet menijo, da Pajer sluti, da gane novlada veL prcdlagala za to slu2bo, katera je namenjena e-nemu Slovencu in tretji trdijo cel6, da se je manjfii sluzbi zarad ve5e odpovedal in da postane najbr2e on sam dezelni glavar. Mogoce je tudi to, ce je resni6no, da je priSel grof Coronini v veliko nemilost pri dvoru in vladi, ker je nekda zagovarjal neko pro&njo zade-vajoCo znano goriSko osobo vladi jako pristudeno. — Pred Coroninijevim zadnjim govorom v dri. zboru se je nekda mej Lasserjem in njim vrSila neka afera, zbog Cesar je nastala ona napetost mej obema in j$ svoj vrhunec dosegla v skoro osebnem prepiru v le-senjaCi. Mi smo Coroninija zmerom jako cenili, in 2al bi nam bilo, ko bi se v resnici dal zlorabiti po nekaterih ljudeh, ki bo postali v Avstriji nemogocl na celu javnih opravil. A vse to je dozdaj Se govorica, positivno vsega tega Se nij mogoce trditi.
nebu obdana z brezStevilnimi zvezdicamt. — Igrala se je ravno: wMeine Herzpolka"imladi svet se je zaCel sukati od kota v kot — bil je animlran pies. Ipak ko je kladvo bilo „trudne pozne ure zeVsem se poslovil in jo potegnil v nkrtovo luknjott k pofiitku. Druzega dne sem bil uze ob 7 v zv. na kolodvoru in se potera pe\jal v Celovec. Bil je straSen dan. De2evalo je, kakor bi Jupiter z Skafom izlival. To6-no ob jedni popoludne dospemo v Celovec. Mahal sem jo iz kolodvora v mesto. A ker sem bil »ptu-jec mej ptujimi,tt se nijsem znal orijentirati. Najel sem si Dienstmanna (servo di piazza) in najSel sem tam g. D„ ucit. kandidata IV. slov. oddelka v Kopru, , koji je cele poCitnice tam prebil. Sprehajala sva se po mestu in tako sem imel vprvo Castseznaniti se v Ce-lovcu, glavnem mestu Gorotana. Dobil sem na vefier v kavarni mojega bivSega tovariia iz M, g. P. in to je bil gaudium. Seznanil sem se pozneje tudi z raz-nimi tovariSi, kateri so tudi priSli iz cele KoroSke iu tudi i2 Stajerja k vojaSkim vajam; le iz Primorskeaa nij bilo nobenega. — Bilo je krasno jutro dne 15. sept. Ob 11, uri smo se ucitelji-vojaki, katerih nasje bilo 22, v kozarni predstavili. Dva sta bila odpuSce-na, a ostali uvrSCeni smo bili mej druge reserviste, metamorfoza je bila klasiCna, Iz pepela feniks, » ucitelja, vojak.   Dobro!—                                      ,
Konfisciran clanek v nasem listn, katerega ob-sezek so zvedeU tudi nasi Italijs&iCidi, je dal tern Iju-dem povod do mnogih jako ostrih zuganj na na§o a-dresso;  a mi ostanemo  pri tern,  kar smo  trdili in
Sp. zmerom povdarjali, da Avstrija ne sine odstopiti fcn palec na§e zeralje. „SlovenecK je v tej zadevi |prinesel clanek, v katerem nasvetuje, naj bi pri-ui Slovenci javno protestovali proti vsaki taki in-yaciji, in ini se popolnoma zlagamo s tern mne-, kajti dobro je, da vesoljni svet zve z& nase slovanske raeje.
Nekteri Krasevci so StandreSkemu Metteraichn telegrafovali: BVa§a nacela, naia itd." S tem tele-gramom se na§ driavnik, kiima od nekdaj opravitiz Reccardinijam in z marijonetami, ponasa v „Novicah". Has sicer malo briga, kedo so ie tako imenitne osebe, a mogoce, 4a so mej terai oni volilci, ki so zndnjic pri volitvah glasovali rajsi za Italijana, nego za Slovene*. Dober tek k takim na&lom! Te nacela pac" ne morejo vec rfiaskou napraviti in kedor jih hore poznati, obrne naj se do onih dobro poznanih Slo-vencev, ki so imeh* priliko poznavati jih od bliiej.
it TemOVega, 4. dec, (Izv. dop.) Malokdaj se iz te (bcine v nas slovenski casnik „Soeou pise, in vendar bi bilo dovelj gradiva za to, kajti marsikaj neroarnega se tudi v nasi ohcini godi. Dovolite toraj meni malo prostorceka. Nase stavesinstvo si je po svoji volji izbralo novega poljskega in obeinskega cu-vaja zavergsi prejSnjega dobrega, zvestega in postene-ga moia Ant. Piculina, kteri jc vedno dobro skerbel za obcinsko blago in pazil, da ni nihee smel ne po tu-jem in ne po oWinskem pasniku diva rezati in seka-ti, ker tudi ta obcina mora drva drago kupovati za svojo potrebo in ker bo kmjava scasoma Se vedno vet stala. Ali ni toraj jako potrehno, da se varuje obc. dervariSce? Kako pa se zdaj to godi?Vse sJab.si s tem mladim varhom Val. Vank-om. Dobro mozje ste si izbrali. Prednik je kaj obvaroval; videlo se ga je sem in kje hoditi in cuvati, sedanjega pa ga uik-jer ni videti.
Ozrimo se na mirodvor. a je tako Tinajhen, da bodo kmalo morali v svojih njivah pokopavati merlice. Naj prileze kaka bolezen, da bi ljudjc potuirali, kam jih bodo djaliV 'le zdaj se mora koiuaj pol tioh-nena trupla na mirodvoru prekopovati. AH vas ni 6. g. vikar uze na to opozoril V A za vas je zadost-no, da sedite v starushistvu. Kako je bilo tudi ob shodu in procesiji na prazoik M. I). snezniceV Kako je bilo vse tiho, ker so poti vse vmazane z raznim blatom, kodar se najsvetejse nosi, da skoraj nimajo ljudje kam poklekniti. To je kaj sramotno za bistre Ternovce.
Pogresamo tudi veliko koristnega pri nas. Prav lahko bi se dtuzba zbrala s poniocjo c. k. gojzdnar-jev in osnovala lepa citavnica v lepem Ternovem in marsikatera veselica bi se lahko napravila in casopisi prebirali, ker tukaj je toliko c. k. gojzdnih ciivajev, nadgojzdnarjev in sposobnih obL. moz. Tudi petje bi se zboljsalo, ki je tudi zelo potrebno, ker zdaj je bolj vpitje kot petje; ljudje bi se bolj izobrazili s takim pocetjem in surovost bi se ne sirila, ker biwse kr(5me ne polnile tako vsako nedeljo in praznik.
V Ternovo dohaja tudi dosti gospode iz raznih straui, ki bivajo po vefc mesecev v tehkrajih. Ko bi se osnanovala citavnica, bi tudi gospodje in gospe mnogo obiskale 6itavnico. Ysak gojzdni cuvaj bi leh-ko bil ud in nadjati se je, da tudi gosp. nadgujzd-narji bi se tega prijeli. G. Pavel RavSer, c. k. nad-gojzduar v Lokvah, je dober iu zmozen Sloven ec in morda bi pervi bil za to drustvo, ker dobro ve, da tako dru&tvo pomaga k napredku in omiki. —
G. k. gojzdnarska cesta od Solkana do Terno-vega je lepo napeljana, da se zamore lehko gor in do! s konjicem peljati. V kakosneni stanu pa je, lehko se vsakdo preprica. Tako slaba in gerda je, da je groza in kakor bi ne imela nobenega gospodar-ja; all ni to sramota? Kar jo ima v gospodarstvu c, k. g. nadgojzdnar K., je cedalje bolj slaba; same grape so skoz in skoz in cesta polna kamnja in tudi grape kraj ceste so skoz in skoz zasute z balota-mi in zemljo, da kadar je koliko velik dez, ze dere po tsej cesti voda, da ni skoraj mogoce naprej popo-tovati ob tacem fiasu. Cudno je, da goriski gg. gojzdni c k. oskerbniki ne zapazijo to, mej tem ko so pred dvema letoma vsako malenkost koj zapaziii in cestarju jhigali. Zdaj pa je vse tiho in dobro. Pred dvema letoma so imeli tri cestarje od Solkana do Terpoyega in cesta je bila trikrat boljsa, nego je zdaj: in je tudi manje stala, nego zdaj; bila je vsa Sista, snazna in gladka, zdaj pa je po vsi cesti kup pri knpu in ve&del sredi ceste, da ce se srecata dva voza, se §e skoraj ogniti ne moreta: lahko se tudi nesrece pripetrjo. Jaz sam sem 2e videl voglarski voz s koSem in koCijo. ki sta se srecala in komaj se ognfia, da je bila kocya in tudi notii sedeca gospoda v veliki nevarnosti. Temu so bili krivi pregosti kupi na cesti. Tudi vozniki se zmeraj pritozujejo zarad skhe ceste in preobilega kamnja po ces. k. gojzdnar-ski cesti; gru§e za cesto je tako debelo tolden, kakor bi ga bili medvedje spraskali, ne pa pametni ljudje StoM.   Cestarji jmajo tAcegat da ne yidl ia tudi ne
oslata nobenega kamna na cesti; kakor najde, tako pnst? Veliko lepse so vzderiane skladovne in ob?. ceste in tudi gru§c" je tako drobno stolcen, da ka-meniki po pakn komaj merijo. Naj gre se ucit na Gargarsko in Cepovansko cesto vas gojzdnarski cestar cesto delati; kako dobro mora biti kamnje stoKeno. VaS namen je bil pri cestarjih kaj pri§pa-rati, pa motili ste se gospodje, kajti stane vas Tise, nego pred dvema leti. Toliko za zdaj, ce vam bo po volji, drugi5 pa kaj veL. *)
Traovski.
TerSt,   10. deccmbra. (Izv. dop.)
... in »ko vaSa rera ho eoaka onej Faraejer, zaprte T4m ost*neio dari Sionsice!
Exulta et gaude comnnitas s. Hermagorae F«r-tnnatique, et landa sacrosanctam inviolabilemque tri-nitatem!
Pretrgalo se je pregrinjalo farizejstva na dvoje, pokazalo nam je moze izdajstva i renegatstva, moze ustvarjajofe sveto in nedotakljivo trojstvo; sluzeCe Bprogresistom", nt srabellum pedum suornm.
Stroj hinavstva in lazi, demon hlinjenja in po-tuhnjenosti ni mogel ve? se zatajevati Ijudstvu in zo-perstavljati se odkritosrenemu sivemu starcu BKrono-su"; nehote odkril se je obelnstvu, da ono zamore v njegovej skrivnostnej knjigi citati vse, kar mati na-rava po zakonih in dlove^ki um siloj zametujeta. Po delu se sodi delavca ! UpraSam vas, s kvom se to-varSite, in povem vam, kdo ste.
Priromal je dan odlotilni, dan osodepolni za tmSko okolico — dan, ki ima nalogo, sporociti celej Sloveniji in Slovanom posebej, da v resnici tu §e bi-jejo za slovansfvo srea vneta, da na obalih silnope-neee se Jadre he prebiva pravi sin Sloveirije, da na meji romanizma i brezvere se ^uva in casti vsemo-gocnega sin od Bering-ove ozine do balfiskega morja, od ledenega vodovja do carigra^kega zidoyfa bivajoLega i na mirijadc du§ brojeCega naroda zmagonosne Slavije. Skrajni dan dolocenja, da li bodo Lahoni, brezverci, renegatje, ali pa narodni mo^je zastopali okolico v naSem me^tnem zboru.
To vam je trenotek, v kojem bo lahonstvo na vse kriidje delalo, v kojem bo lahonstva zmaj zareci po okolici bljuval sladnostne besede i obljube v svrho, da doseze namen, od magistrata mn dolo^en.
On ve dobro, da na takovi nafin od magistrata dana mu naloga se mtt no izversi po volji, toraj se posluzuje vsakojakih metod, da pripluje v varno za-vetje. Zmaj brezverstva i garihaldinstva posluzuje se vaScga jezika in poSHja po okolici pozive; ceS, Slo-vence d'ajmo na Hmance loviti. Zvesti si, kar je grof Cavour, sardinski minister in vodja ustaje, pri neki priliki rckel: „Ako hocemo Avstrijo unifiiti, moramo jej preje veto iz sre njenih iztrgati." To pomenja: Ako hoLemo mi trza^ki Lahoni Trst svojoj okolico v zrelo nenasitljivega i potem takem nezedinjenega la§-kega moloha pahniti, moramo pieje okolico polaseiti. In izracunili so, da v 40 ali 50 letih se mora to iz-vrsiti!? Vse to jim ni he dovelj, da svoj namen do-sezejo, kajti uciteljskih osob se posluzujejo, da jim stvar gre lozje iz pod rok.
Pridobili so na svojo stran trojstvo mjanskih uclteljev; trojstvo, ki straha trepefie pred silnim fiDi-vanom"; trojstvo, ki kuguje tla in se mete v prah pred njim: in on vzdigniv§i se pomoli trojstvu svojo te^ko nogo in trije udje ustvarjajoLi trojstvo kusujejo in poljubujejo blatni i onesnazeni t-evelj mestnega o-cetstva Ono vide zvestost trojice pesifikov iz gole ljubezni do kuzetov ali pa radi humanitete segne ro-koj v zep, da vrze jim mrvico papirnatega kruha: oni veselja poskakujejo, planijo k njemu ku§evaje mu iz vdanosti prasni frak in od masti umazano pinjo in posloviv§i se odidejo; pogovarjaje se med seboj. V jutranji molitvi nismo Boga zastonj prosili: „Hleb nas nasuscij." Poznajo dobro narave zakon „s trebuhom za kruhomtt. Magistrat pa meni: Poglejte si no, slo-venskih uciteljev trojico! Da jim le malo plutovega dara vrzemo, pa jih imamo dobre in sigurne pasje kosmatine, ki nam vsacega okolicana, ki ne plese po na§ih sekiricah, svojoj steklinoj oku2ijo, da revez o-boli in stece. Oni so enaki izucenim sckolom, ki svoje lastne brate more\ lov6 in pred sovraznika ti-rajo, da jih davi in trpinci. Prv: od trojstva je sam od sebe po svojej slabi naturi uze davno magistratov siuga; on po zakonskih paragrafih pSeraskierataa spolnuje zvesto dane ukaze; on je zacetek, ali skriv-nostni A (alfa) progresa hlinecih se pajda§ev; drugi je Carovnice Medeje upapolni © (theta) in izbaja iz prvega, ter je njemu enak po deiovanju in trudu „pro domo sua". Tretji je osodepolni SI (omega) onihgo-spodov, kojim dva visoka okolicana, namred Mihec in Jakec, sluzbo opravljata na mestnjej kolibi na la ro-koko". On je skriven in tih, toda farizej. Slovenci so ga uze vknjizili v knjigo Efialtov in Judas Igkarjotov; on izvira iz obojih po zaslugah in delih. Ene in iste narave so: NamreC prvi je deroca voda, drugi mrzli led in tretji gorki puh. Kakor dragi ne more brez prvega, tako poslednji ne brez dnigega, niti prvega.— Gliha se §triha!
Prikimujejo si eden drugemu, pripravljajo si mila in vode, da si eden drugemu brado obrijejo: na svoj
*) Drago mun bo, Ured.
mlin si vodo obrafiajo in si rekajo: Molze§ ti kravo, uie do kosti izstradano, naj jo molzem tudi jaz, naj jo molzemo do krvi vsi trije skupaj in tako pospe-§ujmo mrhi nje pogin! Osodepolni SI sluiii je Gora-cuchi-ju za podnozje.
Slovenci po okolici, pozor! V va§em okrilju i-mate pisane g&de. Glejte, da vas na skrivnem ne pi-fijo! Pri volitvah mozko stopite jim na otrovapolne glave, da se odcesnijo in pogube in z njim njih mog otrovanja! KaCe lepo pisane se vam bodo gotovo priblizevale ter vas bo2ale sladkoj puSicoj demonskega svojega jezika ter pomilovale in vsakojake obljube ob-Ijubovale; kajti od magistrata jim je dan zapeljivi krbelj, one vam ga bodo molile. Nedajtese zapeljati, kakor Adam in Eva v raju! Raje po^nrite se koj po sekiro in razkoljite se sloznostjo zapeljivim lazivkam sree na dvoje! Zastonj bi bilo po tem kesan je, trkanje na prsa in morali bi se udati trnjevi osodi in sluzbo-vati tujLei?ej peti do novih volitev.
Slovenci! Stopajte zlozni k urni in poka^ite La-hom in tujeem, da ste sinovi krepkega naroda, ki se ne da siloj zatreti, ki marivcS hoce ziveti in do po-potnosti dospeti.
Spominjajte se na starodavue Grke in fcitajtc zgodovino, ufiiteljico vseh narodov, ki o njih pravi, da so bili mogocni, dokler so bili slozni; a prnpala je slava Aten in propala Helada radi anarbije ali ne-sloznosti. Ako so se oni v sloznosti ubranili navalov na pol divjih in krutih Azijatov, Se loz>jc bi se bili Macedoncev. Toraj Slovenci spomnite s«» izrekov: V sloznosti je mofi. Sloga jucr, nesloga tlaifi!
__________             X. Y. Z.
S PrOSeka 10, decembra. Zivio Nabergoj, zmaga je nasa! — Tako sc ja razlegalo danes ob 3 in 1/2 popoldne po narodnem Proseku, tako je vpilo vse mlado in staro iz dna serca, da se je odmevalo daleL *je po pl&njavah narodnega Krasa, da je mogofi-wo donelo po lovanskih obalih jadranskega morja. In kedo naj bi se ne razveselil pri tem vskliku, ce mu je znano kako tezavna je bila tu naSa zmaga, kako vroiia je bila borba. Zmagali smo z 119 gla-sovi proti 103. No po tem rezultatu sodefi bode clo-vek mislil, da imata kandidata obeh strank enake Instnosti, enake zasluge ter enako zaupanje pri vnlil-eih. A temu ni tako I — Kedo je bil 1111S kandidat, tega ni tigibati — g. Nabergoj. Njegove zasluge za nas okolifane mislim se 2c celemu slov. svetu dovolj znane. Kedo je bil pa niegov nasprotnik, ki je dobil 103 gl.? — Verujte mi, da to je te^ko povedati. In vendar ga bo vsak Slovenec lehko ugenil. Hudobni jeziki pravijo, da jc na§ slavni ter^aski magistrat, ka-teri se g. Nabergoja tako boji, kot hudiS kri^a, in koji se je letos pri castitljivi glavi oceta Ilermeta, strica Gorakukija et comp. (rnorebiti celo pri veri na Viktorja Emanuela) zarotil, da hofie tega Pslovenske-ga kralja" (kakor slavni renegat LukSa rad naSega Nabergoja inienuje) iz poCene magistratove kolibe iz-bacniti. Se ve na§ precartani magistratek ni smel s pravo farbo na dan, ampak nadel si je drugo ime, drug naslov, namrec: „VeC volivcev VI. okraja". 0 sancta siraplicitas! Kakonajivno! In tiw Vec volilcev VI. okraja," recte: magistratni Hermetovci so si pa tudi izvolili kandidata, ki je prav njih vreden, meso od njih mesa, kri od njih kervi, bolj sposobnega ni-so mogli izbrati, njim bolj enacega niso mogli najti v celem VI. okraji, da znabiti v celej okolici ne. In ta imeniten kandidat je neka kreatura, katero tukaj pri nas poznamo pod imenom: Joze Doganarjev iz Kriza. (Risum teneatis amici, Vas prosim ne smejaj-te se!) No sam se menda tako-le nekako podpisuje: Giuseppe Cossutta di Martino di St. Croce. Kaj ne, kak velikan in kako cisto italijansko ime I Ta je gotovo prisel dol kod iz izvelicene Italije. In vendar hocejo Slovenci terditi, da koSuta se imenuje samica jelenova, ali jelenica! No pa pustimo te zbadljive opombe na stran, ter preroislimo, da je on sam na-§el milost pri ocetu Hermetu. In njegove zasluge, njegova dela? Po teh bi ne smeli mi se pra§ati ne. In vendar hocejo reci hudobni jeziki, da ima on bo-gatega oceta v Krizi -oceta, kateri mu je dal lepo hi-§0 v Kriii in se precej§no doto, da je po Slahti po-dedoval veC kebrov, kateri imajo pa pri njem to dobro lastnost, da hitro izginejo, da je vsled tega na§ Joze moral zapustiti Kriz, ter se preseliti v Terst. Pa kaj mislite, da v Trstu pustijo te jezifine babe ubozega Jo^eta pri mini! 0 kaj se! Ampak te presnete sieve terdijo, da je vas Joze tu vstanovil nek zavod, ki se „...lnica" imenuje, in zopet drugi hocejo refii, da je sto-pil v imenituo slu^bo, ter da je postal celd konduk-ter, ali Bz1ajfara pri teriaSkem tramvaj-u. Bog mi grehe odpusti, ti jeziki so pa res hudobni, §e to gre-do siztuhtattf, in zraven pa §e terdijo, da nima naS Jo;re volilne pravice in da je zdaj pri volitvah vines-tu posebno uspeSno deloval za progresiste, ter da je cez 300 volilnih listekov  tako nekako   ftpoongavil",
itd., ete.....reci,   0 katerih bi se cloveku
§e sanjalo ne, da bi jih mogla Jozetova butica izmis-liti. No, naj bo ze temu tako ali tako, jaz sem za terdno preprican, da dobri ocka Hermet je vse te zasluge naSega Jozeta prav dobro pretehtal in je na-sel ie dovolj tehtne, da se ga sme postaviti za kan-! iddata VI. okraja. To bi bil tedaj oh kratkem zalibog
da se preobSiren uvod, kako da je Joze Doganarjev iz Kriza priSel do kandidature.
In team uvodu sledi zdaj razprava, kako da se je agitiralo za kandidata Jozeta Doganarjevega iz Kriza. Ocka Hermet je bil sam terdno preprican, da zgoraj naStete Jozetove zasluge niso vendar tolike, da bi dale najmanjse upanje, dabi zamogel onkot kandidat v okolici prodreti, zato se je pa dobri ocka gotovo spomnil Nenica, ki pravi: „Geld regiert die Welt,* ali pa Latinca, ki ufl, da je denar „nervus rerum ge-rendarum", in mogoce Seceld nasega PreSirua, kitofci „da le petica da ime Slovene, da clovek toliko velja, kar placa". In prav jo je „iztuhtal" ocka Hermet. No zdaj je pa nastalo praSauje, kje denar vzeti. Joze ui-ma bozjega, ce bi ga desetkrat ob tla vergel, Hermet et cousortes pa tudi uimajo volje svoje mosujice v nevarnost postaviti, fie tudi je pri nekaterih prav de-bela. Kaj zdaj'? Lejte, v tej stiski se Hermet e tutti quanti prav modro izmislijo slovenske uganjke, ki se glasi: Kje je vzel zlodej menihu? Tain kjer je bil. In zdaj hocejo zopet nekateri hudobni jeziki red, da je vzel Hermet denar tam, kjer je bil; nauuec — Bog mi grebe odpusti — v kasi, katero strazita tako slabo Mihec in Jakec. Jaz noceiu tega teiditi,— ker se bojim, da bi me zaperli, — povem le kar hudobni jeziki terdijo, Ce oni lazejo, lazum tudi jaz. Denar je bil tedaj tukaj, zdaj je bilo treba agitirati. Yeddi so, da iuiajo nnjvecje zaupanje staviti v Krizane. Zato so pa skerbeli, da je tam vsak, kedor je le imcl vo-liluo pravico, sel po volilui listek, in da se ni nobe-nega iz volilnega reda izpustilo, kar se je zalibog na Proseku in Kontovelu pri vecih zgodilo. In tako je pri&lo, da so imeli Krizaui 1U8 glasov, in Prosecanje ia Kontovelci pa skupaj le 140 gl.t Zdaj je pa moral priti denar v delo, Joze Doganarjev je zdej kar cez nofi bogat postal, polu je bil bankovcev, da je je kar okoli troail. Liter za litroni so leteli po {go&tiluah ua njegov racun na mizo. To se je godilo v Krizu tako na tihem, da nismo mi tukaj o tern nicslutili.
Stoperv preteeeni petek se je upal juna&ki naS Joze tudi nas obiskati. Ukazal je go&tiluicaiju na Kontovelu dati na njegov racun vsakemu, kedor pri-nese ua svojem volilnem listekii podpisauo slavno ime: „Gius. Cossutta di Martiuo1* eu liter vina. Potem je piibel tudi na tukajsno „lokaudou tor ravno to vole-val. Da se celo naioul je za dan volitve 00 kosil, katera so pa po vodi splavala. Od tukaj je sel potem kesuo po noci v Kriz. No zdaj je bilo skeibeh tudi za plakate. S temi »ias je pocastil saboto popoldue. Najel je voz v Terstu za necega terzaskega postres-Lcka, kateri je po Krizu, Proseku in Kontovelu ua vsak vogel prilepil po dva plakata, encga italijanskega in euega v neki zmesi iz laScine, slovensciue in her-vaSeine. To nam je bilo pa vendar prevec I Na nekaterih krajih so kar sproti tergali te plakate raz zida in prej ko je bila ena ura, so bili po Proseku in Kontovelu ze vsi potergani. Kaj se je z ujimi v Krizu godilo, ue veiii. Tako je prisla nedelja, dan volitve. Krizaui so zaceli kar vreti :se na vse zgodaj. Tu se ni dalo nic agitirati, v&e je bilo ze podkupljeno. One Krizane, ki niso imeli Se ^Cossutta1* zapisanega. je vlekel se silo nek drugi „Cossutta* z imeuom Krize (vulgo Kime), svak nasega Jozeta, na stran, da mu je zaceckai navoiilni listek slavno ime svojega sorodnika. Ta nKimeu je bil glavni agitator zoper Mabergoja. on sam se je pohvalil, da je zapisal se cez 00 volilnih listekov za „Cossuttaw. Zapomnite si okolicauje ta iz-mecek in izdajico dobro, ko pride dan placila. Ko smo zvedeli, da se je dalo tudi 5 Kontovelcev in celo 17 (!) Prosecanov za nCossutta" podkupiti, smo izgu-bili vse upanje. Iu tako je prislo do sietja volilnih listekov ob 3 popoidne. Tiho je bilo zdaj, da se Clovek ni upal se dihati. Bil je to muCilen cas negoto-vosti I SlednjiC pride trenutek reSitve. Predsednik ko-misije naznani. da je zmagal naS Nabergoj — in za-donela je iz nasih gerl. da se je sola tresla, burni zivio Nabergoj, adijo rti*amwaj 1* (Propalemu „consi-glierju" BCossutti,t so uararec zdaj zbadljivo izrekli Btramwajii<). Slavaklicev ni bilo ne konca ne kraja, nasi proseski pevci so zagiomeii nad nasprotniki nav-duSen „U boj", katera peseni nasje v tem trenutku §e bolj ocarala. Komaj so potihnili zadnji glasovi, ozremo se okoli, iu — giejte — nobenega Kosutovca ni bilo vec — zginili so kot kafra — z dolgimi nosi. Po 3U boju" so se vrstile Se druge pesmi, slednjic intoui-ramo skupen „Naprej" ter se podamo skupno poje v Nabergojevo gostituico, Jyer smo se zabavali pozno v noc. be ve, da nigmo tudi pozabili izid volitve na-znaniti telegraticuo gospodu dr^avnemu poslancu na Dunaju — uasemu Nabergoju.
Kar nas je ta dan najbolj razzalilo, je oilo to, da se je dalo celo 17 Prosecanov zoper Nabergoja podkupiti, — sramotal Ne moremo si kaj, da bi pri tej priloznosti ne pohvaiiH verlih Kontovelcev, ki so nam vsi zunaj otih zvesti ostali. Se ve, da imamo v tej zadevi zelo hvalezni biti Cast. g. Supniku Nadrahu iz Kontovela, ki je za nas mnogo deloval, iu nam svoje Koutovelce zveste ohranil. Slava takemu du§ue-mu pastirju! Tudi gosp. zupuik Orel iz Kriza je za nas delal, a ni bil uslisan, Krizaui so bill zunaj 5tih vsi zaslepljeni.
Od Brave na slov. Sfejerju, dn629.nov. Uzy. dop.). Pisal sem \m ?adojiC g, urednik pwe
dni oktobra nieseca iz Celovca, Se kot vojak. Po od-pustu sera se odpeijal v Gorico i tam v „avstrijski Nizzi" ostal do novembra meseca. Sedaj pa blagovo-lite zopet sprejeti par vrstic v Va§ cenjeni list, kajti uie mesec dni nijsem pisal vrstice za „SoCo." Uzro-ki so bili razni. Sicer nemam ba§ posebnih novic, da bi jih Vain zabiljezil; tudi nijso mi kraji Se dobro znani, ker sem v novi Staciji Se „ptujec mej ptujiini."
Naj zalinem tedaj pri—smrti.—
Nemila kosa je pobrala jednega najbolj delavnih ,ao2 na Staj. ^olskt.m polji g. Fr. Hafnerja, c. k. okraj. Solsk. nadzornika.— Bil je nadzornik ptujski, roga-Ski, ormuski, ljutomerski in gornjo-radgonski. Tedaj imel je 6 okrajev v nadzorstvu. Bil je uCitelj na c. k. vadnici v Maribovu. L. 1868 ga je vlada imenova-la za nadzornika, in gotovo je imel v zacetku nove Solske dobe trdo, grenko delo. On je bil jedini—ako se ne motim—nadzornik, kojega je vlada po Sestlet-nej dobi na novo imenovala za nadzornika.
Zbolel je radi ogromnega dela. llojen je bil v Gornjem gradu t. j. v gornji savinjski dolini in je bil komaj 40 let star. Moza sem osobuo poznal, veckrat z njiin govoril, akopram nij bil moj nadzornik. Z ufiitelji—jo bil jako prijazen in Setal je zunaj Sole z ujimi kakor kolega, a v Solo stopivSi uij bil vcC ko-lega, ainpak nadzornik; i to je pravo.— Badi tega je bil spoStovan od vseh uCiteijcv, Ce tudi nij bil pravi narodnjak. Spisal je bil slovensko Stenografijo, katero je pouujal MSlc;. Matici", ki je pa nij hotela sprejeti v zaloiSbo in je potem izroCil rokopis steno-grafiCkemu dru&tvu v Drazdanih (Dresden, Sachsen.) On je bil izvrsten pedagog in mi je Cestokrat ponu-jal sluzbe v svojih okrajih, katere pa nijsem sprejeti hotel.   VeCuaja jcmu pamjat!
^^^^^^^        Mozirski.
Politidni pregled.
V (lorici, 14, dec. 1870.
Prcfili teden verSila se je v cislajtan-skem derzavnem zboru debata o der^av-ncm proroCunu. Kakor vscloj bo puslanci vsakc raziic'iie barve uporabili prilo^nost, da so v obCe v dolzih govoi'ih povedali, kar jim je na Herd. 1'ervi dan debate govorili so sami ustavoverni govoiniki iz levicc. Govorili so res ojstro vsi, posebno pa Clani „napre(lnjaLkega kluba ali skraj-nc levicc". Cb bi kde drugod v kakcm parlamcn* tu proti luinistrom govorili privcrjtanci njc stran-ke tako, gotovo bi imstala prav akutua ministerska kriza in sploh ne verno, ali hi moglo po tako hudih govorili kje drugod ministcrstvo Se na kcr-milu ostati. Skrajni levicarji tirjali so kar na ravnost odstop ministerstva. Ce bi nasih Nemcev v derzavnem zboru ne poznali, mislili bi bili in prieakovali za gotovo, da overze-jo ves der^avni proraCun kot nesposoben za podlogo specijalnej debati. A vsega tega nic: kajti z vsemi proti 7 glasom sprejet je bil preliminary. Opomeniti mo-ramo, da so izmej nasih slovenskih poslancev u-delezili se generalne debate Pfeifer, Herman in dr. in moravski poslanec dr. Praiiak. Vsi so v lepih jedernatih govorili odkrivali boleCine, katere mora terpeti nasa ccla der^ava po nesrec-nej sistemi. V specijalnej debati oglasil se je za besedo grof Coronini, kateri je v daljnem govoru omenjal nedostojno vmeSanje politiCnih uraduikov pri dczclnozborskih volitvah in jako endnih, neopravi6enih konfiskacij, katere se posebno na Goriskem gode; na dalje je zavrnil ministra notranjih zadev Lasserjaradi nedostoj-nega obnasanja njegovega proti govorniku v ge-neralnej debati Skene-ju. Mister Lasser odgovar-jal je potem grofu Coronini-ju in skusal ga je ravno tako osmesiti, kakor Skene-ja, a varal se je gospod minister ta pot, Ce je mislil, da doseze svoj namen; kajti pri koncu njegovega ni6 kaj parlamentarnega govora sliSalo se je poieg nekaterih pravo-klicev mogoCno sikanje, Cesar nismo nze davno videli v na§em parlamentu. Se svojim obnaSanjem v tej debati je vlada berz-konc zapravila simpatije skrajne levice inprifia-kovati sme vlada od te strani 6e marsikatero grenko.
V obfie je napravila na nas ta debata tak vtis, kakor vsaka druga ob druzih priloznostih. Vladi se nij treba bati, da jej nje stranka 12-kljuje oci, kar smo mi v nasem listu uze pre-mnogokrat iyrazili. Edino le v bankinem vpra-sanji pokazali jej bodo nje priver^enci ojstre zo-be, Ce bi ne ravnala po njih mislih, a v druzih vpraSanjiU ravna vlada z ujimi kakor z marione-
tami. Uze mnogokrat smo mislili po ojstrih govo-rih Nemcev, da nastane groziia burja, katera, po-briSe na§e ministerstvo ali zbornico, a v$elej ;smo se motili, kajti pri glasovanji nij bilq nikdai^vefi poznati opozicije ustavaSke. T6 pad dovetj jasnp dokazuje slabotnost nemSke stranke v naSeia jj>ar-lamentu, katerej le se ima zahvaliti naSa vlada zasvoj petletni obstoj.
Orijentalno vpra§anje razpravlja se sedaj v Stambulu mej Salisbury-jem, Ignacije-vom, visoko porto in poslanci druzih vlasti V ne-kakej predkonferenci. Kedaj se zafae prava kon-ferenca, tega se do sedaj Se ne ve. Mi imamo malo upanja do povoljnega uspeha inbojirao se, da bode konec obranavanj bo j Rusij e s TurCi-j 0 brez vmeSanjakake druge vlasti, kajti termogla-va Turfiija ne privoli v posedenje Bulgarije ni-kakor ne, Rusija pa ho&e imeti takoSno garan-cijo za uvedeuje reform. V novejem 6asu govori se zopet mnogo 0 tem, da posede Avstrija Bosno a stoprav potem, ko bodo Rusija uze v Dulgariji. Homo videli v kratkem, kaj bode z diplomaticmm zdravljenjem bolnega Turiina.
Razne vesti.
Valvaeor-jeva zgodovina izhajaia bode v vczkih v Ljubljani. Vsak mesec prideta na svetlo dva vezka, in sicer edino le iz tega razloga, da si ssamoro tudi vsak manj premozen prijatelj domace zgodovine nakupiti prevazno delo, ki Bluzi radi svoje objektiv-nosti in uatancnoHti mnogim zgodovinarjem v njih zgo-govinskih preiskavanjih kot jako zanesljiva izvirna podloga. Ta knjiga nij le vsakemu zgodovinarju po-trcbua, ampak ^elcti bi bilo, da bi jo vsak 81ovenoct katcrega gmotno stanje to donufica, imel v svoji lite-rami zbirki. Knjiga bode knlikor mogofio tiskanacna-ko prvi izdaji z vsemi podobami in drugimi v njej nahajajocimi se vlastitostimi. Mi priporotomo vsom naSim citateljem, naj podpirnjo s kollkor mogoce obl-lini naroievanjein lepo zapocctje. Vsak pojedlni vezek Valvazorjeve zgodoviue, katere prvi vezek isside berz» kone u^e koncem tega leta, stane 50 kr.
Volitve v trftaftki okolioi za mestni ssbor tr-
Safiki vcrSile so se prccej nepovoljno, kajti jeden na-roden kandidat je propal in voljen je bil mesto njega jeden „progresovccu.
V prvcm volilnem okraju dobil je dr. 8trudthof 119 glasov, dr. Lozer 92; v drugem NadliSek 141, Mauroner 24 in Petinelli 11; v tretjem Vat0vac 30, dr. Mestron 5; v ietcrtem dr. Lozer 40, Buzzi 26; v petem Burgstaller 131, Buchreiner 1; v Sestem Nabergoj 116, Cossuta 108. Skedenjski je oni volilni okraj, kder je propal narodni kandidat. Pomilovati moramo nesrefine Skedenjce, da so voHH hudega Lahona Strudthof-a; ta jim bode uSe pre&r-bel italijansko kulturo; tembolj pa moramo pohvaliti volivce vseh druzih volilnih okrajev, ki so se tako vrlo derzali, da so bili voljeni narodni, znacajni mozje. Slava njimt.
General fiernajev je bil prvc dni tega meseca na Dunaji. To priliko vporabili so nekateri alo-vanski poslanci, mej njimi dr. VoSnjak in Nabergoj^ in Sli so poklonit se mu. Izrazili so mu simpatije av-strijskih Slovanov in se zahvalili za njegovo po2ert* vovalno delovanje v osvobojenjey siovanskih sobratov pod turSkim krutim jarmom. Cernajev zahvalivSi se poslancem rekel je, da potuje v KiSenev, glavni tabor zbirajo6e se ruske vojske, na prav vazna posvetovanja 0 bodoCej vojski s Turcijo. Cernajev udeleilil |se jo tudi koncerta slovanskega pevskega druStva se svojim spremstvom.
Predzadoja §tev. Isonzo-a bila je konflscira-na zarid nekega epigrama, namenjeaega g. barontt Pino-tu namestniku v Terstu.
Grof Ohambord pride kakor Ian! tudi letos Cez zimo v Gorico. Boekmanovo vila Je ie zaiij pri-pravljena. Kakor smo pozvedeli, bode 2e I? t. m. tukaj. Dostavimo naj Se, da je grof Ohambord, uze tako bogat, podedoval po nekem vojvodi GalHera v Genovi 20 miljionov frankov.
Zopet jeden straSen umor na Dunaju, Sin uinoril je svojo lastno mater in potem njeno trap-lo Bkrival skoz 5 dni pod posteljo, v katerej je sam spavall Nij mogoce misliti si vecjc spridenosti, nego jo je pokazal ta brezsreni nievrednez. Potepttft je bil nedelaven in raji se jespotepuhi po vseh Spelun-kah okolo klatil, nego da bil s pridno ^roko sluiil si svoj kruh. 0Le njegov hodevalje vsala pondeljek na vse zgodaj v tovaroo (fabriko) zunaj mesta in prlsei nij eel teden preje domov, nego na predvecer neae^je all kaeega praznika. Zasluzek jeveduo djjfvston-bo svojej ieui. V pondejjek 4. t. m. tinal je sfrTdenl siu no odMua oSeta od ^voje matere denarjev m ker mu. jih nij hotel** dati, trtfcil jo je tako motaormteme,
da se je koj zgrudila v nezavesti; potem jo je §e-le verv okolo vratu zadergnivsi zadu§il in pobrav§i jej ves deoar Jd, ga je imela v iepik, sel pijaneevat. Stoprav v sredo, ko je vse novce zapravil, izdal se je sodniji sam. Tak elovek pad se ne more nikdar veL poboljsati, kajti spridenost njegova dosegla je verku-nec, in ne bodemo se motili, 5e receiuo, da bode na smert obsojen in obesen.
Slavjanska 6italnica v Trstu. napravi be-sedo dne 16. dee. se sledecim programora: 1. Jenko. »Sto cut&", zbor. — Solospjev: Ceska, poje g. Maly. — 3. Hajdrit. „V tihi noci8, eetverospev. — 4. Sr-ce je odkrila, vesela igra. Po beseili drugfcvena zaba-va. Zacne se ob 8l/2 zveJer.
Porotna sodnija. 7. t. m. bil je obsojen Joz. Muoih iz Gorice na 7 let te2ke jece zarad tatvine: na dalje 9. t. m. Miha Cndcr iz Loga zarad poziga-nja in tatvine na skodo And. Kovaea za celo zivlje-nje te^ke jeiie.
Tr^no porodilo.
V Trstu 12 dec. 1876.
Tukajsnja kupcija je skoro popolnoma mrtva. Dolgotrajni, nezanesljivi political oilnosaji vpli-vajo jako obcutljivo na naso trgovino; tako dalec uze sega ta prekrita politika, da skoro nihce noi-e in ne more vec sklepati na prihodnjost in da bi bilo za na-Se gospodaiske okoloscine dosti boljsa kar odlocna vopia, nego ta ncskoncna nesigumost, katera zaprecu-je uze dolgo casa vsako veselje do zapocetij.
Vojna je pa nedvojbeno uze pred dunni; v tern nas potrjuje visoki azijo zlata in srebra, s katerim se zajedno preminjajo cene prekomorskega blaga, ka-tero je treba plaeevati v zlatn.
Je li mogofte soltdnemu trgovcu, kateri se mora pri svoji kupciji naslanjati bolj na statistiene, nego na politicne kombinacije, napraviti kako vedo trgovino in mj li on primoran omejiti svojo trgovino le na zacasno potrebo ? Gotovo I In pra? to je uzrok, da trgovina peia prav zdaj, ko smo v sezoni najveeih kupcyskib opravkov.
Kava—fina Ceylonska in Malabarska sajena (plant,) zarad trajajocih popraievanj vedno rastoea je dosegla vsled popolnega pomanjkanja lepegu blaga pra? visoko ceno, katera se vtegne vzdrzevati do srednjega, morda tudi do zadnjega januvarja, ker se je dovaianje novega blaga mocuo zakesnilo. Lep§e sorte nizjega blaga prodajale so se prav lehko po zvi-sanih cenah, katere so trdne zarad pomanjkanja res-nicno lepih baz\—
Najnizje sorte prodajale so se tudi §e precej drago, in ceravno jih ne pomanjkuje na trgu, vendar Iastniki sopet poviSujejo cene, vsled Lesar se tritvo s tern blagom nagiba rastocim in jako trdnim eenam. Olje oljkin©—fino in najfinej§e namizno plae"evalo se je zarad dovazanja novega blaga? po vedno nizjih, pocasi padajocih cenah, vendar se ne more z gotovostjo soditi, ce bodo dena§nje cene ostale, ali ie padale, kajti vsa navadna jedilna olja so gotovo le zarad pomanjkanja blaga in novih dovazevanj v ceni porastla za 2 do 3°/^ in je tedaj tendenca za namiz-na olja mlaLna, za jedilna olja pa prav trdna.
Sadje—novo blago dobaja zaporedoma in se prodaja po dobrih eenah, posebno pa se eene gioz-difa vzdrznjejo, ker tega blaga se je v zadnjem casu v Ameriko izvozilo kakih 5 ladij.
Mast—akopram so cene tega blaga v primeri z anglezkimi jako nizke, vendar pomanjkuje ve6ih na-roCil in ta kupcija se ne ozivi toliko (5asat dokler ne poide domace blago.
Eajz—italijanski je porastel uze pred nekaj casom za 2 do 30/0 ia se ma vzdrznje ta zvisena cena, katera bode tudi te2ko tako hitro padla, ker je anglefla raj^ (Rangoon) porastel za dobrih 50/0 in zarad visokih kurzov, pa mocnega konsuma ne me-bi se sploh, da bi mogle cene tega blaga pomikati se nazaj. Glede na to je tendenca za trdne in rastode cene.
Petrolij nijbil, od kar se ga rabi za svetil-nosredstvo, §e nikoli tako dragskakor zdaj,in ker je kupcija s tern blagom letos kaj nenavadnega, odvzeta nam je vsaka podlaga za zanesljivo kalkulacijo. Edini amenkanski producenti in izvazevalci bi nam morda lenko povedali kaj zanesljivega glede bodofiih cen.— Produkcija petrolija je nekda primerno veliko manjia, nego pa njega velika potreba; zaloge so povsod prav male in tr^aski trgovci tudi nijso upali zbog nestal-nosti valute mnogo narociti,~zatorej pomankanje tega blaga. Pri&kuje se le se ena ladija, ki je odve-Blala oktobra meseca, pa se je uze vsa razprodaia na morja; od 5. ladij petrolija, ki so odjadrale iz Amerce meseca novembra, so se uze rasprodale 3 po f. 32 brez odbitka. Tudi v Italijo se je od tukaj letos poSiljalo mnogo petrolija, kar se nekda dozdaj nij zgodilo Se mkoli.   Za blago, katero se ima izro^ti ko-
nec decembra do 15. januvarja, praSajo Iastniki neza-sii§ane cene od f. 38 do f. 40 tocnega denarja brez odbitka in splosno mnenje je, da pred koncem januvarja nij misM na padanje cene.
Tedaj se le febravarja postane bolj§e. Naj tukaj podamo  slovenskim trgoVCem   razne cene bolj vaznega blaga, kakor posnetek iz naiega me-secnega cenika;
PREKOMOKSKI PMDELKI: Kava Rio navadna f. 93 do fo)5, dobra navadna f. 96—f. 98, sred-njaf. 100—1 102, dobra srednjaf. 103 do f. 104 fina f. 105—f. 10T, najfinejsa f. 107—f. 109, Bahia f. 85 —f. 100, Santos f. 98—f. 100, S. Domingo f. 105 do f. 125, Java f. 119—f. 121, Malabar naravna srednja f. 114—f. 116, Una f. 117-t 122, &ajena fina (plant) I 113 do f. 145, saj«na najfinvjSa f. 148—f. 152 Ceylon naravna srednja f. 106—t 10S, fina f. 112— f, 116, Ceylon sajena (plant) srednja f. 135—f. 140, fina f. 145—I. 148, najfinejsa f. 150—151, Jagoda (Perl) f. 154—f. 150, Mofca izbrana f. 13G—f. 138. S31 a d k a Skorja v zabojih f. 78—f 80, Imber bel presejan i 45. Gvozdike (nag^ljni) Zanzibar f. 178—t*. 185. Poper SingaiM>rR f. 54. Ikitavia f. 56. IVnaug f. 49.30. Pimvnt anglezki f. 56.-
OLJE: oljdno laSko f. 50—f. 51, Locce uzitno izborno f. 52, najfimjse f. 53—f. 54, za mizo S. An-gelo 1/2 izborno i'. 67, S. Angelo izborno f. 63, naj-izbornejse f. 69, Dalmatiusko in Istrsko po kakovosti f. 51 do f. 52, Genovezko najizbornej>i f. 70, Pro-vansko i". 71, Aix t 72, kokosovo f. 51, bomhazcvo v izvirnih sortib, Bristol I f. 17, navadno bombazcvo f. 44, ribje olje, (TUran) 3 krone v ori«?. sodih f. 112 —f. 115, laneno i'. 40—f. 42, palmovo f. 51, Terpen-tinovo francosko t 50—f„ G5.
SADJE: J a 11 e z puljezki f. 75, k a p 0 r e po kakovosti od f. 45 do f 85, rozifii puljcski f. 11.50 -i. 12, rozici Cipro Candia f. 8. datelji iz Aleksan-drije f. 90, tige v vencih (Kalamala) f. 17—f. 18, dalmatinske i". 14, puljezke f. 17, Scalanova f. 10.50, Smirna Sultan I. f, 38—f. 42, komorac (sladki janez,) f. 35—f. 40, leSfcniki sicilski'f. 35, kimelj f. 35—f. 40, limoni sicilski v zabojih (I zaboj) i. fi, mandelji sladki Avola f. 85, Ikii in Molfetta f. 82, sieilski f. 81, piujoli I 02, pomcranCc- puljezke (1 zaboj) f. 7, suho grozdje (rozmc) Sultan I f. 38-f. 42, Sultan II. f. 32—f. 34, Eleme v zabojih f. 31—f. 3 4, Cisni? rti-de6c f. 26—f. 27, Cisme Crno f. 18, ro/ine Samos rude^e f. 18, crno f. 15, suho grozdifc (uva passu), Zante I. f. 24.50, Xante II. f. 22.50.
D i § a v e in b a r v i I a. Svinceni cuker I. f. 63, kafra f. 160, kolofnij amer. f. 12, guma _ arabska naravna presejana f. 95, kadtlo (virh) f. 55,' kadilo fino solza t 70, brazilka rudeca f. 13.50, 2efran spanjski (1 Kilogram) f. 40—f. 50, tatnaiinda (1 K.) f. 32, Laj kineski f. 3.50—f. 7 (1 Kilogram), vanilija najfinejSi (1 Ko.) f. 80, vitiijol f. 38.
RAZNO BLAGO. Metijice 100 komadov f. 27, metlje dvojnate f. 22.50, kositer bel (1 otig. zaboj) f. 16—f. 26, Svinec Spanjski f. 32—f. 40, kanditi (po-merancji) f. 80, kanditi sadje f. 110, slauiki (arniki) (1 sodec) f. 25 do f. 28, ribe polenovke (stokfis) f. 39—f. 42, konopno predivo bolonjesko najtiiiejSi f. 100—f. 110, neomikano za vrvarja f. 85—f. 90. dolgo za cevljarje f. 80—f. 85, do f. 90, zamaSki prop-kevi za botelje (1000 komadov) f. 4—f. 16, bicniki (gajzelniki) dolgi od f. 21 do f. 50, kratki f. 20 do f. 34, Rum Jamaika izboren (1 galona) f. 3.50 do f. 4.50, zveplo ocisceno v palicah f. 12—f. 14, v kosih f. 11, mjilo (2ajfa) Corfu, Kandia i*. 30, vinski kaiuen f. 60—f. 100, olovo (cin) v palcicah f. 115, v kladah f. 110.
2lT0: PSenica f. 12.50, rz f. 9.50, jecmen f. 8.50, koruza f. 8.50, oves f. 8.50
RAJZ : Italijanski I f. 26.25, II. i 25.50, III f. 24.25, IV. f. 22.50, Anglezki (Rangoon) f. 17—f. 18.50 (se zakljem vred kosmata teza za cisto).
MAST: Slanina (§peh) v hrbtu v originalnih zabojih po 16—18 bohov i 68, po 19—21 bohov I 67, svinjska mast (Bankroft) v sodih, jako fina f. 72 Wilcocks amerikanska f. 68, loj dalmatinski f. 56.
PETROLIJ: v izvornih sodih f. 38.50 do f. 40, v zabojih i 40—f. 41.
DOMACI PRIDELKI: fe I ol prepelicnik (Cocks) f. 13.10, bel dolg f. 11.50, kratek f. 11.10; rudec svitli f. 11, temni f. 9.75, rumeni f. 10.50, rumeni okrogli (kanarin) f. 12.75, zelen dolgi f. 11, kratki f, 10.50, feiol mesan f. 8.50, m a s 1 o naravno nag-gnje^eno f. 86—f. 87, konopeljno seme f. 37t proso belo f. 14.50, oves crni i. 9. (Te cene razu-mejo se za lepo, suho domace itajersko, korciko, kranjsko in primorsko blago, ne pa za ogersko inhr-vatsko.)
Morska sol z vreco vred f. 9.96, v kupgevih vrefiah f. 9.70.
Vse te cene razumejo se za 100 KHogramov v na§em magacinu ali na ladiji brez odgovornosti za spremembe proti tocnemu placilu z odbitkom 2%, ali pa na 3 mesece brez odbitka, izjem§i ^ito in sol, katero blago prodajamo le za tocno placilo brez vsace-ga odbitka. Odpoliljatev blaga preskrbljujemo sami tocno, ceno in popolnoma redno.   Posebe se vracuna-
vajo sodje in zavarovalni sodje za Rum, olje. Za pi manjkljaje na potu nijsmo odgovorni in ne dajen nikake odSkoduine, Domace pridelke, kat rih cene smo zaznamovali tukaj zgora kupujemoza svoj rafiun in placujem nemudoma po prejemu in j ih jemljem v kom isij 0 te r jih tu di menjavamo 2 drugo tuk. bi ago, kakor j e ljub§e prod j alce m. Placila naj se nam poSiljajo vedno nep s r e d n 0.
Jos. Pipan & Comp.
Listnica uredniitva. Kekateri dopisi so ua za ta list prekasno doSli, prosimo tedaj potrpljen, do prihodnje §tevilkcr
Razpis uciteljske sluzbe.
Po doiodbi c. k. de^elnega §olskega svet za Istro razpisuje se s tern slu^ba uditeljice Jelsanah se slovenskim uinim je^ikora, s kater je zdruiena po dolocbah de^elne postave 3. no vembra 1874 St 30 letna plaga 320 gld.,pra vica do postavnih priklad i stanovanje u nara\ ali dotiLna odSkodnina letnib 50 gld.
Prosivke   naj   svoje pro§nje  previdjene dokazom   u6itelji§ke   sposobnosti i dosedanjeg sluzbovanja, ako so uie v sluzbi po poti pred postavljene §olske oblasti, ako ne naravnost  pi sajocemu ulo^ijo, najpozneje do 31. decembra 1.1
C. k. okrajni §olski svet.
Voloska 29. novembra 1S76,
CmTjaMiTiirjllliLllM'j
Pozor!
Podpisani naznanja slovenskeimi ob-cinstvu, da je prevzcl znano gostilno pri „zlati zvezdi" na starem tergu in da si bo po vsej moCi prizadeval zadovoljiti ob-cinstvo z d0brimi in ce u i m 1 pi-jacami in jedili in tofino po-strezbo. Baje se tudi v najem velika sobana, katero je imelo do sedaj v najemu goriSko filharmonicno druitvo, in opozo-ruje se, da je za razsvetljenje preskerb-Ijena plinova svedava.
SIMON KUKETZ.
Kazpis luiteljskih sMeb.
V solskem okraji gori§ke okolice se raz-pisuje s tera sluiba ufiitelja enorazrednice v Lo-kavci.
Dobodki te slu^be; kot Solske obCine II. vrste so dolo^eni v dez;. Solskih postavah 10. marcija 1870 in 16. oktobra 1875 t j. 500 f letne place poviksajo^e s petletninami in prosto stanovanje.
Prosilci naj rlo2ijo prosnje previdene z dokazom ufiiteljske sposobnosti in dosedanjega sln^bovanja naj dalje do 31. decembra t. 1. pri dotienem krajnem §ol. svetu.
C. k. okrajni sol. svet V Gorici dne 31. novembra 1876.
ADVOKAT
dr. .lozcf Licen
odprl je svojo pisarno v Gorici  v Kastelu,  v hisi Pichs (poprej Jach) §t. 299, II. nadstropje.
hmtrnkf isdnvatelj in orerJniJk; VU&WB, DOLENEC. — Tiskar; MAULING v GoriST