KTL, industrija papirja $a ambalaž« Ljubljana, n.sol.e. št. 85 Ljubljana, julij - avgust 1986 7“8 Podelitev „oskarjev za embalažo" na sejmu „INPAK ’86“ v Gornji Radgoni Prejeti oskarji in priznanja s strani DO KTL — spodbuda ali pa tudi ne Iz vsebine stran: — Tehnološka disciplina 2 — Novi proizvodni prostori DO KTL 3 — Kaj nam je pokazal polletni obračun 4 — Izvoz cevk za tekstilno industrijo 5 — DRUPA 86 6 — Uvedba impregna- cije v tozdu Val karton Logatec 7 — Rdeča luč za osebne dohodke 8 — Na dnevu KTL 9, 10, 11 — Iz tozda Kartonaža Rakek 12 — Poslušali smo predavanje o alkoholizmu 12, 13 — Poškodbe pri delu 13 — Pravna ureditev disciplinske in odškodninske odgovornosti 14 — Ob srečanju upokojencev 15 — Letovali bomo 15, 16 — Novi počitniški objekti 16 — Športne igre papirničarjev 17 Fotografije: Seme, Videmšek Na končanem sejmu INPAK '86 v Gornji Radgoni je KTL dosegla s svojo embalažo lep uspeh. Oskarja je prejela za ogledni karton — Droga (idejna zasnova: Milan Bučan — konstruktor, realizacija: TOZD Kartonaža Rakek) in za kartonsko zloženko za arhivsko vino - Goriška brda (idejna zasnova: Tanja Ude rman — oblikovalec, realizacija: TOZD Kartonaž-na Ljubljana, enota potiskane embalaže). Prav tako je prejela tudi več priznanj: - KARTONSKA ZLOŽENKA ZA ŽENSKO PERILO - PLETENINA (TOZD Kartonažna Ljubljana, enota potiskane embalaže), - BLISTER KARTON ROMI -12 BARV - EDIGS D (TOZD Kartonažna Ljubljana, enota potiskane embalaže), - IMPREGNIRANA VALOVITA LEPENKA, - BOJLER TIKI, - VAL PALETA S PLASTIČNIMI NOGAMI, - ELEKTRONSKO VODENA ŽAGA ZA RAZREZ CEVI. Sejmišče v Gornji Radgoni je v dneh od 2. do 6. junija zbralo vse pomembnejše jugoslovanske proizvajalce embalaže in opreme zanjo, kot tudi uporabnike in strokovne kroge, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Obnovitev bienalnega mednarodnega sejma embalaže in tehnike pakiranja, ki je bilo po 28-letni prekinitvi šesto in prvo v Gornji Radgoni, so narekovale predvsem gospodarske potrebe — gospodarska kriza in neizprosna mednarodna konkurenca, ki sta v proizvodnji in na trgu posebej poostrila problem embalaže. Na sejmu se je predstavilo 180 proizvajalcev iz šestih držav. INPAK '86 je obsegal in predstavljal embalaže materiale, izdelke in pripomočke, nadalje stroje za proizvodnjo embalaže om stroje za označevanje in pakiranje izdelkov, predstavitev novih izdelkov, kot tudi transportne ponudbe za prevoz blaga. Prireditev je bila obogatena s številnimi predavanji, vrhunec pa je bila vsekakor podelitev JUGOSLOVANSKIH OSKARJEV IN PRIZNANJ ZA EMBALAŽO. Embalaža — kaj nam pomeni kot proizvajalcu in kot uporabniku le te? V ponudbi hrane in artiklov široke potrošnje je embalaža pot- (nadalj. na 2. str.} Razstavni prostor DO KTL na sejmu "INPAK — 86" rebna kot transportni faktor, še bolj pa je danes pomembna njena komercialna vrednost, ki je temelj uvrstitve med uspešne proizvajalce. Ali se mi tega zavedamo, ali pa smo še vedno obremenjeni z uspešnostjo preko tonaže in z njeno kvaliteto? Vemo da lahko kvalitetno embalažo izdelujemo z boljšimi materiali in sodobnejšo tehnologijo, kako pa izboljšati njeno komercialnost — grafično obdelavo? KTL, vodilna v proizvodnji embalaže, premalo povezuje kadre na področju oblikovanja (Marketing -oblikovalec — proizvodnja). Apsu-rdno pa je, da se z oblikovanjem' in konstrukcijskimi rešitvami ukvarja peščica ljudi. Oblikovalci nimajo možnosti posvetovati se z nikomer, kajti KTL razpolaga z vodilnim strokovnim kadrom na tem področju, zato so oblikovalci popolnoma prepuščeni sami sebi in osamljeni pri svojem ustvarjalnem delu in se morajo pri tem zanašati na lastno domišljijo in nadarjenost. Prav tako nosijo polno od- govornost za opravljeno delo. Nepoznavanje specialnosti oblikovalskega dela je posledica, da smo oblikovalci kadrovsko nepovezani v skupni delovni team. Nezainteresiranost vodstva pa kaže, kljub mnogim pozitivnim in koristnim rešitvam znotraj KTL, da so morali na žalost zunanji faktorji (OSKAR 86) opozoriti na pomembnost ustvarjalnosti in kreativnosti oblikovalcev. Nezaupanje do lastnega kadra za oblikovanje se kaže tudi v tem, da izven delovne organizacije iščemo oblikovalce za rešitve grafične podobe KTL, napr. znak KTL je bil izdelan po naročilu s strani zunanjega sodelavca mimo nas oblikovalcev KTL v letih 1983/1984. Posledica tega pa je še vedno neizdelana celostna grafična podoba KTL, katero naši kupci niso pozitivno sprejeli. S takim načinom pa izgubljamo tradicionalno ime se pravi nemarketin-škim pristopom, čeprav imamo v KTL področje združenega dela Marketing. Za samo kvaliteto oblikovanega dela ni važna samo strokovnost Razstavljena kartonska zloženka za arhivsko vino — prejela "Oskrja" na papirju temveč tudi nadarjenost in smisel za delo, ki pa se pridobi z izkušnjami in stalnim informiranjem navzven. Zato bi v KTL morali razmišljati tudi v tej smeri in širiti obzorje znanja oblikovalcev s konkretnimi dejanji (sejmi, razstave, natečaji, kontakti s sorodnimi branžami) predvsem pa zagotoviti osnovne delovne pogoje — prostorsko (kadrovsko), skratka več upoštevanja in sodelovanja in manj obljub. T. UDERMAN Ali smo pozabili na sklepe 00 ZK tozda Kartonaža Rakek Tehnološka disciplina Po problemski konferenci ZK — naslonitev na lastne sile — smo na to tematiko razpravljali na osnovni organizaciji ZK tozda Kartonaža Rakek. V tem cilju je bilo tudi sprejeto deset pomembnih sklepov, oziroma deset točk te problematike, ki bi jo morali razrešiti v predkongresnem obdobju. Taista problematika je bila podana tudi na delavski svet tozda, ki je tudi akceptiral predlog sklepov s pogojem, da se ta stališča in sklepi resnično realizirajo. Od tega je minilo že več mesecev in zdi se mi, da smo na te sklepe v celoti pozabili. V beležki imam napisano, da smo o problematiki "Naslonitev na lastne sile" obravnavali 17.10. 1985. Pribeleženih imam tudi deset pomembnih sklepov, ki jih je kmalu za tem akceptiral delavski svet. Kljub temu, da je vseh deset sklepov zelo pomembnih in so še vedno aktualni, pase glede tega ni kaj bistveno spremenilo. Kje so vzroki za to? Trdno sem prepričan, da je "kiks" za zastoje v konzervativnem organizacijskem pristopu. Vsa znanost, pa tudi politika, ugotavlja, da v kolikor hočemo izboljšati stanje, moramo motivirati čim širši krog ljudi, tako da se bo vsak član kolektiva počutil subjekt (osebnost) in kjer bo možnost, da bo sleherni član sproščal svojo ustvarjalno energijo. Vse te nove oblike, ki se sedaj pri nas še počasi utirajo pot, kot so krožki za izboljšanje kvalitete, masovna inovativna dejavnost (mit), projektivne skupine, oziroma grupe, so v cilju pospešitve grupne dinamike in spodbujanja motivaci- je k čim širšem krogu delavcev. Menim, da mora biti torišče te dejavnosti v tozdu, to je na m ikro ravni, ker samo v tozdu, to je v neposredni materialni proizvodnji, se ustvarja nova vrednost. Samo v neposredni materialni proizvodnji lahko ugotavljamo, kako izkoriščamo zmogljivosti in vplivamo na večjo izrabo teh zmogljivosti, Ker samo z polno izkoriščenostjo zmogljivosti in njihove izboljšave bomo lahko bogatejši. Samo kvalitetno dober izdelek iz neposredne materialne proizvodnje bomo lahko prodali v mednarodni menjavi dela, oziroma na tujih tržiščih. Samo v neposredni materialni proizvodnji lahko izboljšamo posamezni tehnološki postopek. S tem pa ne zanikam, da nam ni potrebna svobodna menjava dela z DSSS in še kako je potrebno angažiranje strokovnih delavcev, tako v DS SS kot v tozdu. Celo trdim, da je te povezave premalo! Je neorganizirana in premalo učinkovita, vmes prijaha še do različnih blokad. Več je primerov, ko smo se dogovorili za izvedbo določenih nalog, vendar ni prišlo do realizacije. Kot primer naj navedem, da je bilo izdelanih nekaj zelo kvalitetnih organizacijsko tehničnih predpisov, ki imajo osnovni namen izboljšati tehnološko disciplino. Vendar ne morejo zagledati belega dne. Zato ker je naša mentaliteta tehnokratska — s tem pa hočemo še vedno upravljati z ljudmi, ne pa s stvarmi. V kolikor so stvari točno dogovorjene in opredeljene, niti ni potrebno nobene podrejenosti ali nadrejenost, ker ima vsak delavec določen sklop nalog in del, predvsem iz razvida del in nalog, ki jih mora opraviti. Za to pa je potrebno timsko matrična organiziranost to je demokratična oblika. Mi pa še vedno trmasto vstrajamo pri hierarhičnosti, ki je preživela metoda, kar pa tudi ni v skladu z našo zakonodajo. Ta metoda potiska delavce v mezdni in pasivni odnos. Da se to stanje spremeni, imamo realne možnosti. samo v kolikor bodo v tem poleg poslovodnih in strokovnih struktur odigrale aktivnejšo vlogo subjektivne sile, to je sindikat, ZK, mladinska organizacja, delavski svet in drugi samoupravni mehanizmi. Zato pa menim, da imamo oporo v vseh kongresnih dokumentih, zlasti pa v ustavi in Zakonu o združenem delu. Milan Sterle Pakiranje proizvodov iz sive lepenke v tozdu Kartonaža Rakek za izvoz Pred izgradnjo nove tovarne v občini Ljubljana Moste-Polje Novi proizvodni prostori KTL V torek 5. avgusta so delavci Gradisa pričeli s prvimi deli pri izgradnji nove tovarne na Letališki cesti v Ljubljani V DO KTL smo zopet enkrat spoznali, da brez združevanja moči in sredstev ne bomo napredovali. Napredovali ne bomo niti na področju kvalitete izdelkov niti na področju doseganja boljših rezultatov gospodarjenja. Vsi, ki združujemo delo v DO smo to spoznali in se odločili, da prekinemo s staro prakso počasnih korakov zamenjave opreme, ki ne prinaša nove kvalitete v našem poslovanju. Morda malo zgodovine pri tem ni odveč. TOZD Kartonažna Ljubljana je bila in naj ponovno postane nosilec razvoja embalažne panoge v Sloveniji, zakaj ne v Jugoslaviji? TOZD Kartonažna je omogočila in tvorno sodelovala pri razvoju in investiranju ostalih TOZD, ki danes združujejo delo in sredstva v DO KTL. Mnenja sem in mislim, da pravilno ocenjujem, da moramo danes vse moči združiti v izgradnjo novih proizvodnih prostorov v Ljubljani. Edino novi večji proizvodni prostori nam omogočajo nadaljne širjenje proizvodnega programa in nadaljne uspešno poslovanje. V DO smo se že v letu 1978 odločili, da je preselitev TOZD Kartonažna Ljubljana nujna. V ta namen je bila kupljena lokacija v občini Vič v Ljubljani, katera se je kasneje izkazala kot neustrezna. Pridobljena je bila nova lokacija v občini Moste—polje z namenom, da se na novo lokacijo preseli celotna TOZD Kartonažna, TOZD Papirna konfekcija, DSSS z računalniškim centrom in predvidena nova organizacija 'TOZD Tovarna strojne opreme." Žal nas je v letu 1981 v naših prizadevanjih zaustavil Zakon, kateri od investitorja zahteva, ne glede na to ali kupuje samo novo opremo ali gradi nove proizvodne prostore, da več kot 50 % svojega prihodka ustvari z izvozom svojih izdelkov. ■ Smatramo, da smo danes, vsaj delno, našli tudi odgovor na vsa navedena vprašanja. Upravičenost izgradnje novih proizvodnih prostorov za potiskano embalažo je potrjena tudi skozi mnenje "Republiške komisije SRS za oceno družbeno ekonomske upravičenosti investicij." Izdelani investicijski program selitve "Obrata potiskane embalaže" je torej tako s strani družbeno priznanih norm, kakor tudi s strani delavcev DO KTL dobil "zeleno luč". Danes v mesecu juliju, lahko ugotovimo, da se pričujoča slika gradbišča bistveno spreminja. Na še danes, na izgled zapuščenem gradbišču bodo v mesecu avgustu tega leta že zaorali gradbeni stroji z nalogo, da objekt postavijo in "spravijo" pod streho pred nastopom zime. To istočasno pomeni, da bi v zimskem obdobju bilo omogočeno, da se nadaljujejo instalacijska dela. Tako predviden plan izgradnje omogoča selitev proizvodnje potiskane embalaže v nove prostore v II. kvartalu 1987. Morda si niti ne predstavljamo kaj to pomeni. Zato je prav, da v kratkem predstavimo objekt kot tak. Tlorisne dimenzije objekta so 110 x 60 m. Pri tem je čisti proizvodnji namenjeno 110 x 50 m proizvodne površine, medtem, ko ostali tj. 110 x 10 m zaseda tako imenovani aneks. V aneksu kateri je tri etažni so locirani naslednji prostori: 1. Klet Osrednji oziroma največji prostor tj. 600 m2 predstavlja skladišče repromateriala, kateri je z vhodno razkladalno rampo povezan z dvigalom. V kleti je poleg obveznega zaklo- nišča, tudi priročno skladišče repromate riala, (barve, čistila, izseko-valni stavki, itd) garderobe, sanitarije in delilnica hrane. Del kleti predstavlja tudi sistem transporta in baliranja odpadkov. Vsi odpadki, ki nastajajo na izse-kovalnih strojih padajo na transportni trak kateri je speljan pod stropom tj. v kleti in transportira odpadke v avtomatsko stiskalnico odpadkov. Iz stiskalnice odpadkov se bale preko valjčne proge transportirajo do dvigala in z njim do deponije oziroma do tovornjaka za odvoz. V kleti je nameščena tudi kompletna elektro energetska instalacija, ki zagotavlja celotno ogrevalno prezračevalno delovanje objekta in preskrbovanje z vso potrebno energijo. 2. Pritličje aneksa je namenjeno pripravi proizvodnje. V tem delu so locirani prostori kot so: prostor za telefonske govorilnice, kadilnica, sanitarije, tehnološka priprava dela, center za krmiljenje proizvodnje, računalniški terminal, prostor za pripravo barv, prostor za res kanje matric, prostor za umivanje in arhiv valjev, prostor za ročno žaganje in stavnica orodij, mehanična delavnica, polnilnica akumulatorjev, laboratorij in elektro delavnica. 3. nadstropje je namenjeno pripravi fotostav-kov, laboratoriju, izdelavi izseko-valnih stavkov, vodenju proizvodnje in računalniške opreme tako za krmiljenje kakor tudi spremljanje proizvodnje. Vsi prostori bodo pripravljeni in instalacijsko opremljeni v smislu postavitve novo načrtovane opreme za pripravo in kontrolo proizvodov kot je npr. računalniško vodnje izdelave foto-stavkov, izsekovalnih stavkov, re-petirke, kopirke itd. (centralno računalniško krmiljen sistem vključno s predvideno SCANER in LASER opremo). Vsa proizvodnja se bo torej odvijala v pritličju v smislu enosmernega pretoka materiala z vstopno in izstopno nakladalno — razkladalno ploščadjo. Proizvodni prostor je zaradi požarno varnostnih predpisov deljen v dva dela. Iz tlorisa je razvidno, da so v prvem delu tj. južni del objekta postavljeni tiskarski stroji medtem, ko so v severnem delu objekta postavljeni izse kovalni in lepilni avtomati. Razkladanje repromateriala se bo vršilo na južni strani preko razkla-dalne ploščadi z vgrajenimi prosto visečimi rebričastimi platoji za izenačevanje višinskih razlik raznovrstnih vozil vključujoč tudi višino, kasneje predvidenega, železniškega transporta oziroma dovoza repro mate riala. Gotovi izdelki se bodo embalirali na zbirni valjčni progi neposredno za lepilnimi avtomati in transportirali v depo (isti prostor) za pripravo kompleta kamionske pošiljke kupcu. Izdelki (paletizirani) bodo preko nakladalne ploščadi, direktno z viličarjem (ročni akumulatorski) naloženi na tovorno vozilo. Ploščad za natovarjanje vozil bo v izogib vdora hladnega ali toplega zraka varovana s sistemom dvojnih vrat. Podoben sistem je uporabljen tudi pri ploščadi in dovozu repromate-riala. Tovrstni sistem preprečevanja pretoka zraka skozi proizvodno halo bo zagotavljal dokaj enakomerno stalno temperaturo in vlago zraka v proizvodnji. Prav to zadnje pa je bilo vodilo pri izdelavi projekta izgradnje obrata potiskane embalaže. Že pri sami zasnovi projekta smo želeli doseči kolikor toliko enake klimatske pogoje v celovitem proizvodnem procesu tj. kondicioni-ranje kartona od momenta dostave do zaključnega izdelka. Pri tem smo upoštevali in tudi projektirali, da mora biti v objektu tedenska zaloga materiala. V tem času se karton prilagodi tako temperaturi kakor tudi vlagi prostora v katerem bo predelan v izdelek. Vsi vemo, da bo to pomenilo lažje in kvalitetnejše delo, saj ne bo povzročalo dodatno raztezovanje in krivljenje formatov ne v tisku in ne v izseku. Ne nazadnje pa velja omeniti prihranek transportnih stroškov kartona iz Javnih skladišč v proizvodnjo. Tomaž Križaj Kaj nam je pokazal polletni obračun Leto se je prevesilo v svojo drugo polovico. Še nekaj mesecev in že bomo delali sklepni obračun o realizaciji zastavljenih letnih poslovnih ciljev. Kako smo delali v I. polletju? Bolj kot lastno delo so nam krojile uspeh poslovanja družbeno-ekomske prilike v katerih smo poslovali. Za I. polletje letošnjega leta lahko rečemo, da so bili pogoji gospodarjenja še bolj nestanovitni in nelogični kot sicer. Sprejetih je bilo cel kup zveznih in tudi republiških predpisov, ki so omejevali, prepovedovali, ukazovali ali drugače administrativno urejali način gospodarjenja organizacij združenega dela. Bolj ko govorimo, da bomo sproščali delovanje tržnih zakonitosti, bolj se v resnici oddaljujemo od tržnega gospodarjenja. Tako stanje je bilo eden glavnih krivcev, da ne uresničujemo resolucijskih ciljev na večih sektorjih. Zlasti je to očitno na področju zunanje trgovine in cen. Rast industrijske proizvodnje v SR Sloveniji še nekako uresničuje zastavljeno plansko dinamiko vendar gre to bolj na račun ugodnih pozicij iz jeseni 1985 (zelo dobra založenost s surovinami in rezervnimi deli) ter izredno povečane kupne moči (hitra rast BOD, priliv letnih obresti prebivalstva in drugih prihodkov). Na mnogoterih sektorjih družbe-no-ekonomskega življenja v SRS in v SFRJ pa so rezultati znatno izpod planiranega. Vse to je vplivalo tudi na naše poslovanje. Proizvodnja je v globalu skoraj na ravni lanskega prvega polletja saj smo izdelali 47.753 ton raznih izdelkov ali celo 1% več kot bi morali po dinamiki letnega plana, vendar so po posameznih temeljnih organizacijah precejšnja odstopanja. Večje težave pri pridobivanju naročil in dela so imele zlasti: TOZD Kartonaža, TOZD Karto-nažna in TOZD Jelplast. Medtem ko je bila proizvodnja v TOZD Papirna konfekcija in Lepenka okoli nivoja proizvodnje lanskega 1. polletja, so v TOZD Kuverta, Kartonaža Sigma in Tika kar precej povečali obseg proizvodnje v primerjavi z lanskim prvim polletjem. V TOZD Valkarton so v celoti izdelali toliko tržne proizvodnje kot lani v takem času, vendar je prišlo do zelo neugodne strukture. Izdelali in prodali so znatno več kartonskih plošč in za 12 % manj kartonske embalaže. Podatki o proizvodnji napredujejo, da bo do konca leta trd boj za kupca če želimo realizirati letni plan proizvodnje. Dohodkovno je bilo 2. tromesečje tega leta bistveno uspešnejše od prvega. Če smo v 1. tromesečju od 24.064 tonah proizvodnje zaslužili 382 milijone din dohodka za poslovne sklade, smo v 2. tromesečju ob celo nekaj nižji proizvodnji (23.068 ton) ustvarili dodatnih 953 milijone din za poslovne sklade. Tako od polletja ugotavljamo, da so finančni rezultati zadovoljivi čeprav še ne povsem v skladu s planirami. Predvsem smo odstopali od planirane delitve čistega dohodka. V 1. polletju je bila rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev hitrejša od rasti dohodka. Na drugi strani pa se je delež čistega dohodka razporejenega v poslovne sklade TOZD znižal glede na enako lansko obdobje in tudi ni dosegel planiranega deleža za letos. Posamezni rezultati temeljnih organizacij KTL Ljubljana so razvidni iz priložene preglednice. Ob seštevanju vseh pozitivnih in negativnih rezultatov vendarle lahko zaključimo, da pozitivni prevladujejo in, da lahko upamo, da bomo do konca leta uresničili glavnino poslovnih ciljev. To zlasti zato, ker vidimo, da tudi plan investicij uspešno uresničujemo (Valkarton, Papirna konfekcija, Lepenka, Kuverta). Tudi z uresničevanjem novogradnje za MP-3 (izgradnja nove tovarne) se je sicer z delno zakasnitvijo le pričelo. Posebej pa moramo opozoriti, da so boljše in učinkovitejše gospodarjenje in ustrezna delitev ustvarjenega dohodka oziroma čistega dohodka predpogoj za nadaljno rast osebnih dohodkov. Ob zanemarjanju varčevanja z materiali in energijo ter ob neracionalni porabi dela (produktivnost) se kaj lahko zgodi, da bodo obseg osebnih dohodkov krojile administrativne prepovedi. D. Korošec Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. PREGLED NEKATERIH PODATKOV DOSEŽENIH REZULTATOV POSLOVANJA KTL LJUBLJANA V 1. POLLETJU 1936 OBSEG PROIZVODNJE CELOTNI D 0 H 0 D E K BOD in SP DEL ČISTEGA lazi .med prej. Ln plač.obrestni za obr.sred SREDSTVA ZA TOZD v tonah INDEKS I-VI.86 PRIHODEK v V INDEKS I-IV.86 V INDEKS I-VI.86 DOB. ZA POSL. SKLAD (v t) REPR0D. v mio iNDKES I-VI.86 =m= ®i?j|in=== J5lo_din__ L-jy_._85_ .mio .din I-VI.85 43,1 I-VI.8( i v mio din ‘din * I-VI.85 KARTONAŽA 5.705 96 1.847,4 471,0 192 186,7 201 36,9 -1- 77,6 254,2 191 LEPENKA 5.019 101 823,5 253,3 236 110,1 205 3,0 24,2 - 81,5 111,6 335 VALKARTON 21.561 100 6.113,4 1.183,4 223 3*16,5 212 51,4 52,6 - 53,8 708,1 233 KARTONAZNA 7.623 93 4.778,7 1.211,5 156 603,5 189 37,7 21,9 -261,9 431,3 118 PAPIRNA KONE 2.627 99 1.329,1 404,5 167 146,4 181 49,9 42,8 - 36,8 179,1 152 JELPLAST 127 96 124,5 28,6 134 25,2 189 0 0 - 9,7 0 0 KUVERTA 850 102 939,7 375,7 223 112,3 239 60,9 56,0 + 27,3 229,2 165 EMB. SERVIS 684 99 293,7 89,9 203 31,6 229 54,0 48,8 + 24,4 44,6 179 TIKA 2.651 105 1.132,4 410,4 218 138,6 204 49,4 49,0 + 57,9 208,6 211 KART. SIGMA 906 113 379,3 85,8 178 30,6 189 49,2 44,7 - 41,5 164 DSSS - - 334,2 248,5 208 203,2 202 - - - 2,6 97 =============== ========= ========= =========== ========== = = = === = = = =======: ========= = = = = = = = = = = = = = = = —————————————— II II II II II II II II = = = = = = = = = DO KTL 47.753 99 18.095,9 4.762,6 191 1.934,7 200 42,1 37,8 -256,5 2.210,8 178 l= ====== =======d ========= ========J t==========i = = = = = ===1 ========j :========! fc======d = = = = = = = ============== b=======dl ... sredstva za reprodukcijo predstavljajo: amortizacija + rezervni sklad + poslovni sklad Kako nadaljevati z izvozom? Izvoz cevk za tekstilno industrijo Pomembneje smo se v mednarodne tokove vključili pred 7—8 leti. Začetne probleme glede niza zahtev, ki so specifične pri mednarodni trgovini, smo dokaj hitro in uspešno osvojili, tako da so vse te zahteve danes del utečenega postopka in ne zahtevajo posebnih predpriprav pri posameznih naročilih. Z leti smo prodajo razširili na različne dežele, ki imajo kljub specifičnosti, osnovne zahteve glede kvalitete, cen in dobavnih rokov, praktično enake. Brez spoštovanja vseh teh parametrov se na katerem koli tržišču ni možno obdržati dalj časa. Na Bližnjem vzhodu je poudarek na ceni, tolerira se nekaj slabša kvaliteta in dopuščajo dokaj ohlapni dobavni roki. Situacija v Evropi je povsem drugačna. Poudarek je na kvaliteti, dobavnih rokih, pri cenah se je možno pogajati. Prav zaradi poudarka na hitrih dobavnih rokih, ki so naša slabša stran, smo se v preteklih letih bolj angažirali na Bližnjem vzhodu in manj v Evropi. V letu 1985 so se gospodarske razmere v tem delu sveta toliko poslabšale, da smo se koncem leta poslovno povsem umaknili. Nastal je problem v kratkem času preusmeriti čimvečje količine cevk na evpropska tržišča. V približno treh mesecih.nam je uspelo pridobiti solidno število naročil. Na srečo je obdobje preusmerjanja sovpadlo z novo devizno zakonodajo, ki je v temeljih spremenila odnos gospodarstva do izvoza, kot tudi odnose med nami (kot finalisti) in dobavitelji surovin. Za oboje je izvoz dohodkovno če- dalje manj zanimiv, ker se stalno veča razkorak med domačimi cenami in cenami na svetovnih tržiščih, tako da je bilo nujno preiti izključno na skupni izvoz. Doseči je bilo potrebno soglasja z dobavitelji, ker ni bilo enostavno, predvsem pa ne hitro in izredno se je povečala papirna vojska. Vse skupaj je vplivalo na dobavne roke, ki so se izredno podaljšali. Stanje koncem II. kvartala je tako, da izvoznega naročila praktično ni možno realizirati v krajšem roku od treh mesecev, kar je za Evropo predolgo in posledica je zmanjševanje zanimanja tujih naročnikov za daljne sodelovanje. Prodaja v Evropi je slična prodaji na domačem tržišču. Opravka imamo s posameznimi kupci, ki naročajo manjše količine za sprotne potrebe, tako da je razumljivo, da je prioriteta na zahtevi po kratkih dobavnih rokih. Dodatni akutni problem so cene domačih materialov za skupni izvoz. Cene so načelno višje 1 5 do 20 % v primerjavi s cenami ekvivalentnih materialov v inozemstvu, predvsem pa jih dobavitelji nočejo potrjevati za daljša obdobja vnaprej, kot je običajno v tujini. Vse skupaj povzroča množico problemov pri sklepanju novih poslov. Kako naprej? V trenutni situaciji je verjetno edina možnost, ki bi zagotavljala kontinuiteto proizvodnje in povečanje obsegi prodaje, preusmeritev v kooperacijo s tujim partnerjem. Konkretno to pomeni osre-dotočitev poslovanja na eno hišo v posamezni državi in predelovanje tujega materiala. Zadeva ima svoje dobre in slabe strani. Slabo je, ker izgubimo živ stik s tržiščem in s tem pregled nad dogajanji in gibanju cen, dobro pa je, da so relacije bolj čvrste in odpadejo problemi glede kvalitete materialov in dobavnih rokov. Konkretni koraki so že bili storjeni in 26.6. se pričnejo prvi razgovori. Predvidevamo, da bodo največji problemi normativi porabe materialov, ker tuji partner sam proizvaja cevke in so mu relacije domače, ostale deleže bo verjetno lažje dogovoriti. Glede na zanimanje, ki ga je pokazala tuja firma za predlagano sodelovanje je možno pričakovati, da bomo kompromis dosegli v razumnem roku, predvidoma do septembra. M.TIKVIČ Irena Zupančič pri proizvodnji tekstilnih cevk 5. Združevali sredstva za osnova- _. ... . .___ __ , _. .. . nje surovinskega fonda in si s tem Priprava srednjeročnega plana 1986—1990 sozda Slovenija papir zagotovjtj večjo dobavo lesa in dolgoročno preskrbo s celuloznim lesom. Cilji, ki jih naj dosežemo DS SOZD Slovenija papir je 20.6. 1986 določil predlog skupnih temeljev za pripravo srednjeročnega plana 1986—1990 SOZD Slovenija papir in ga posredoval v sprejem svojim članicam (združenim organizacijam). S skupnimi temelji za pripravo srednjeročnega plana 1986—1990 Slovenija papir, na osnovi medsebojnega dogovarjanja, sporazumevanja in vsklajevanja, skupno odločamo cilje, politiko in strategijo razvoja SOZD Slovenija papir za naslednje srednjeročno obdobje. Združene organizacije SOZD Slovenija papir bomo svoje naloge iz skupnih temeljev uresničevale z namenom doseganja naslednjih ciljev: 1. Uveljavitev in krepitev medsebojnih samoupravnih odnosov na načelu skupnega prihodka in skupnega dohodka ob medsebojni soodvisnosti, povezanosti, odgovornosti, in prevzemanju skupnega ri-zika. Odnosi med združenimi organizacijami in delovno skupnostjo pa bodo temeljili na načelu svobodne menjave dela. 2. Medsebojno in v okviru sozda kot celote vsklajevati razvojne naloge ter obstoječe še zlasti pa nove proizvodne programe. 3. Dosledno izvajati specializacijo in delitev dela in s tem dosegali večjo dohodkovno učinkovitost. 4. Razvijati domače vire surovin in polizdelkov ter zmanjševati odvisnost od uvoza. 6. S sporazumevanjem z gozdnogospodarskimi in lesno industrijskimi OZD poskrbeti za čim večjo dobavo domačih lesnih ostankov in sekanca. 7. Prevzemati vse potrebne ukrepe in akcije za povečanje zbiranja in sortiranja starega papirja. 8. Usklajeno in glede na interese tudi skupno zagotavljati oskrbo proizvodnje s surovinami in repro-materiali. 9. Ob povečanju izvoza zlasti izdelkov zahtevnejše stopnje obdelave utrjevati višje oblike gospodarskega sodelovanja s tujino, zlasti še s konvertibilnimi tržišči. 10. Podpirati in razvijati domačo proizvodnjo strojev in opreme ter rezervnih delov. 11. Zagotavljati dinamično rast dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov delavcev ter s tem zagotavljati tudi ustrezno socialno varnost delavcev. 12. Razporejati čisti dohodek tako, da bo hitreje naraščal delež za razširitev materialne osnove dela kot delež za osebne dohodke in družbeni standard. 13. Z vsemi razpoložljivimi finančnimi sredstvi gospodariti tako, da bo zagotovljena optimalna likvidnost vsake izmed združenih organizacij in SOZD-a kot celote. 14. Povečati rast proizvodnje hitreje od stopnje rasti zaposlovanja. 15. Pospeševati raziskovalno in inventivno dejavnost za zmanjšanje porabe surovin in energije, izboljšanje kvalitete ter varstvo okolja. 16. Izboljšati kadrovsko strukturo, ter stimulativnejše nagrajevati strokovno in kvalitetno delo. 17. Povečati življenjski standard vseh delavcev SOZD-a Slovenija papir. Vlaganja oziroma sovlaganja sozd bodo usmerjena v naslednje kategorije naložb: (nadalj. na 6. str.) (nadalj. s 5. str.) 1. Naložbe v podjetniško inf rastru kturo v mio din 23.688 struktura v 0/0 27 delež KTL v 0/0 14 2. Naložbe v enostavno reprodukcijo 19.068 22 4 3. Naložbe v razširjeno reprodukcijo 40.546 47 12 4. Dolgoročne naložbe v tujini — 5. Sovlaganje lastnih sredstev v druge OZD 3.213 4 9 Skupaj: 86.514 100 10 V nadaljevanju podajamo poprečne letne stopnje rasti v obdobju 1986 do 1990 za nekatere najpomembnejše postavke: ločeno za SOZD Slovenija papir v primerjavi z DO KTL: SOZD DO KTL — fizični obseg proizvodnje + 5,5 + 6,5 — celotni prihodek + 6,0 + 7,0 — dohodek + 8,0 + 5,1 — del ČD za bruto OD + 3,9 + 0,8 — del ČD za poslovni sklad + 17,0 + 10,1 — amortizacija + akumulacija + 15,7 + 10,9 — konvertibilni izvoz + 7,7 + 13,3 — celotni uvoz + 3,2 + 9,3 — število zaposlenih + 1,0 Maja RIBIČ - 0,4 - NOSAN DR UPA '86 Izzivi in odgovori "Odkritje Jochanna GUTENBER-GA je rabilo pripravi poti za politična pojasnjevanja. Z odkritjem Friedricha KOENIG A (tiskarski stroj) je najdena nova dimenzija informacij. Danes imamo velike težave, da informacije, ki se po svetu proizvajajo, tiskajo in elektronsko transportirajo kanaliziramo in obdelamo. Proizvodnja informacij se bo po predvidevanjih v prihodnosti močno povečala. Vse to me navdihuje v spoznanju da ima naša branža lepo prihodnost." S temi besedami je dr Kurt WER-NER, predsednik komiteja DRU-PA, končal svoj otvoritveni govor največjega svetovnega sejma tiskarske tehnike v Duesseldorf-u (od 2. do 15 maja tega leta). Za zaključne informacije s tega strokovnega sejma izhaja podatek, da je sejem obiskalo 348.000 obiskovalcev iz 154 držav; obiskovalci so si lahko ogledali eksponate 1449 razstavljalcev iz 33 držav! Ti podatki kažejo na to, da je DRUPA '86 najbolj obiskani sejem na svetu do sedaj. Če vemo, da je bilo pred štirimi leti na razstavi industrije tiska in papirja zaradi pojava HI-TECH tehnologije prepovedano izumiranje cele te branže potem je preobrat danes popoln in nad vsemi pričakovanji. Kaj se je pravzaprav zgodilo in zakaj je DRUPA '86 uspela prepričati tudi največje pesimiste v svoj novi razcvit, v veliko bodočnost tiskarske industrije in industrije papirja? Grafična industrija celega sveta je bila v preteklih letih soočena z velikimi izzivi nematerialnih komunikacijskih medijev (t. i. Non — Print Media). V teku je medtem tudi eksistencialni spopad s t. i. Nip — tehnikami (Non — Impact Printing ali odtiskovanje brez stika), nadaljuje se tudi spopad z vse večjimi pisarniškimi komunikacijami in končno tudi s prav takšnimi tendencami "bodi sam svoj tiskar", ki je vse bolj izrazita pri potrošnikih potiskanih izdelkov. Bile so prav tako tendence, da se sprejme nekritično in z lahkoto teza, da sta kabelska industrija in videotehnika tisti, ki primarno spodrivata temelje grafične industrije. Pokazalo pa se je — z analizami na več posvetih letošnjega DRUPA sejma in širšimi obrazložitvami — da so poglavitne nevarnosti v bistvu tehnike, ki transportirajo informacijo s pomočjo papirja; in to počnejo — enostavneje, hitreje in ceneje; v zadovoljivi kvaliteti. Novost je v tem, da se vse to odvija le z delnim sodelovanjem grafične industrije in zelo pogosto tudi brez nje. To je tista ta prava realnost, s katero se danes mora soočati grafična industrija, pa to ona želela ali ne. Kaj je pokazala DRUPA '86? Je našla odgovore na takšne izzive? . Tradicionalne pomožne skupine kot so grafična dodelava, tiskarski stroji in oblike tiska niso na letošnjem sejmu ponudile kakšne pomembnejše novosti. Strokovnjaki trdijo, da pri teh rečeh obstojajo objektivne meje, in da je tukaj možno iskati novitete le v nekaterih izboljšavah in v poedinostih. No, tudi tega je bilo dosti. . Razvoj obdelave teksta in foto-stavka se nedvoumno odvija v področju osebnih kompjuterjev in tudi praktično pri obdelavi teksta, nobena pot več ne pelje mimo njih. DRUPA '86 je pokazala, da danes ni več nobenega resnejšega proizvajalca naprav za fotostavek, ki v sklopu svojega sistema ne predvidi konverterja za prevanje — pretvarjanje kod. Najpogosteje gre za naprave, ki so prilagojene konverziji podatkov z različnih tipov disket. Na ta način se povečuje fleksibilnost sistema za obdelavo teksta, pri čemer se — kar pa je zelo pomembno — povečajo izgledi za vključevanje osebnih kompjuterjev v obdelavo teksta. Na področju reprodukcijske tehnike so največje spremembe opažene v področju vnašanja podatkov. Razen tradicionalnega reflekcijskega in transmisijskega podajanja, spremnega teksta, naslovnih vrstic in risb se vse bolj v prvem planu pojavlja nematerialni vnos podatkov. Kot nosilci podatkov se najpogosteje srečujeta magnetni trak in disketa. DRUPA '86 je pokazala tudi novo varianto scanner-jev, ki delajo s pomočjo gibljive ravne plošče. To so sca-nner-ji za črno-bele in več barvne reprodukcije s CCD tehniko (Cha-rge Conpled Devices). Od teh sca-nner-jev se pričakuje, da bodo povečali hitrost elektronske reprodukcije, le-to naredili zanesljivejšo in za rokovanje enostavnejšo. Elektronska obdelava slike bo ostala tudi v prihodnje v središču pozornosti. DRUPA B6 je prinesla primerne rešitve v obliki pomožnih naprav za pretpripravo (Pre — Scanning), ki bodo ubrzale pretok podatkov in izboljšale kvaliteto obdelave. Na letošnji strokovni prireditvi DRUPA so tudi opažene nekatere povsem nove tendence: tri proizvodna področja grafične industrije — izdelava forme, tiska in dodela-va-predelava — so dosegle zares visoko stopnjo tehnične dovršenosti. Spremenjeni pogoji na tržišču zahtevajo modernizacijo proizvodnih naprav v vse krajših časovnih razmakih. Proizvodna praksa ima vse večje zahteve po povečani produktivnosti, ustaljeno kvaliteto na visokem nivoju in optimalno organizacijo proizvodnje. Posebej se povdarja skrajševanje pripravljalnih časov, redukcijo makulature in transport materiala s čim manjšo človeško intervencijo. Pojavlja se vse splošni trend k manjšim na- kladam. Tiskarski stroji, ki so v veliki meri avtomatizirani, ki imajo elektronsko nastavitev, upravljanje in kontrolo delovanja, in ki imajo znižani obseg makulature, pri katerih se čas sprememb in priprav spravi na samo nekaj minut so vsekakor konkurenčnejši od tistih tiskarskih strojev, ki teh zmožnosti nimajo. Zanimiv je tudi poudarjeni trend, da se vrednost velikih instalacij za obdelavo slike izenačuje z vrednostjo tiskarskih strojev. Z integracijo slike in teksta v naslednji generaciji naprav se bo to razmerje, to je že danes povsem jasno, še v naprej spreminjalo v škodo tiskarskega stroja. Zaradi tega se še danes lahko z zanesljivostjo trdi, da se bo pričela prav kmalu premeščati dominacija s tiskarskih strojev na elektronske naprave za obdelavo in razmnoževanje teksta in slike. Vsekakor, ta revolucija v tehnologiji, s"katero je soočena grafična industrija in industrija papirja vsebuje tudi številne druge posledice. DRUPA '90, torej čez štiri leta, bo pokazala koliko so bila današnja razmišljanja in ocene zares realne in ali ne bo elektronika morda še hitreje spremenila sedanjih razmer, kot smo predpostavljali. Realno, naša grafična industrija je zelo slabo pripravljena že za sedanjo fazo modernizacije, in to je tudi tisto kar je še posebej zaskrbljujoče. F. S. Uvedba impregnacije v tozdu Valkarton Logatec Osvojitev proizvodnje impregniranega valovitega kartona Prvotni namen obdelave valovitega kartona je bil v tem, da se stvori neka zapreka, ki naj preprečuje prodiranje vlage. Pri tem so hoteli obdržati nespremenjene vse fizikalne mehanske karakteristike pri relativni vlagi ca 95 %. Prve neprijetne ugotovitve so popolnoma izginile z izpopolnitvami postopkov obdelave. Potrebne pa so nekatere izkušnje, ki omogočajo proizvajalcu valovitega kartona, da proizvede karton, ki je obstojen napram vlagi in je istočasno dobre kvalitete ter ustreza predpisom za pakiranje hrane, zdravil, kozmetike itd. Obstojajo različni postopki za nanašanje hidrofobirnih sredstev, kot so postopek z raklom, brizganjem, zaveso, tušem in z valji. Vsi ti sistemi se med seboj močno razlikujejo, kar se kaže v kvaliteti izdelkov. Kratek opis nam bo pokazal, kateri sistem omogoča racionalno proizvodnjo in zadovolji zahtevam, ki jih postavljajo končni uporabniki embalaže. Kot prvo naj opišemo postopek z raklom, s katerim odstranjujemo prebitek produkta s površine papirja. Zelo enostavno ga je montirati in investicijski stroški so sorazmerno majhni. Ta postopek pa ima nekatere pomanjkljivosti: — nanos je neenakomeren, — zunanji videz ni ravno lep, — težave nastajajo pri kontroliranju količine nanosa in — praktično je nemogoče nanašati želeno količino neodvisno od uporabljenega papirja. Pri sistemu z brizganjem nanašamo produkt s pomočjo šob, ki so postavljene pravokotno na smer teka papirja. Tudi tu je vabljiva začetna investicija, vendar ima postopek mnogo pomanjkljivosti: — količina nanosa se spreminja v odvisnosti od hitrosti papirja in od pritiska v šobi, — že majhna sprememba temperature močno vpliva na viskoznost snovi in s tem na spremembo pritiska ter količine nanosa, — nadaljna neugodnost se kaže v tem, da se šobe zelo hitro zamašijo. Pri tem dobimo neim-pregnirano površino, kar zmanjšuje interesantnost te obdelave. Sistem z zaveso bazira na nanosu plasti parafina na zunanjo površino. Izseki potujejo na transportnem traku preko staljenega filma, ki pada navpično na izseke. Izseki morajo biti že pred impregnacijo potiskani. Prednost tega postopka je v tem, da je površina lepo gladka, kakršno zahtevajo mnogi izdelki. Po našem mnenju pa ima ta sistem tudi slabe lastnosti: — stroški prve impregnacije so visoki, posebno še zato, ker lahko impregniramo le izseke, — na hladne izseke se impregnacijsko sredstvo slabo veže. Pri prepogibu v naslednjih fazah pride do pretrganja filma, — po obdelavi ni možno površine potiskati, ali lepiti, — stroški obdelave z ozirom na porabo energije niso majhni. S sistemom prhe se lahko učinkovito impregnira tako valovite, kot ravne sloje. Tu se plošče valovitega kartona postavijo druga ob drugo na transportno verigo, tako da so rebra navpično. Ko se plošče pomikajo preko tunela, jih prekrije parafinski tuš. V nasled- nji fazi jih prepihajo z vročim zrakom. Tedaj od kaplja čim večja količina impregnacijskega sredstva. Impregnirani valoviti karton je zelo odporen na vlago, na vodo le kratkotrajno. Problemi pa nastajajo pri lepljenju. Po našem mišljenju so slabe lastnosti tega sistema večje od prednosti iz sledečih razlogov: — stroški začetne investicije so odločno previsoki glede na dobljeni rezultat, — stroški obdelave so za povprečno kvaliteto previsoki, zaradi velike količine nanosa, — postopek onemogoča različne obdelave flutingov in linerjev, — hitrost naprave je omejena, — zunanji videz valovitega kartona ni ravno lep, — tisk je možen le s posebnimi oprijemi in še to le z majhno hitrostjo, — stroške proizvodnje povečujejo tudi dodatni delavci za nalaganje, razlaganje in za kontrolo delovanja naprave, — poraba energije ni majhna, — velikost naprave z zalogami va- lovitega kartona zavzema preveliko prostora. TOZD Valkarton se je odločil za sistem z valji. Sistem z valji je med navedenimi sigurno najučinkovitejši in tehnološko napreden. Omogoča nanos toplih in hladnih produktov s pomočjo valjev. Investicijski stroški niso previsoki. V kartonski stroj vstavljene naprave omogočajo istočasno proizvodnjo najrazličnejših tipov valovitega kartona različne obdelave. Sam postopek ne zavira hitrosti proizvodnje. Prednosti tega postopka so s ledeče: — možna je impregnacija papirjev katerekoli vrste in gramature s parafinom ali z dodatki utrjevalcev, — lahko se uporabljajo običajna Tovarna dokumentnega in kartne-ga papirja Radeče je bila pokrovitelj in gostitelj letošnjega tekmovanja gasilskih desetin, ki je bilo dne 21.6.1986 v Radečah. Občinska gasilska zveza Krško je organizirala sodniške komisije, gasilska društva OZD pa so določile v te komisije po enega svojega sodnika. Tekmovale so gasilske desetine iz papirnic Količevo, Radeče, Vevče ter iz OZD AERO — Medvode, CELULOZA - Krško, VALKARTON - Logatec, SLADKOGORSKA in CERŠAK. Tekmovalo je 12 moških in 9 ženskih desetin, torej 21 desetin. Ženske in moški so tekmovali v mokri vaji z MB 800 1/min. na zaga-njač ter v raznoterostih. lepila ali hot melt (talilna lepila), — možno je nanašanje barvil in drugih produktov na površino obdelanega linerja in s tem oba-ravnje površine, — sam delavec določa količino nanosa, ki ni odvisna od gramature papirja, — pri impregnaciji ne pride do nasičene absorbcije, saj lahko reguliramo nanos od 5 do 30 gr/ m2. — stremeti moramo, da pride z minimalnim nanosom do zaprtja celotne površine, — zaradi naknadnega ogrevanja se uporabljena snov razširi tako, da pokrije celotno površino, — nezaprto površino pa rabimo tedaj, če nameravamo lepiti ali pa, če hočemo površino zunanje plasti še potiskati. Kot impregnacijska sredstva so se v praksi uveljavili parafini, sami ali z raznimi dodatki, ki povečujejo še dodatno trdnost posebno pri flutingu. Na ceno vpliva količina uporabljenega produkta in mesto ter način odlaganja. Zaradi uporabe majhnih količin parafina ne pride do težav pri lepljenju valovitega kartona niti pri nadaljni predelavi. Trenutno lahko v TOZD Valkarton impregniramo C val in zunanjo plast. S tem nastane mnogo kombinacij. Kupec pa se lahko sam odloči, katera kombinacija mu najbolj ugaja. S to novo tehnologijo se je TOZD Valkarton povzpel na tak nivo v evropskem tržišču, da lahko nudi valoviti karton tudi najzahtevnejšim kupcem, kot so npr.: plantaže sadja in zelenjave. Ta uspeh se tudi izraža v tem, da je dobil TOZD Valkarton na zadnjem mednarodnem sejmu embalaže in tehnike pakiranja INRAK 86 v Gornji Radgoni Jugoslovansko priznanje za embalažo 1986 za impregnirani valoviti karton. Andrej ČEKADA, dipl. ing. UVRSTITEV: Ženske: 1. VEVČE 2. AERO Medvode 3. CERŠAK II. 4. CELULOZA Krško 5. SLADKOGORSKA I. 6. CERŠAK I. 7. VALKARTON Logatec 8. RADEČE 9. SLADKOGORSKA II. Moški: 1. KOLIČEVO II. 2. VEVČE II. 3. CERŠAK 4. KOLIČEVO I. 5. VEVČE II. 6. CELULOZA Krško (nadalj. na str. 8) Za impregnirano valovito lepenko smo prejeli priznanje Republiško tekmovanje gasilcev papirničarjev Slovenije 7* * i » . . . . * ' ’ f ‘ - r. I * . - ■ - ' Vaja je uspela 7. RADEČE 8. VALKARTON I. 9. SLADKOGORSKA II. 10. AERO Medvode 11. VALKARTON Logatec 12. SLADKOGORSKA I. Ob podelitvi pokalov in priznanj tekmujočim sta bili podeljeni tudi dve posebni priznanji. Franju DUHU iz IGD CERŠAK in Cirilu ZUPANCU iz IGD Količevo za dolgoletno, nesebično in požrtvovalno delo. Čeprav smo Jugoslovani znani po tem, da radi s predpisi urejamo ekonomsko in družbeno življenje, menda na nobenem drugem področju ni take poplave predpisov kot pri delitvi dohodka in razporejanju sredstev za osebne dohodke. Za ilustracijo te ugotovitve naj navedem samo osnovne družbene predpise in samoupravne akte organizacij združenega dela, ki urejajo to področje. 1. Decembra leta 1984 je zvezna skupščina sprejela Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi do hod- Z dneva K TL Za vzorno uresničitev tekmovanja je bila pomembna poleg prizadevnosti članov IGD RADEČE tudi pomoč ostalih delavcev OZD gostiteljice. Najzaslužnejši za uspešno izvedbo tekmovanja sta bila Franc Grebenc in Martin Krajše k. ka v SFRJ (Ur. list SFRJ št. 2/ 85). 2. Na njegovi osnovi je republiška skupščina Slovenije aprila 1986 sprejela Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 18/86). 3. Skladno z določili "republiškega dogovora" se morajo oblikovati samoupravni sporazumi dejavnosti — pri nas konkretno Samoupravni sporazum o izhodiščih in nekaterih skupnih osnovah za oblikovanje in razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v dejavnosti celulozne, papirne in papirno-predelovalne industrije Slovenije (panožni sporazum). 4. Vsi zgoraj navedeni predpisi pa samo usmerjajo oblikovanje samoupravnih aktov o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke, ki jih morajo oblikovati in sprejeti organizacije združenega dela že na osnovi 115. in 127. člena Zakona o združenem delu. Tako imamo v DO KTL Ljubljana: a. Samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, ki še ni usklajen z usmeritvami "republiškega dogovora" in b. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. in skupno porabo, ki vsaj približno vsebuje vsebino "republiškega dogovora". 5. Na osnovi omenjenih samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah o delitvi dohodka oziroma čistega dohodka ter sredstev za osebne dohodke v delovni organizaciji KTL Ljubljana pa ima vsaka temeljna organizacija in DSSS še svoj: a. Pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo; b. Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo s spremljajočimi podpravilniki o normativih in inovacijah. Teh pravilnikov še nimajo usklajenih s sporazumom v vseh temeljnih organizacijah in DSSS. Na osnovi internih samoupravnih aktov in družbenih norm (Dogovor, Resolucija) delovna organizacija z vsakokratnim letnim planom določi obseg in politiko delitve čistega dohodka za osebno porabo in akumulacijo. Odvisno od uresničevanja planiranega dohodka se v skladu z omenjenimi sporazumi in pravilniki med letom izplačujejo akontacije in opravi dokončna delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo s sprejetjem zaključnega računa TOZD. Vsa ta množica predpisov pa letos ni zadostovala, da bi se osebni dohodki in druge oblike osebne porabe zadržali v "Resolucijskih" okvirih. Zato je zvezna skupščina 23.6. 1986 sprejela poseben interventni Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke, za skupno porabo in za določene poslovne stroške za leto 1986 (Ur. list SFRJ št. 34/86). Na njegovi podlagi je predsednik zveznega komiteja za delo, zdravstvo in socialno varstvo izdal $e poseben Pravilnik kako se določa znesek za izplačevanje čistih osebnih dohodkov za leto 1986 (Ur. list SFRJ št. 41/ 86). Bistvo tega zakona je, da z grožnjo zniževanja osebnih dohodkov prisili vse organizacije združenega dela,'da uskladijo svoje samoupravne akte z določili "Dogovora" (zveznega in republiškega) in, da spoštujejo resolucijsko določilo, da smejo osebni dohodki rasti le če raste dohodek ustvarjen z večjo proizvodnjo na podlagi večje produktivnosti in učinkovitosti dela, na račun zmanjševanja deleža materialnih stroškov v strukturi celotnega prihodka. Zakon je oster in predvideva denarne kazni za organizacije združenega dela in za odgovorne osebe v njej, ki bi izplačevale osebne dohodke nad obsegom, ki so dovoljeni po tem zakonu. Kako je z izplačevanjem osebnih dohodkov letos v naši delovni organizaciji? Osebni dohodki v DO KTL Ljubljana so se v prvi polovici leta 1986 izplačevali v skladu s sprejetimi splošnimi akti in planirano dinamiko delitve čistega dohodka. Osebni dohodki so rastli sicer hitreje kot dohodek, zaradi predpostavljanja, da se bo v 2. polletju trend rasti osebnih dohodkov uskladil z rastjo dohodka. Povprečna višina izplačanih bruto osebnih dohodkov na delavca v DO KTL (98.919 din) in njihova rast v 1. polletju glede na lansko 1. polletje (indeks 204) je še vedno v okviru slovenskega povprečja. Da bi v delovni organizaciji še nadalje nemoteno izplačevali osebne dohodke moramo čimprej preveriti in po potrebi uskladiti svoje samoupravne splošne akte o delitvi dohodka, čistega dohodka ter sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Da pa bomo lahko uporabljali svoje samoupravne akte pri izplačevanju osebnih dohodkov pa moramo ustvariti dovolj dohodka na osnovi: — večjega obsega proizvodnje, — povečevanja produktivnosti dela, — varčevanja s surovinami, energijo in drugo porabo, — racionalnejšega obračanja kapitala zlasti vseh oblik obratnih sredstev (zaloge, terjatve ipd.). Le ob zagotovitvi primerne rasti dohodka omenjeni zloglasni interventni zakon ne bo predstavljal rdeče luči za naše osebne dohodke. Omenjeni zakon pa omejuje tudi izplačevanje oziroma porabo sredstev sklada skupne porabe. Temeljne organizacije združenega dela in drugi uporabniki družbenih sredstev lahko v letošnjem letu porabijo iz sklada skupne porabe največ 53.986 din na delavca, to pa je pri nekaterih temeljnih organizacijah manj kot so planirale oziroma kot so si zagotovile sredstev pri delitvi čistega dohodka ob zaključnem računu za leto 1985. Ta omejitev pa se nanaša samo na splošni del sklada skupne porabe. Sredstva stanovanjskega sklada niso pod omejitvijo tega zakona. Tretja omejitev tega interventnega zakona ureja maksimalno višino poslovnih stroškov delovnih skupnosti. V letošnjem letu smejo materialni in drugi poslovni stroški v delovnih skupnostih porasti največ do obsega, ki ga dobimo tako, da lanskoletni obseg poslovnih stroškov v delovnih skupnostih povečamo za odstotek rasti nadrobnih cen v letu 1986. S tem interventnim zakonom naj bi v Jugoslaviji omejili osebno porabo. Skupaj s predpisi za omejevanja družbene skupne in splošne porabe ter neproizvodnih in negospodarskih investicij pa naj bi zmanjševali inflacijo. To pa je cilj, ki si ga še kako želimo uresničiti. D. KOROŠEC J. KOPAČ Interventni zakon - rdeča luč za osebne dohodke ? Za lep spomin s pokalom ob predsedniku poslovodnega odbora DO KTL za osvojeno prvo mesto v malem nogometu na prvenstvu KTL — delavci tozda Kartonažna Tudi upokojenci na dnevu KTL Veselili smo se prejetih medalj NA DNEVU KTL Najprej po bone za pijačo in jedačo — saj jedila s svojim vonjem kar vabijo DAN KTL BOLJ ALI MANJ NENAVADEN INTERVJU V soboto, dne 31. maja 1986, so se na rekreacijskem centru v Mostecu srečali delavci KTL na že tradicionalnem "dnevu KTL". V takem stilu pisanja bi lahko nadaljeval poročanje o dogajanjih na tem srečanju. Pa sem si rekel, naj bo malo drugače in sem naredil intervju s stvarmi, ki so bile prisotne na srečanju. O dogajanju pa so povedale naslednje: SANK: Meni se kaj novega ni pripetilo; kot vsa leta do sedaj so se name naslanjali eni in isti komolci, le da so letos viseli dalj časa. To je posledica deževnega vremena; če bi imel na zalogi tudi žgane pijače, verjetno ne bi zdržal pritiska vseh, ki jih je k sebi vlekla gravitacijska sila. GOZD (bližnji): Sranje, to ni bila nobena veselica, nobenega parčka ni bilo v moje Ob srečanju delavcev na Dnevu KTL Napeto pričakovanje To so pa navijali za svoje iz TIKE zavetje, še od pijače utrujenih ni bilo, kline pa ta dež. Dajte že enkrat izberite lepo vreme in se tako kot v lepih starih časih COCKTE po parih poskrijte v gibih aktivnosti v moje zeleno zavetje. MIKROFON: Navajen sem že vsega hudega — profesionalnih in neprofesionalnih govorov. Ampak da mi ga letošnji profesionalni povezovalec programa tako zagode pa še ne. Na oder mi privleče kuro, kravo, zajca, psa še konja in nato spuščajo vame tiste cvileče živalske glasove ob tem pa so prepričani, da so glasbeno priznani glasovi — saj pravim, živ obup ... ZOBNA PROTEZA: Ja, imela sem se prav v redu; kruh je bil mehak, ravno tako nisem imela problema s pasuljem in pečenim mesom. Najlepše pa mi je bilo, ko me je gospodar dal na svetlo. Takrat sem s svojim razkazovanjem prislužila gospodarju izlet v Benetke. Tako je bil vesel, da me je imel s seboj, da me bo vzel s seboj v Benetke in tudi nov kozarec za počitek na nočni omarici mi bo kupil. TEKMOVALNA VRV: Spet so me nategovali; saj služim samo še za to. Tisti ekipi, ki že leta zmaguje v nategovanju se vidi, da so njihove zmage posledica usklajenosti in enotnega celoletnega treninga. Ta ekipa zmaguje kljub temu, da nasprotni strani — direktorjem TOZD priskoči na pomoč baza. Sem pa iz občinstva slišala glas: "Priljubljeni redko zmagujejo, argument oblasti je pač močenjši!" POTRDILO ZA DVIG MILIONA: No bila sva dva, jaz konkretno sem visel v moškem VVC-ju. Ne bi verjeli, če bi vam povedal, kaj vse sem videl, ko sem bingljal nad pisoarji, no še raje bi visel v ženskem VVC-ju — zaradi pogleda namreč. Ko me je možakar iz ljubljanske TOZD našel se je skoraj razjokal od veselja. Vabil je že na pijačo, potem pa tisto veliko razočaranje, namesto željenega starega milijona dinarčkov je dobil le litersko steklenico vina MILI-ON — ha, ha, ha. — AVTOBUS: Pa glih na mene ste narajmali: ut- rujen sem. Ko so se 'jutranji potniki zabavali, sem jaz delal na drugih progah, tako sem prišel zvečer par ur prepozno. Jezo celega dne so zlili name, pa še vsak je hotel, da ga peljem na drug konec, pa noben ni hotel domov, pa slabo jim je bilo, pa kline, nič več jih ne bom vozil — pa amen. IZGUBLJENA JOPICA (razgovor v nedeljskih jutranjih urah); To je pa res višek nesramnosti, tisti po tobaku in predelani pijači smrdeči moški pulover me je med plesom, ki je bil bolj podoben plovbi, izrinil iz moje lastnice. Dal ji je novo toplino tako, da sploh ni opazila mojega padca v to sakramensko lužo, a, ačih, uh .. Nasvidenje naslednje leto, za pijačo, jedačo in vreme preskrbljeno. D. V. Uvodoma je pozdravil delavce Slavko Stankovič REZULTATI TEKMOVANJA EKIP NA DNEVU KTL Ekipa Zbiranje Skrivnostni Vlečenje Metanje Skupaj Uvrstitev črk predmet vrvi na koš točk Kartonaža Rakek 20 25 5 11 61 1 TIKA Trbovlje 25 — — 25 50 2 Kartonažna Ljubljana — 20 5 20 45 3 Lepenka Tržič 12 15 5 — 32 4 Papirna konfekcija Ljubljana 11 — — 15 26 5 Val karton Logatec 15 — 5 — 20 6 DSSS — — 5 12 17 7 Kuverta Ljubljana 12 - — — 12 8 Ekipe TOZD Jelplast, Embalažni servis in Sigma niso nastopile. Nastopajoči ekipi direktorjev temeljnih organizacij in članov KPO za tekmovanje v vlečenju vrvi Poletne novice iz tozda „Kartonaža“ Rakek — Končno smo po dolgih letih dogovarjanja pristopili k izvajanju rekonstrukcije proizvodnih prostorov te ko imenovan e "hale A". Popravili bomo ostrešje in tudi notranje prostore. Izvajalec del je IMOS SGP Gradišče Cerknica, ki je dal najugodnejšo ponudbo. S to investicijo, tako vsaj upamo, bomo dobili prostore, ki odgovarjajo zahtevam sodobne proizvodnje. ostale zaposlene, ki s svojim ravnanjem ne pripomorejo, da bi bila ta zadeva neoporečna. — Tako kot ostali, imamo tudi mi težave pri delu zaradi dopustov. Samo vprašanje je, če bodo te težave zadosti velike tako, da bi za prihodnje leto res kaj naredili na področju planiranja dopustov. Situacijo gasimo tako, da smo spre- jeli 30 dijakov na počitniško delo v obojestransko zadovoljstvo. — V tem času dremljejo tudi razni samoupravni organi in družbenopolitične organizacije razen komisije, ki je končno razdelila kredite za gradnjo hiš. Če bo vse posreči, bomo letos dobili kredit "že" v septembru, tako, da bomo ujeli samo dve do tri podražitve glede na to, da bi ga lahko dobili v začetku leta. V kolikor primerjamo "hitrost" dajanja kreditov iz preteklih let, pa gre stvar na boljše. — Resno nas skrbi, glede na rast življenjskih stroškov, počasna rast plač oziroma osebnih dohodkov. Še bolj pa nas skrbi, to je vsaj čutiti v nevezanih pogovorih in u-radnih sestankih, padec produktivnosti, nedoseganje fizičnega in finančnega plana, itd... Nujna bi bila takojšnja akcija v tej smeri, toda kaj ko so dopusti. Skrbijo nas tudi za 1000 % povečane terjatve do naših kupcev glede na leto 1985. — Medtem je izšel nov ukrep Z IS, ki bo poskušal regulirati izplačilo OD, ki bi bil vsaj kar se tiče povečanja, v okviru rasti dohodka. Resno me skrbi, da bomo morali vračati od plač, kar je bilo preveč izplačano. Poleg tega lahko upamo, da ne bo "revolucije". Franc UDOVIČ — Ko smo že pri gradnji naj omenim, da smo dobili ključe od vi-kendice, ki smo jo kupili v Čatež-kih toplicah. Da je to bila prava odločitev se vidi po tem, da je že "razprodana" kar za tri mesece vnaprej. Ali pa gre morda samo za začetno navdušenje? — Še v zvezi z gradnjo je morda zanimivo, da bo v temeljni organizaciji potekala licitacija za stari gradbeni material, ki bo ostal ob rekonstrukciji proizvodnih prostorov. S tem bomo dobili nekaj denarja, žal pa verjetno tudi kaj vroče krvi, kar sigurno ni dobro v teh poletnih mesecih. — Nekaj časa smo imeli zaprto delilnico hrane zaradi umazanije, oziroma strokovno povedano, zaradi nezagotavljanja higienskega minimuma. Upam, da je to dovolj resno opozorilo, tako za neposredno zaposlene v delilnici, kot za Poslušali smo predavanje o alkoholizmu Alkoholizem je bolezen odvisnosti Z namenom, da bi se seznanili z osnovnimi značilnostmi alkoholizma in spoznanji sodobne alko' hologije o pravilnem pristopu in obravnavi alkoholizma v delovni organizaciji, se je vodstvo naše delovne organizacije odločilo za organizacijo predavanja na to temo. Predavanje je bilo namenjeno vodilnim in vodstvenim delavcem ter predstavnikom samoupravnih organov družbeno-političnih organizacij v naših temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb, torej strukturi delavcev, ki v naših delovnih sredinah skrbijo (poleg ostalega) za vzdrževanje reda, discipline in razvijanja zdravih medsebojnih odnosov. Ravno to so bistveni elementi za ustvarjanje optimalnih delovnih pogojev, obenem pa so tudi podlaga ali "zdrava klima" za preprečevanje in zdravljenje alkoholne in drugih vrst zasvojenosti ter ostalih znanih škodljivih pojavov (nedelavnosti, neodgovornosti, malomarnosti ...), ki včasih že kar močno načenjajo našo skupno storilnost in zmanjšujejo skupne delovne rezultate. Vabljeni so skupaj v vabilom prejeli nekaj strnjenih teoretičnih izhodišč naših znanih alkohologov o osnovnih značilnostih alkoholne odvisnosti in pravilnem pristopu in obravnavi alkoholika v delovni organizaciji. Poskrbljeno je bilo, da predavanje vodi dr. Jože JAKOPIČ, v slovenskem prostoru znan in priznan alkoholog, ki se vrsto let ukvarja z zdravljenjem alkoholne zasvojenosti. Določen je bil tudi datum: 21. in 22. april (zaradi večjega števila vabljenih je predavanje z isto vsebino potekalo v dveh dopoldnevih, s čimer je že na samem začetku bilo poskrbljeno za to, da se slušateljem predavanja omogoči aktivno sodelovan je). Izkazalo se je, da je začetna skrb zaradi številčnosti skupin bila povsem odveč. Udeležba je v obeh dneh bila manj kot 50 % (od 120 vabljenih se je predavanja udeležilo 56 delavcev). Predavanja sta potekala v dopoldanskem času, za večino udeležencev torej v njihovem "delovnem času", zato je z osipom bilo nujno računati. Za prijetno zanimivost pri udeležbi so poskrbeli v temeljni organizaciji Papirna konfekcija, iz katere so se predavanja udeležili vsi vabljeni. Odgovornost do predavanja sta pokazala vodilna delavca: direktor tozda Papirna konfekcija Lado Bač-nik in direktor tozda Kartonaža Rakek Mirko Kavčič, ki sta se od vseh vabljenih vodilnih delavcev (upoštevajoč tudi organizatorje predavanja) predavanja edina udeležila. Iz snovi triurnega predavanja, v teku katerega so aktivno sodelovali slušatelji z vprašanji iz vsakdanje prakse, lahko povzamemo naslednje: 1. Alkoholizem je družbena motnja, ki se na prizadetem posamezniku razodeva v spremembi vedenja, lahko pa tudi z raznimi telesnimi in duševnimi okvarami. 2. Alkoholizem je bolezen odvisnosti. Človekova duševnost je v boju proti človeka ogrožajoči nevarnosti opremljena s sistemom "alarmnih mehanizmov", ki se ka- žejo v obliki naslednjih zaznav: vznemirjenosti, straha, sramu, potrtosti, žalosti, lakote, žeje, mraza in podobno. Za vse lahko rečemo, da so manifestna oblika bolečine, kar pomeni, da jih človek doživlja kot neprijetno zaznavo. Vsi ti mehanizmi človekove "notranjosti" opozarjajo na to, da je potrebno z neko določeno dejavnostjo nevtralizirati bližajočo se nevarnost — utišati alarmni mehanizem. To pomeni, da je potrebno opozorilni vzrok zaznati, analizirati situacijo in ustrezno ukrepati — rešiti problem. Napor, ki je potreben pri takšnjem (pravilnem) načinu ukrepanja je precejšen), neprijetnost opozorilnega alarma pa je boleča, zato se nemalokrat ta napor prihrani z vplivom alkohola, ki s svojim delovanjem na človekove možgane "alarm" izklopi. Človek se nevarnosti ne zaveda več, ker je z alkoholom nevtraliziral zaznavo njene prisotnosti. Rečemo, da se je človek "izklopil". S tem pa problem ni rešil, le umaknil se mu je. V tej, včasih kruti igri, se problem velikokrat povrne, človek pa se njegovemu razreševanju umika v zanj blagodejno družabništvo z alkoholom. Vztrajnost vedno rodi sadove, v primeru opisanega "družabništva" pa nastaja alkoholna odvisnost. Njena razsežnost se stopnjuje iz psihične v telesno, (nadalj. na 13. str.) Iz proizvodnega procesa v tozdu Jelplast 6. Kuverta 38 7. Val karton 33 torej nastaja bolezen. Rečemo ji alkoholizem ali bolezen odvisnosti. Ker smo jo spoznali za bolezen smo nujno opredelili, da se z njenim zdravljenjem ukvarjajo za to usposobljeni, izšolani strokovnjaki — socialni psihiatri, alkohologi. Oni so tudi edini poklicani, da' postavijo diagnozo bolezni. 3. Če se opredelimo za zdravljenje alkoholizma v delovni organizaciji, potem moramo ugotoviti, da morajo biti zanj izpolnjeni naslednji pogoji: — v delovnem okolju bi morali biti vrednoteni delovnost, disciplina in tovariški odnos, to istočasno pomeni, da bodo preganjani nered, delovna nedisciplina in prekrški, (to nujno pomeni, da v svoji delovni sredini preganjamo nered in nedisciplino, ne iščemo "grešnih kozlov" in jih kot povzročitelje vsega hudega privijamo z disciplinskimi obravnavami in ukrepi, zraven pa nežno pestujemo nered in nedisciplino v "olikani in urejeni" sredini. To tudi nujno pomeni, da kaznujemo storjeni prekršek in ga ne spregledamo zaradi lažne solidarnosti z delovnim tovarišem, ki je prekršek storil v vinjenem stanju in podobno .) — strokovne službe morajo biti usposobljene za kvalitetno pripravo delavca na zdravljenje alkoholne zasvojenosti, kot podaljšana roka že ugotovljenih prekrškov in izrečenih ukrepov v neposrednem delovnem okolju, — v zdravstvenih ustanovah mora biti zagotovljen kvaliteten program zdravljenja. Vsi trije pogoji morajo delovati usklajeno, če želimo zagotoviti teoretične pogoje za uspeh zdravljenja. L. A. Poprečno izgubljenih delovnih dni za 1 poškodbo na delu 1. Kartonaža delovnih dni 6,8 2. Papirna konfekcija 8.5 3. Kuverta 9,0 4. Kartonažna 9.8 poprečje KTL 10,0 5. Lepenka 11,0 6. Valkarton 11,6 7. Tika 12,3 Od 64 poškodb pri delu so ugotovljeni vzroki poškodb naslednji: poškodb 1. Nepazljivost delavca — sodelavca ............................26 2. Nezanesljiv, nesmotrn način dela...........................15 3. Kršitev predpisov varstva pri delu............................4 4. Pomanjkljivosti na objektih, napravah........................2 5. Na poti na delo, z dela, službeni poti .......................17 J. Kopač Poškodbe pri delu v prvem polletju 1986 Nespremenjeno stanje poškodb pri delu napram enakemu obdobju lani Organizirali smo seminarje za novoizvoljene delegate organov upravljanja Za učinkovitejše in kvalitetnejše samoupravno odločanje 31.6.1986 je bilo v DO KTL zaposlenih 2.239 delavcev. Od teh se je poškodovalo pri delu 64 delavcev in sicer 47 na delu in 17 na poti. Tako se je poškodoval pri delu vsak 35 delavec in na delu vsak 47 delavec. Poškodovani delavec je bil poprečno odsoten z dela 13,3 delovnih dni. Težja poškodba na delu je bila v tozdu LEPENKA — Tržič. Če navedene podatke primerjamo s I. polletjem 1985 vidimo, da se je število poškodb pri delu povečalo od 63 na 64 (za 1,6%), resnost poškodb pa zmanjšala od 13,9 na 13,26 (za 4,6%) izgubljenih delovnih dni za 1 poškodbo. Pogostost poškodb pri delu se je povečala od 2,82 na 2,858 (za 1,34%) odstotka vseh delavcev. Število poškodb na delu se je povečalo od 46 na 47 (za 2,17%), pogostost pa od 2,06 na 2,099% (za 1,9%). Število poškodb na poti je enako kot ob polletju 1985, to je 17 poškodb. V štirih številčno najmočnejših tozdih je stanje naslednje: V tozdu KARTONAŽNA - Ljubljana se je od 736 delavcev poškodovalo na delu 18 delavcev. Poškodoval se je vsak 41 delavec. Vsak poškodovani je poprečno boloval 9,8 delovnih dni. V primerjavi s polletjem 1985 seje število poškodb na delu zmanjšalo od 22 na 18 (za 18,2%), na poti pa povečalo od 4 na 6 (za 50%). Resnost poškodb na delu pa se je zmanjšala od 11,4 na 9,8 (za 14,3%) izgubljenih delovnih dni za 1 poškodbo. Od vseh poškodovanih je bilo 15 žensk in 9 moških. Torej se je poškodovala vsaka 27 ženska in vsak 36 moški. V tozdu VALKARTON - Logatec se je od 402 delavcev poškodovalo na delu 12 delavcev. Poškodoval se je vsak 33 delavec. Vsak poškodovani je poprečno boloval 11,6 delovnih dni. V primerjavi s polletjem 1985 se je število poškodb na delu povečalo od 9 na 12 (za 33%), na poti pa od 2 na 5 poškodb (za 150%). V tozdu KARTONAŽA - Rakek se je od 240 delavcev poškodovalo na delu 5 delavcev. Poškodoval se je vsak 48 delavec. Vsak poškodovani je poprečno boloval 6,8 delovnih dni. V primerjavi s polletjem 1985 se je število poškodb na delu zmanjšalo od 8 na 5 (za 37%), na poti pa povečalo od 2 na 4 (za 100%). V tozdu PAPIRNA KONFEKCIJA — Ljubljana so se od 178 delavcev poškodovali 4 delavci. Poškodoval se je vsak 44 delavec. Vsak poškodovani je poprečno boloval 8,5 delovnih dni. V primerjavi s polletjem 1985 se je število poškodb na delu povečalo od 3 na 4 (za 33%). Poškodb na poti ni bilo. V tozdu JELPLAST, EMBALAŽNI SERVIS in SIGMA ni bilo poškodb. V DS SS je bila 1 poškodba na poti. V tozdu se je poškodoval na delu vsak: delavec 1. Tika 57 2. Kartonaža 48 poprečje KTL 47 3. Papirna konfekcija 44 4. Lepenka 43 5. Kartonažna 41 Dve leti sta hitro naokoli, zato smo spomladi v vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti izvolili v delavske svete in druge samoupravne organe "nove" delavce in jim na ta način zaupali odločanje o pomembnih zadevah s področja življenja in poslovanja v TOZD in DO. Z namenom, da "novi generaciji" samoupravljalcev omogočimo čim lažjo vključitev v delo posameznega samoupravnega organa in čimbolj kvalitetno in strokovno delo smo od 17. do 20. junija organizirali kratke seminarje za: — delegate delavskih svetov, — člane komisij za delovna razmerja, — člane disciplinskih komisij, — člane odborov samoupravne delavske kontrole. Namen seminarja je bil predvsem: — predstaviti udeležencem posamezni samoupravni organ in normativno ureditev za njegovo delovanje, — naloge, pravice in obveznosti članov samoupravnih organov, — opredeliti vlogo strokovnih služb in poslovodnih delavcev pri pripravljanju samoupravnih odločitev in pri izvrševanju sprejetih sklepov. Veliko časa je bilo posvečeno diskusiji o konkretnih problemih s posameznega področja, saj so konkretne situacije vedno vsaj za "od- tenek" drugačne od normiranih, deklariranih. Da so odgovori na vprašanja bili konkretni in da je bila pretehtana marsikatera situacija je zasluga predavateljev, ki se pri svojem vsakdanjem delu srečujejo ravno z najbolj delikatnimi situacijami in odločitvami. S spoznavanjem posameznega področja in z dolgoletnimi izkušnjami so k uspešni vključitvi v delo samoupravnih organov pomagali: — delegatom delavskih svetov Franc MAZI, dipl. iur., javni tožilec — članom komisij za delovna razmerja mag. Damjan MOZETIČ, sodnik sodišča združenega dela SRS — članom disciplinskih komisij Miro BLOKA, dipl. iur., sodnik sodišča združenega dela Ljubljana — članom odbora samoupravne delavske kontrole Franc MAZI. Seminarjev se je udeležilo 78 delavcev od skupaj 100 prijavljenih, kar priča o interesu za tovrstno izobraževanje, zato kaže to obliko izobraževanja še naprej negovati in razvijati. Udeležencem seminarjev pa želimo uspešno delo v tekočem mandatu. S. P. Delovni posvet urednikov glasil v OZD naše dejavnosti Interna glasila v funkciji informiranja delavcev v OZD Ekipa prve pomoči v civilni zaščiti tozda Kartonažna Usposabljanje članov SLO Na osnovi sprejetega programa dela Republiškega odbora Sindikata delavcev papirne, grafične, založniške in časopisno-informati vne dejavnosti Slovenije za leto 1986 je republiški odbor organiziral delovni posvet glavnih in odgovornih urednikov delovnih glasil v OZD naše dejavnosti. Poleg osrednje teme posveta - interna glasila v funkciji informiranja delavcev v OZD je tovariš Vlaj ko Krivokapič podal informacijo o idejnem gibanju v jugoslovanskem novinarstvu danes. Navedene teme so dale iztočnico bogati razpravi, v kateri je bila poudarjena zlasti ugotovitev, da so novinarji v nezavidljivem položaju, tako glede slabih delovnih pogojev kot tudi nestimulativnega sistema nagrajevanja, ter da je z družbeno-moralnega vidika delo le-te h premalo vrednoteno; pod poseben UVOD V teoriji se odgovornost definira kot pravica in obveznost, da posameznik svoje vedenje ureja in prilagaja določenim pravilom obnašanja, ki vključujejo tudi sankcije za kršitev takih pravil obnašanja. Odgovornost se lahko klasificira na številne načine, tako razlikujemo individualno in kolektivno odgovornost, subjektivno in objektivno, direktno in indirektno, politično, kazensko, administrativno, disciplinsko itd. Prav zaradi razvejanosti se odgovornost obravnava kot široka, politična in pravna kategorija. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST Vsak delavec OZD je odgovoren za vestno in marljivo opravljanje zaupanih del oziroma nalog ter za spoštovanje določene delovne discipline. Delavci so pri uresničevanju svoje službene funkcije odgovorni v združenem delu drug drugemu in socialistični skupnosti kot celoti. Disciplinska odgovornost je gotovo najpomembnejša oblika odgovornosti iz delovnega razmerja. Disciplinska odgovornost oziroma delovna disciplina obsega vse obveznosti, ki jih mora delavec izpolnjevati pri svojem delu. Nanaša se na izpolnjevanje del oziroma nalog, na katere je delavec razporejen irf na vse oblike vedenja in obnašanja, ki jih določa samoupravni splošni akt. Končni cilj drobnogled pa bi morali postaviti tudi materialni položaj časopisno informativnega tiska. Posvet je kritično ocenil, da je informiranje preko glasil OZD še vse prevečkrat tarča podcenjevanj, da so premalo izkoriščene vse razsežnosti, ki jih lahko nudi tovrstna oblika informiranja ter da bi morali vzpostaviti tesnejše sodelovanje internih glasil s profesionalnimi organizacijami, s čimer bi bile dane večje možnosti za vzajemno delo in bogatitev le-tega. Spričo omenjenega časa se v razpravi niso mogla izmenjati vsa mnenja in predlogi, nesporno pa je dejstvo, da je potrebno temu vprašanju v prihodnje posvetiti več pozornosti in da naj bo to tudi ena od pomembnih nalog sindikata. delovne discipline je vselej ta, da se doseže nemoteno in vestno izpolnjevanje del oziroma nalog in da se deluje predvsem preventivno in vzgojno v smeri preprečevanja kršitev delovne discipline in v smeri prevzgoje kršilcev delovne discipline oziroma delovnih obveznosti. Odškodninska odgovornost je tesno povezana z disciplinsko odgovornostjo. Delavec je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo je povzročil pri delu ali v zvezi z delom le tedaj, če je to storil namenoma ali iz hude malomarnosti. Delavci TOZD pa so odgovorni za škodo, ki jo utrpi delavec na delu ali v zvezi z delom ne le tedaj, kadar je škoda nastala po krivdi delavcev, torej namenoma ali iz malomarnosti, ampak tudi tedaj, če je škoda nastala v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo. Osnova za zakonsko opredelitev disciplinske in odškodninske odgovornosti je podana že v Ustavi SFRJ in SRS, kf določa vzajemno odgovornost delavcev pri opravljanju z družbenimi sredstvi, odgovornost poslovodnih organov itd. Tudi Zakon o združenem delu v členih od 193 do 210 ureja odgovornost za delovne obveznosti. Odškodninsko odgovornost pa ureja Zakon o obligacijskih razmerjih in Zakon o delovnih razmerjih. Tanja Dornik V soboto, 21.6.1986 je Komite za SLO in DSZ naše temeljne organizacije v sodelovanju z Oddelkom za LO in DSZ SO Logatec ter PM Logatec organiziral usposabljanje članov Komiteja za SLO, članov NZ in CZ ter delavcev, ki opravljajo naloge vratarsko čuvajskih del. Usposabljanja se je udeležilo 30 delavcev in ob tem lahko omenimo, da so vsi vestno pristopili k nalogam, ki so jim bile poverjene. Usposabljanje je potekalo v treh delih in sicer tako, da smo iz Logatca odšli peš do Kališ, to je do mesta, kjer je danes urejen dom, med drugo svetovno vojno pa je bila tam partizanska javka. V drugem delu usposabljanja, ki je bil teoretične narave smo se delavci seznanili z delovanjem vseh organov, ki delajo na področju splošnega ljudskega odpora, z varnostno politično oceno logaške občine, zatečeno situacijo, s pripravami na povečanju varnosti v tu- Čvek je zelo aktualna pesem, dogaja se vedno in povsod, tudi v šolskih klopeh med poukom, česar seveda ne odobravamo. Čvek Kadar čvekamo, se z besedami igramo, nakladamo vse mogoče, da nam postane kar vroče. Velikokrat se sprašujemo, na primer: zakaj se je Simon opekel, ko je čevapčiče pekel. ristični sezoni ter z različnimi možnostmi raznih sabotaž in diverzij, ki bi eventuelno lahko nastale. Tretji del usposabljanja je obsegal seznanitev s pištolo 7,62 mm, njeno uporabo ter načinom streljanja je bil prav gotovo najbolj zanimiv, še posebno zato, ker so se potem vsi člani preizkusili tudi praktično. Rezultati streljanja niti niso tako pomembni, važnejše je dejstvo, da so se vsi delavci, ki so se udeležili usposabljanja seznanili z orožjem in njegovo uporabo ter tudi praktično videli učinek, ki se ga doseže z omenjenim orožjem. V letošnjem letu bomo v skladu s planom usposabljanja članov, ki delujejo na področju družbene samozaščite izvedli v jesenskem času podobno usposabljanje. Mitja RUPNIK Pogovarjamo se o poletih na luno, kako smo lovili kuno, kako je bil zvest ovčar Runo in tako naprej in tako nazaj, tudi kako je kdo prišel v raj. Vsi beremo knjige, navijači pa, kako je Črve na zvezda izpadla iz desete zvezne nogometne lige. Vneto poslušamo poročila, kje sta se kralj in kraljica poročila, kje se je nesreča zgodila, kje se je opica viskija napila, kje se je tovarna avtomobilov zgradila, in kje se je toča ulila. Poslušamo, kje je kak Kitajec komu tovor zarubil in kako je Avstralec ovco oskubil. In kako je nekdo nekomu nekaj neverjetnega obljubil, kako se je fant v punco zaljubil, pa še kako se je človek, ki ga je pičila muha CE-CE, zbudil. Učenci OŠ LEDINA Anita ALBREHT Pravna ureditev disciplinske in odškodninske odgovornosti Delovna disciplina obsega vse obveznosti, ki jih mora delavec izpolnjevati pri svojem delu Ob srečanju upokojencev tozda „Kartonažna“ Ljubljana »Veseli smo, da smo se ponovno srečali" Dobrodošli upokojenci To so nam povedali upokojenci tozda Kartonažna Ljubljana, ki so se dne 26.4.1986 že ob 10. uri pričeli zbirati v prostorih obrata družbene prehrane. Organizacijski odbor je hitel še z zadnjimi pripravami, ki naj bi srečanje olepšalo in ga naredilo bolj prijetnega. Janja, Boža, Andreja in Saima so poravnali še zadnje pogrinjke na mizah in sprejem naših upokojenih sodelavcev se je pričel. Lep sončen dan je privabil v tem sobotnem dopoldnevu 220 udeležencev srečanja. Zaradi dobrega počutja povabljenih, je organizacijski odbor povabil na srečanje tudi starejše delavce iz delovnih enot, ki so bili bivši sodelavci upokojenih delavčev. Poleg vabljenih sodelavcev pa so se v pol nem številu udeležili srečanja tudi vodje delovnih enot in vodstveni delavci naše temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana. S kratkim poslovnim poročilom je direktor TOZD Kartonažna Jakob Kondrič povabil vse vabljene k prijetnemu nekajurnemu srečanju med nami. S krajšim kulturnim programom pa so nas razveselili učenci OS Ledina, ki so izvedli splet belokranjskih plesov, z glasbenimi točkami in petjem. Po končanem uvodnem programu, sta nas prisotne razveselila zakonca Jelačin iz Kopra, z uprizoritvijo svojevrstnega dela iz sodobne dramatike, z naslovom "Piknik s tvojo ženo". Avtor dela tov. Jelačin, nam je serviral naš lastni portret s hudomušno kretnjo, s čimer nas je udeležence pripravil do smeha. Ob izredno okusnem kosilu, ki ga je pripravilo požrtvovalno kuhinjsko osebje, nagli postrežbi nadvse urnih sodelavk, je dopoldne kar hitro prešlo v večer. Za glasbo je skrbel naš Roman in privabil k Zakonca Jelačin iz Kopra sta s svojim nastopom navdušila vse De! organizacijskega odbora srečanja upokojencev tozda Kartonažna plesu mnoge od udeležencev. Srečanje smo zaključili ob 18. uri s prijetnimi občutki, saj so nam stiski rok, hvaležni pogledi in besede odhajajočih sodelavcev povedali, da se teh srečanj naši upokojenci zelo veselijo in, da jim ta dan, preživet med bivšimi sodelavci pod streho hiše, kjer so soustvarjali, ob znova obujenih spominih na doživeto, mnogo pomeni. A. STOJŠIN UPOKOJENCI SO NAM NA SREČANJU DEJALI: Rozalija CVEK želi, da bi bili delavci v naši tovarni še naprej taki kot so bili od njenega začetka — korajžni v svojih odločitvah ter da ne bi ob težavah vrgli "puško v koruzo". Tudi preje je bilo namreč kdaj hudo in nato dobro, lahko reče — kar valovito, tako kot morje. O današnjem srečanju pa je mnenja, da je v celoti uspelo ter da je zelo vesela ker je bilo srečanje, kljub začetnim negativnim informacijam, le organizirano. Vera MARTER se je zahvalila kolektivu tozda Kartonažne, da je tako pozoren na svoje nekdanje sodelavce ter jim zato želi še veliko delovnih uspehov in lastne življenjske sreče. Prepričana je, da če se bodo pri delu tako prizadevali kot oni — bodo sigurno napredovali. Karel KOCJAN je bil zelo kratek v besedah: "Odlično se imamo in še bi radi prišli na taka srečanja!" Franc SONC, nekdanji vodja mizarske delavnice, je s svojim vti- som z današnjega srečanja zaključil naš mini intervju. Dejal je, da mu je njegovih 20 let dela v tovarni omogočilo spoznati jo v njene najmanjše kotičke. Prepričan je, da je tovarni dal vse kar zna in zmore, prav tako, pa je od tovarne vedno dobil tudi vse, kar je najnujnejše potreboval. Zato se resnično veseli, da se kolektiv spominja svojih upokojencev in sicer ne glede na to kakšno delovno mesto ali delo je kdo med njimi opravljal - vsi so namreč povabljeni. Sama prireditev je bila izredno prisrčna, brez nekih posebnosti, toda s takim programom, da je zavladala popolna domača sproščenost in zaradi česar si kaj takega še želi. Predvsem pa smatra, da gre pri tem srečanju predvsem za izkazano pokornost do njih in manj za njegovo drugo stran. Zato lahko trdi, da še vedno čuti in živi s tovarno kot nekdaj ter vedno tudi spremlja vse, kar se o njej piše in govori. Pač simpatizira s tovarno, ker enostavno "iz tega ne more!" Na koncu nam je dejal, da je v tovarni preživel svoja najlepša leta, zato tudi sedaj želi, da bi kolektiv dosegel dobre rezultate kot nekoč. Ta težnja za prizadevno delo mora pač iti iz roda v rod, kajti le tako bo zagotovljena bodočim generacijam ustrezna perspektiva in bodočnost, s tem povezano pa tudi njihova pokojnina — saj vedo iz kje ta črpa svoja potrebna sredstva. M. S. Prispevek iz tozd Valkarton Logatec Letovali bomo Delavci temeljne organizacije Valkarton Logatec smo si že ob sami ustanovitvi zastavili nalogo, da si organiziramo urejeno letovanje tako v letnem, kot v zimskem času. Dejansko lahko v letošnjem letu, to je po preteku 15 let ugotovimo, da razpolagamo z dovolj velikim številom počitniških kapacitet, da smo jih primerno opremili in locirali na takšnih lokacijah, ki odgovarjajo okusu večine delavcev. fnadalj. na str. 16) V začetku smo največjo pozornost posvečali nakupu počitniških prikolic, kasneje pa smo na željo delavcev investirali v fiksne objekte to je v počitniške hišice na Cresu, v letošnjem letu v Podljubelj ter v ureditev obeh objektov v Maredi. Lokacija počitniških pri-' kolic se je iz leta v leto menjala s tem, da smo v Čatežu namesto počitniških prikolic namestili dva bungalova in ju primerno uredili. Poleg omenjenih možnosti letovanja pa lahko naši delavci letujejo tudi v skupnih objektih DO KTL — v koči na Veliki planini ter v počitniškem domu v Fiesi. Če pogledamo sezname delavcev dejansko lahko ugotovimo, da vsako leto letuje v omenjenih počitniških objektih skoraj polovica delavcev temeljne organizacije, kar pomeni, da razpolagamo z dokaj visokim številom kapacitet. Mogoče je potrebno omeniti še nekaj, vsi objekti so zelo dobro opremljeni tako da nudijo vsem . letovalcem udobno letovanje, glede počutja pa — takšno kakršnega si pač ustvarimo. Mitja RUPNIK mladinca zaprli. Tako so zaprli tudi mojo babico in jo odpeljali v mariborske zapore. Tam je ostala kratek čas (11 dni), vendar so jo morali izpustiti, ker proti njej niso imeli nobenih dokazov. V zaporu je bilo zelo mraz, saj so bila okna brez šip, zima pa je bila izredno t'rda. Babica je dobila hude ozebline in sklepno revmo, ki jo muči še danes. Ko je prišla iz zapora, je odšla v partizane. Do konca vojne je delala v tiskarni na Pohorju. PETER LOBODA, 7.A OŠ LEDINA Kako je bil pogumen moj dedek in kdaj sem pogumna jaz Plaža v Fiesi je resnično idealna za vse predvsem pa za otroke Med vojno so bili partizani pogumni. Tudi moj dedek je bil pogumen. Prenašal je pošto iz enega kraja v drugi kraj mimo nemške straže. Z drugimi otroki je obesil zastavo na vrh zvonika. Po vojni je pogumno delal kot brigadir na progi Samac — Sarajevo. Bil je udarnik. Tudi jaz sem pogumna. vendar na drug način: Brez strahu se spuščam med količki po zasneženih strminah. V bazen pa mi ni nobena skakalnica previsoka. Pogum pa mi splahni v šoli, kadar me tovarišica vpraša. Mojca Vobič, 4.B OŠ LEDINA Novi počitniški objekti Vse večja skrb za rekreacijo naših delavcev Ob naših praznikih 4. in 22. juliju Kako je bila pogumna moja babica med NOB Moja babica je bila med vojno stara 20 let. Mladinci na vasi so bili organizirani v trojke. Partizanom so pomagali na različne načine. Zbirali so obleke, nogavice in zdravila, včasih pa so organizirali kakšno manjšo akcijo. Nekoč so do cesti raztresli črepinje in tako nemškim vojakom razrezali gume. Drugič so se med policijsko uro skrivali v tunelih pod hišami in pod mostovi. Z vpitjem enkrat na enem, drugič na drugem koncu vasi, so se norčevali iz nemških vojakov, ki so tekali sem ter tja. Kljub temu pa so včasih kakšnega Za letošnje leto lahko rečemo, da je po letu 1982, ko smo nakupili 22 hišic na Cresu, leto ko smo ponovno pridobili veliko novih počitniških objektov. Res, da so aktivnosti za nakup novih objektov potekale že v preteklem letu, vendar je v tej dopustniški sezoni nastopil trenutek, ko so prvi letovalci začeli preživljati dopust v novih krajih. Naštejmo te nove počitniške pridobitve: — štiri brunarice v Čatežkih top-cah (Kartonažna, Kartonaža, TIKA in DSSS) — dve garsonjeri v Maredi (Val-karton in Kartonažna) — dve stanovanjski enoti v Gorjah nad Bledom (TIKA in Embalažni servis) — planinska koča na Podljubelju (Valkarton — zamenjava za hišico na Cresu) — tri garsonjere v Bohinjski Bistrici (Kuverta, Kartonažna in Papirna konfekcija — otvoritev bo v avgustu) — obnova stare zgradbe v Fiesi (združena sredstva). O počutju v novih objektih bomo poročali, ko se bodo iz njih vrnili prvi dopustniki, danes pa le kratek kozerijski utrinek iz Fiese. Čeprav so izvajalci del pri obnovi stare zgradbe obljubljali, da bo dom usposobljen v roku, se je, kot je bilo na žalost pričakovati, zgo- dilo, da so bila dela končana tik pred zdajci. Da bi dom usposobili za letovanje, ga je bilo potrebno še temeljito počistiti in znositi v sobe vse kar v njih sodi. Iskali smo ekipo, potrebovali smo vsaj dve tri dekleta, žene, ki so vešče čiščenja po obisku pleskarjev. Pa jih verjemite ali ne nismo našli. Resnici na ljubo, nekaj se jih je javilo, pa jim delo v proizvodnji ni dopuščalo "izleta" v Fieso. No, nobena kaša se ne poje tako vroča, kot je skuhana. Novi in stari del počitniškega doma je prve goste pričakal počiščen, čistilke pa vam predstavljamo na sliki (četrta čistilka Dragica je stala za fotoaparatom, zato ni ovekovečena). D. V. Ob športnih igrah papirničarjev in grafičarjev ... in še kaj! Naši kegljači osvojili prvo mesto z njimi opozoril najodgovornejše neiši obliki predstavljali širom po v DO KTL, da bi pa kljub težki Sloveniji, pa morda tudi po Jugos- gospodarski situaciji pomislili tudi lav'ii. barve DO KTL. na športnike, ki bi lahko v dostoj- Janez Bučar Letošnje igre grafičarjev in papirničarjev so bile v Murski Soboti in dobivajo vsako leto večji razmah, kar potrjuje tudi velika udeležba športnikov na 27. igrah po vrsti. Ni veliko dejavnosti, ki bi se lahko ponašala s tako bogato tradicijo in množičnostjo, kar je samo potrditev večjega zanimanja, pa ne samo zanimanja, ampak tudi potrebe do rekreativnih dejavnosti med delavci. Dnevno soočanje z najrazličnejšimi problemi terja tudi mnogo več sprostitev od dela in tudi drugačno angažiranost med delavci, zato prispeva neposredno športna rekreativna dejavnost k spremembi vsakdanjosti, ki ne pozna meje starosti ih tudi večje možnosti za kreativnost, iznajdljivost in zadovoljstvo med delavci. Neprestano medsebojno tekmovanje v kvaliteti dela, obsegu proizvodnje in drugih delavnih dejavnosti, se tako prenaša tudi na športna polja, ki naj ne bodo usmerjena samo k čimboljšim športnim rezultatom, ampak naj imajo značaj množične rekreativnosti in spoznavanja delavcev med seboj. Kritično pa bi lahko opozorili na nerazumljivo vedenje naših vodst- Ekipi DO KTL v namiznem tenisu in balinanju na lanskih športnih igrah papirničarjev venih delavcev, ker nimajo posluha do rekreativne dejavnosti delavcev, kar je bilo zelo opazno videti na zadnjih papirniških in grafičnih igrah, saj so na primer naši športniki nastopali v najrazličnejših dresih in s starim znakom KTL. Mislim, da bi se naše vodstvo lahko zamislilo tudi nad dobrimi športnimi rezultati v posameznih panogah, v katerih smo že vrsto let dosegali zelo dobre vidne rezultate. Vendar je vsako leto zmanjka- lo sredstev, da bi se lahko udeležili tudi papirniških iger Jugoslavije. Tudi udeležba športnikov v letošnjem letu na grafičnih igrah Slovenije v Murski Soboti glede na celotno število delavcev v DO KTL je bila premajhna. Udeležili so se samo štirje kegljači, ki pa niso razočarali, saj so osvojili prvo mesto in z njim ponovno pokal za barve DO KTL. K pisanju teh nekaj vrstic pa me je predvsem vzpodbudila želja, da bi Nagradna križanka Za izžrebane pravilne rešitve nagradne križanke v Glasilu KTL št. 7—8/86 (julij—avgust), bodo reševalci prejeli naslednje nagrade: 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 5. nagrada 1.600 din 1.000 din 800 din 600 din 400 din Rešitev križanke oddajte osebno ali pa pošljite po pošti z oznako "NAGRADNA KRIŽANKA" na naslov: KTL — DG samoupravne zadeve in informiranje, 61000 Ljubljana, Čufarjeva 16 najkasneje do 12. septembra 1986. Uredništvo Javno žrebanje nagradne križanke 5—6/86 (maj—junij) smo izvedli 4. avgusta 1986. Izmed 73 poslanih rešitev so pri žrebu s pravilnimi rešitvami imeli srečo: 1. nagrada 1.600 din 2. nagrada 1.000 din 3. nagrada 800 din 4. nagrada 600 din 5. nagrada 400 din KMET Branka DSSS KLINC Zalka DSSS LUZAR Irena DSSS MULH Tone DSSS BOMBAČ Meta DSSS Tudi pri tem žrebu sreča ni bila vsem naklonjena, žal tudi ne nekaterim, ki so bili izžrebani pa zaradi napačne rešitve pri besedi "avtocampu" izločeni. Pravilna rešitev nagradne križanke 5-6/86: VODORAVNO: dopust v, debelost, avtocampu, Ogulin, Au, Irena, Dinara, DJ, las, ARA, el, Učka, NK, alt, oko, han, koleno, KR, Nilsson, oker pes. No, tramontana, denarni k VG, čarovnik, apatičanka, karate ja, korak, Nepal, oje, AHO, opis eks, rak, Lakonija, at, Ir, nogavica Perica, GS, azot, uragan, DS M, šodo, gašperček, ČT, arogant n ost, ai, alt, Na, Artukovič, vklop, iks, kojot, Ni, Aalto, sredina, CB, At, tudi to je turizem, nemoč, Mona Lisa, OM, AVI, snaga, atentat, laguna, retorik, A ja, Rinža, Iso, vstop, takt, Ann, ataka, oro, Se. Uredništvo UGANKARSKI SLOVARČEK AIN — švicarski prakan-ton ALTONA — mestni del Hamburga AVZONIJ — latinski pesnik, roj. okoli 395 n. štetja BLAVOR — breznogi, kačam podobni kuščar, nestrupen, živi v Primorju in Makedoniji EERO — Saarinen — finski arhitekt, svetovnega slovesa LIPARIT — vulkanska kamnina RANJINA - Din ko, 1536-1607, hrvaški pesnik in prevajalec SINAN — Hasan, rojen 1922, albanski romanopisec s Kosova TENNESSEE — reka in država v ZDA TSAVO — največji nacionalni park v Vzh. Afriki v Keniji velikost 20.567 m2 Spominjam se še časov, ko smo za samoupravne aktivnosti (seje delavskega sveta, zbore delavcev itd..) uporabljali predavalnico v 4. nadstropju. Ti časi so minili in svojo samoupravno aktivnost smo preselili dve etaži nižje, v 2. nadstropje. Sejna soba je sicer nekoliko manjša, ampak skoraj smo se je navadili. Dan, dva nazaj pa se je pritiho- tapila informacija, da tudi tej sobi štejejo zadnje ure. Sprašujem se, kje bomo potem nadaljevali z izražanjem glasu samoupravljaIca. Če bomo šli spet dve etaži nižje (tak trend je bil dosedaj) se bomo znašli v pritličju. Tam pa ni nobenega primernega prostora in preostane nam le še ulica. Upam, da bo lepo vreme in primerno ozvočenje. bSJLMJ. SVS-T Hib poSTA,- VkA Mt-ti- V ŠV1C-1 IfcAGo 78Nc PlAZ. KEAOT botUTŽk TLI TOhBOU BZ-kA v AFRJti sibRL TjAHCT VLLA7 V SUlPI MAfcob Viž*. -.o&iire tlMSkl gOJ . NŽHČIS m MLttNtt aUAčiii MLs tx=> STIK. S-CAVZS nupon Antop £E.k£L Tvifc- UkA VEAMJž. su)vy». <=oEA KAEZ.L 2ZMCUC /t *nsi TE£bA- VAhH Z.IAVL Latin/ Ž-MIL C£VC. «Tto- mo TMU VI. tlA-SflUOlCA AkriUtf <* cisto- KVJ-Ab n tat) Vati p. ECSHIK T IZVOZ S.LZJ>$T. PAbAV MOLE- KULA HOESkA kULA. Ec maj) svik<- kAHNlM - veri a£mv TEAMC rt ejz-PLifcZPI JAVOU. *Tt *■-zac_ 1G8AL- kA TOC-KL boK. i-lht Tt-VI LETA- LEC 68.1- HAK- LotGA S£V|£P-UVALI N7A ktotil- kA K|K)«S MSlžC JUKMOt. MATED NLfftn. VAE.ST, ZA« Oh omaka tepe I Mlk.o mm Ltr .v AZV71 \FfcAL?C COp- D€t.y vALltUP FEAčA Te.£$tE, T£SS>\ MZ£1M£ maj TOKE. NUŠA. TOMA >!£.- eoVAE,- TAPJEJ VRTNA CVETI- CA EbOO Afcb Komet totnT pasme m kil Y Z-bA 10SIT E.RAS BLACA7- MlČACkA aA£A AVSlČ SAA- tlNElO Ml motoz- KoEVo RA2.ST. K.TL ICAIUIA všžk ttice. vrb vi. StLA- bAV-HST ■Ž.VMS, VESTA TAM LA 3K.Mll STŽ.V 8. !ML ANV>h. oUJ . lioMlv Mlk-o RAVNIK utic tj biL vola LVRofc M.kA o VioT ALUW. MsATOU /*ASAV) PLESNI koRAt. ToftV-kA-t / Nik v/ EcLa v t,oyoi AKLC , H.VH1. tJOSko MZSTD VESTA SLlkAl. n.#u. IVEVvU., Pisnik /b|MED/ ŽVIdVE TEAkJV -[DM NtiULD MOET*- LEW tei Poteči) fflrl 8LY £Ta uniCA fSoMIT ToTEM Z.TLV7 cVIS. KATO rufcisr. oAstqz P El KEE' begvoit*' ALTL &bEA AKLt, qou. M. IMA r ' tr "Šf tEJT >j<ŽA ?-E-kA| • 1 '*r:V Jv ' ?• kEiuol NA»A tiči. t-VA TIAEC. • <> .<- ..y - 'rrsjtvjr**a? ~ aue-am AzEff. MOKAV E| kM8L LEZbAC-otSki rv $r- mui TOMC. OtufclTU LLkA v Švici TEZ. — VOEMO 6ECt>. toETU- sAutkl PoUTVk rt.Vo- PIMVE— E. IMA boto-D -E1LAG. »Loitk Lam v 8im. ZoabAR. EAVtsr ČsbEZSA ESTANA -lUbSVA TEITE- blEKlCA TOUA TEliok SAVE. AM8EI C. ITT 5LAS.ZT- KMK. VEtt V SVIC.I UDSITS.R. ostb Laita. 8Asr VULkAM kJATIU-T INIW- »OJMI STEOT «ca LtTA AEAk. IdOHTJ PUC NAT- LAČILO b£C OL- EAZA Ozon EAEkO FT^B-l . »LDVAlJ SAE43E PE£M- VALZXC CLOA IpLAT-L7IVA v rekoč, TOMAŽ, reggtk MAkŽb. koLo k-TL EAblO TEAE- VI2J-3A lEbžlAL ZiJtANCC MADaž kcm- SU tiob GLASILO KTL - INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2500 IZVODOV; IZHAJA MESEČNO; UREJA UREDNIŠKI ODBOR: DARKO DENIŠA - PREDSEDNIK, ANITA ALBREHT NAM. PREDSEDNIKA IN ČLANI: TONE PRAŠNIKAR, MARTIN JELNIKAR, JOŽICA BERNARD, DRAGO VIDEMŠEK, TER GLAVNI, ODGOVORNI UREDNIK MILAN SEME; TISK KTL - TOZD TIKA TRBOVLJE, UREDNIŠTVO: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, TELEFON: 316-922 INT. 208