r«svmm pitMfuu.	■ «•». M
It«« 47.	V Lfubtlant, v DStok dne 21 novembra 1994.	Loto m.
	l xr , -, - I	MNfii Ttl		.fnfcn-------	
feMMkt^mM1, MU	ftn.MO.TMW I			crta&au Ka 8ft>—.	
Po starem geslu: JPrimite tatu!*4
Veliki lopovi so pač oni, ki 90 tatovi, • po storjenem zločinu kriče: «Primite tatu!», da bi s tem druge spravili po nedolžnem v sum, sami pa s hudodelstvom na hrbtu ostali nedolžni. Od vseh lopovov največji so pa agitatorji tigrovske politike; kajti navaden tat in slepar napravi škodo le enemu ali vsaj manjšemu številu ljudi, tigrovski zločinci pa delajo škodo vsemu slovenskemu ljudstvu. Derejo se kakor divja zver in tulijo: «Primite tatu!», da bi ljudstvo ne videlo njihovih zločinov.
«Domoljub» priobčuje volilna gesla SLS, ki dokazujejo, da hočejo tigri tudi pri predstoječih volitvah ljudstvo nesramno slepariti in goljufati. Zato nastopajo tudi to pot s starim prevarantskim krikom: »Primitc tatu!»
Prvo njihovo geslo je: «Za državne tatove, ki kradejo milijarde našega denarja — aii proti njim.»
Razume se, da bo ljudstvo, ako ni udarjeno s kurjo slepoto, moralo biti proti SLS.; kajti do sedaj so bili iz Slovenije samo tigrovski ministri obtoženi radi korupcije, ki je provzročila državi in davko-
plačevalcem velike milijone. Sušniku očita obtožnica, da je oškodoval državo za J 0 0 milijonov kron, pri prevozu 2ita in tnoke pa so bili oškodovani država in davkoplačevalci za 6 4 m i l i j o n o v kron. Dokazano je na nepobiten način, da so hoteli klerikalci na škodo stradajočega ljudstva in na račun njegovega kruha ogoljufati državo za 8 do 12 milijonov kron, ki naj bi šle v fond SLS za volitve. Ali ni vse to dokaz, da imajo tigri vzroka dovolj, da zmerjajo poštene ljudi s tatovi in da kričijo: <Primite tatuU Tako delajo vsi cigani.
Drugo geslo SLS se- glasi: -Za Vele-srbe, ki hočejo Slovence in Hrvate v babilonsko sužnost — ali proti njitn.» Tako nesramno geslo postavlja lahko samo stranka, ki ne pozna nobene hvaležnosti. ;Naj se misli o Srbih, kar Se hoče, rčs pa je, da bi Slovenci danes ne jmeli drža vb, k; je ravno tako naša kakor hrvatska in srbska,, ako bi ne bilo Srbov,- ki so izgubili v boju tudi za našo svobodo skoraj poldrugi milijon svojih' najboljših ljudi. Iti kdo je rešil Slovenijo pred Italijani? Ali niso
bili to srbski vojaki, ki so se postavi® proti Italijanom na Vrhniki ta pri Zireh? In kdo je obvaroval slovensko zemljo, d« je niso s Koroškega sem gasedli NemciP. Bili so to zopet v prvi vrsti Srbi!
Zato pa ni le nehvaležiiost. marveč t«(t nesramnost, če farovška stranka sedaj hui« ska proti osvoboditeljem Slovencev in jint za nagrado še pravi, da nas hočejo spraviti v babilonsko sužnost Ako Slovenci i« Hrvati danes ne moremo biti zadovoljni niso tega krivi Srbi, marveč Radič in Korošec, ki sta šest let, odkar obstoji Jugoslavija, delala neumnosti, mesto, da bi pomagala dograditi skupno državo.
Tretje geslo SLS se glasi: «Za narodn« izdajice, ki so nas prodali centralizmu — ali proti njim.« Od ljudi, ki so bili od nekdaj hlapci drugih in so za slovenski narod le vadi j ali, kakor za Kristusov plašč, si slovenski narodnjaki ne bodo pustili očitati izdajstva«. Mi smo bili tisti, ki smo se v Avstriji borili za. svobodo in samostojnost Jugoslovanov, torej tudi Slovencev. Takrat so bili k t e r;i k a t c t š p i j o n i k v -strijske soldateske in rabi JI črnožoltega dunajskega režima. Del srca klerikalcev je bil prej prt cesarju na Dunaju, del pa pri italijanskem
Stari tigrovski kanoa za volitve
Iz tigrovskega magacina polomljen top privlekli so. Orožja manjka in streliva: mogoče ta še streljal bo.
Avtonomija lani tigrom pomagala je do moči; zato pritiskajo še letos, da tigrov cvet se ves poti,
Korošec s sabljo komandira, hudo junaško se drži, saj jaše samega «Slovenca», ki borbe strašne si želi.
Kanon pa star je in obrabljea; nikdo se več ga ne boji in slamnatemu se junaštvu slovensko ljudstvo le smeji.
Polomljeni kanon volilni le skrijte v staro kamro spet! Saj stari že veli pregovor: «Le osel dvakrat gre u led!*
papežu v Rimu. Danes je srce tigrov samo le pri Italijanih in krvnikih Slovencev v Rimu. Ako bi imela tigrovska politika toliko moči, da bi se njene nakane izpolnile, bi bilo konec Slovenije in konec slovenskega naroda. En del bi prišel pod suženjstvo Italijanov, en del pod suženjstvo Nemcev, en del pa pod suženjstvo Madžarov, če je kdo izdajalec slovenskega naroda, so to bili, so in bodo klerikalci, ki so že od nekdaj vsakomur na prodaj za skledo Ječe.
Četrto volilno geslo SLS se glasi: «Za Juda Iškarijota, ki nas dan za dnem izdaja In prodaja v gospodarsko, politično in versko smrt — ali proti njemu.« Tigri naj si kar kupijo vrv in naj si jo obesijo okoli vratu. Čimprej to store, tem prej jih bo odrešen slovenski rod. Do sedaj je dokazano samo še klerikalcem, da so sprejemali Judeževe groše. Škofov list »Slovenec« je dobival denar iz podkupoval-nega fonda avstrijske vlade zato, da je! kupljena duša pisal proti slovenskemu ljudstvu. V Jugoslaviji pa je tudi škofov ffist »Slovenec« dobil od Srbov iz reptil-skega fonda celo franke, da je pisal tako, kakor je hotel Beograd. Zato tudi nismo nič brali, da bi se »Slovenec* ali »Domoljub« zgražala takrat, ko je Davidovičeva vlada sklepala o razmejitvi z Italijo. Molčite, tigrovski Judeži Iškarijoti! Nikar še hinavsko ne poljubujte slovenskega ljudstva, ki ste ga že tolikokrat izdali in prodali!
Zadnje volilno geslo SLS se glasi: «Za svobodno Slovenijo — ali proti njej.» Tudi to je lumparija. Kdo se pa bori za svobodo Slovencev, če ne oni, ki jih farovška gospoda zmerja, da so «libera!ci» in svobodo-miselci?! Mi smo tisti, ki pravimo, da naj ostane cerkev božji hram, da naj se v njej razlega le Kristusova beseda. Mi smo pa tudi tisti, ki se borimo, da se zaslepljeno ljudstvo čimprej otrese farovškega jarma in tigrovske politike, ki hoče z zlorabo vere komandirati kmeta, obrtmka in delavca ne le v spovednici in na prižnici, marveč
tudi v občini, v pokrajinah m v državi. Mi smo tisti, ki nočemo, da bi se slovensko ljudstvo treslo pred farovško gospodo, kakor tudi nočemo, da bi farovž strahova! slovenske može in fante preko spovednic in žensk.
Slovenija je eden najvažnejših in najlepših delov naše nove in svobodne države. Odkar smo se Slovenci otresli Dunaja, imamo v državnem pogledu svobodno domovino. Res pa je, da nismo še čisto svobodni in to tudi še tako dolgo ne bomo, dokler se ne bomo otresli italijanskega trinoga, ki sedi v Rimu in ki le premišljuje, kako bi boljše za grde namene vatikanske politike porabil kot svoje priganjače politikujočo duhovščino med Slovenci. Kadar se bomo otresli farovškega jarma, potem bomo svobodni in svobodna bo takrat tudi Slovenija. Bog in Kristus bosta šele takrat našla v naših cerkvah in v naših srcih mirno zavetje. Takrat pa ne. bo mogoče, da bi se tigrovski agi tate rji norčevali iz Boga in iz križa, kakor to delajo danes, ko pišejo, da je tigrovska borba borba za «k r i ž častni«.
Kjer vpijejo tigri: «Primite tatu!», jim odgovorite: »Tatove že imamo!« To so naši brezvestni in zločinski tigri!
Politični pregled
" Politično valovanje po vsej naši drža« vi postaja od dne do dne živahnejše, kakor je to pač naravno v naraščanju volilne borbe. Sleherna stranka skuša s čim učinkovitejšimi agitacijskimi sred« stvi izkoristiti dobo do volitev, ki je raz« meroma kratka, odločitev na volilni dan pa še krajša. Jasno se vidi, da si v seda« nji volilni borbi stojita nasproti samo dva tabora:
Nacionalni blok in skrpucalo separatistov; pristaši narodnega in državnega edinstva proti zmedenim avtonomistom in radi«
čevcem. Nacionalni blok tvorijo samo« stojni demokrati in radikali. Njihovo stremljenje gre za tem, da Jugoslavija postane močna država na znotraj in zu« naj, pravična vsem bratom, ki so pod njeno streho, gospodarsko čvrsta in bo« gata, kakor za to daje vse pogoje njeno ogromno naravno bogastvo. Jugoslavija mora dobiti le močno večino najsposob« nejših jugoslovanskih mož v parlamentu, da se enkrat prične pošteno delo za blagostanje vse države in slehernega po* edinca. V Sloveniji vodi borce za jugo« slovansko napredno misel naš minister
dr. Gregor Žerjav,
Anton Stražar:
Krvavi denar
Povest iz minulih časov.
(Dalje.) XI.
Kaj vse je doživel Hkavec iz Prapreč, ko je šel obiskat svojo hčer v Trst.
Pičle četrt ure od Dunajske ceste proti južni strani je starodavna cerkev v gotskem slogu; stavba je iz šestnajstega stoletja in je bila prejšnje čase sloveča božja pot sv. Lukeža v Praprečah. Okrog cerkve je raztresenih nekaj hiš, komaj sedem po številu; to so Spodnje Pra« preče. Znova toliko dalje severovzhodno stoji mali gozdič, imenovan Škrjanec, pa prideš v Zgornje Prapreče; tudi v tej vasi ni večjega števila hiš. Prav ob ob« tinski poti, ki vodi v sosednjo Gradiško jas, pa stoji Hkavčevo domovje.
Sredi pretečenega stoletja je gospo« (daril tamkaj Hkavčev Martin, ki je imel fečerko Francko v dobri službi v Trstu. Redno vsako leto ]o je šel enkrat ob« Iskat. Dasi je bila pot do Trsta dolga •semnajst ur, io je možak premeril vse«
lej peš. Tako se je znova napotil do| svoje hčere v zgodnji spomladi v letu 1853. Mož jc doživel na tej poti toliko zanimivosti, da se je nanje spominjal vse življenje.
Očanca, gredočega proti Ljubljani, dohiti pol gosposki človek. Ko sta hodila nekaj časa skupaj, se ta sopotnik obrne proti Hkavcu in mu govori: «Veste, očka, če mi daste za maseljček vina, vam pa povem nekaj takega, kar si boste zapom* nili za vse življenje. Glejte, za maseljček vina pa doznate tako skrivnost!«
Hkavca je mučila radovednost, kaj neki mu pove ta gosposki mož. Kreneta takoj v prvo gostilno pri Alešu; tamkaj mu Hkavec poleg vina naroči še zajtrk. Ko je tujec spravil oboje pod streho, se skloni h Hkavcu in mu stihoma pove na uho: «Očka, ni vse res, kar ljudje govore; to si dobro zapomnite!*
«Onga, ong&,» takšno navado je imel Hkavec, to je spregovoril vsakikrat, ka» dar se mu je kaj posebnega prisodilo, «jaz bi bil tistemu škricu pripeljal eno za ušesa — pa, ongž. ko se obrnem okrog, ga že ni bilo nikjer tega lumpa, ong&!»
To Je bila prva njegova novost na potil
Po sebi je razumljivo, da je Hkavec utrujen dospel v Trst. En dan je kar po« treboval, da se je odpočil; naslednji dan pa se je šel po mestu sprehajat, ali kot je rekel sam, zijala prodajat. Popoldne se je sprehajal po morskem obrežju, ogledoval pisane barke in spretne ribiče, ki so v malih čolnih lovili ribe. Ker je imel dosti časa, sede končno na klopico ob morskem obrežju. V bližini Hkavca na drugi klopici pa jc sedel drug možak. Čez čas potegne ta mož listnico iz no« tranjega žepa in začne preštevati ban« kovce. Videlo se mu je. da je z velijo zadovoljnostjo prešteval svoje imetje. Pri tem delu prideta do njega dva fan« tiča v starosti štirinajstih let. Eden ga je spredaj motil z govorjenjem, drugi pa mu zadaj pripenjal suknjo h klopi. Ko je hotel možak spraviti listnico v žep — pa lop! — potegne sorednji frkolin možu listnico iz rok in zbeži, njegov tovariš pa za njim. Prestrašeni možak hoče p!a« niti in leteti za pobalinoma, pa oj, pre« den si odtrga pripeto suknjo od klopi — sta mu lopova že izginila izpred oči. A stražnika ni bilo blizu.
«Onga, ongi, to so pa falotje, ti trža« ški otroci U je rekel Hkavec. tolažil ne* srečnega in neprevidnega moža. Obletela
mož neumornega dela In neomajnega prepričanja, eden najuglednejših jugo* slovanskih politikov, spoštovan na dvoru in v zunanjem svetu, trn v peti pa podiv* janim klerikalnim klevetnikom in drugim mračnjakom. Ime jugoslovanskega prvo« boriteija dr. Žerjava pozna danes vsa Jugoslavija, pozna in uvažuje ga zunanji svet, posebno pa še naši bratje Čehi, ki vedo, kakšne ogromne zasluge ima dok* tor Žerjav iz časov skupne borbe slo« vanskih narodov za osvoboditev izpod avstrijskega jarma. Kakor tedaj gre tudi danes dr. Žerjav svojo ravno pot. zvest svojemu prepričanju in jugoslovenski domovini Njega ne prevzame malen« kostno častihlepje, kakor ga tudi ne za« skeli satanska gonja škofovih listov («Domoljub», «Slovenec» itd.) proti nje« govi osebi. Klerikalno laganje proti dok* tor ju Žerjavu z ene plati ne obeležuje njegove velike zmožnosti, kakor na drugi strani dokazuje uvaževanje dr. Žerja« vove osebnosti dejstvo, da ga je kralj v sedanji vladi postavil za ministra. Možu tako odličnih sposobnosti kakor je dok« tor Gregor Žerjav sledi v Sloveniji fron« ta navdušenih naprednjakov iz vseh slo« jev. Druži jih ideja jugoslovanske svo« bode, enakosti in bratstva, njihovo odporno silo pa hrabri zavest, da za četo slovenskih naprednjakov stoji mogočna fronta složnega nacionalnega bloka, ki ni':oli ne bo dopustil, da bi v Sloveniji zopet zavladal črni režim farovža, ki se briga le za svoje koritarje, k tlom pa pritiska vsakogar, ki ljubi skupno jugo« slovansko domovino.
Nacionalni blok je složen v prepri« čanju, da tudi v Sloveniji ne sme več zavladati stranka ljudskih sleparjev, laž« nivih obljubarjev, farovških kulukarjev, separatističnih jezuitov in korupcijskih koritarjev. Za takšne so. se namreč iz« kazali klerikalni tigri, ko so tri mesece
sta več ulic in poklicala s seboj še poli« eaje, toda tatinska ptička sta že izginila.
«Dobro si bom zapomnil te tržaške falote; ob pet sto goldinarjev sem!» tako je tarnal okradeni možak. Za Hkavca pa je to bil drugi presenetljiv dogodek,
onga...
Ker je bil Hkavec že desetič v Trstu, so mu bile že tudi dobro znane poedine gostilne, kjer se je za nizko ceno dobila poštena vinska kapljica. Zato tudi ta večer krene k «Mornarju» na vino.
Ko je tako počasi pil, čuje od sosed« nje mize v kotu slovensko govorico; sedela sta tam dva mlada Kranjca in sukala tale pogovor:
«Ti, Jaka, ali pa misliš, da se bo dalo to izpeljati in priti do denarja? ...»
«Imej no, imej pamet, Jurče, vse se bo naredilo, le pogum, in pij! Jutri bova že lahko bogatina ...»
Za Hkavca se fanta še zmenila nista, ker sta ga smatrala za «Trestinarja».
Možak pa je s previdno pazljivostjo ogledoval oba fanta, a kar naenkrat si seže v lase in zagodrnja sam s seboj: «Onga, onga, tega Jurčka pa poznam; ta je bil pri Šimnovcu v Zabrežju, ravno ta, onga!...»
Imeli popotno oblast v rokah. Klerikalni tigri so
pri vladnih jaslih pozabili na avtonomijo in druge obljube,
naše fante so še nadalje pustili v Maee> doniji, davke pa «prišravfali», da je kmetu brizgnila kri izpod nohtov. Zra« ven pa so uganjali nezaslišano korupcijo, s katero so oškodovali državo za ogrom« ne milijone. Zaradi korupcije sta ob* tožena
dr. Korošec in Sušnik, d očim proti no* benemu samostojnemu demokratu
v parlamentu doslej ni bila vložena kaka obtožba zaradi korupcije.
Nacionalni blok je složen v prepri« čanju, da je pri teh volitvah treba s klerikalci enako obračunati kakor z nji* hovimi zavezniki, ki se imenujejo: pri« smojeni Radič, bosanski muslimani, macedonski Turki, vojvodinski Švabi, preostanek Madžarov in kolikor je v Jugoslaviji Judov in ciganov. To je lepo pisana družba, da se pisanim kožuhom naših tigrov ne more bolje prilegati. Toda eno je narobe: kosmati in pisani so v tej družbi tudi politični nazori. Vsak gleda, kako bi drugega ociganil pri volitvah. Še pred tednom so se široko« ustili, da bodo pri volitvah skupno na« stopili v vsej državi. Zdaj pa je Radič vsem skupaj dal brce in hoče pri volitvah pobrati mandate posebno klerikalcem, enako pa seveda tudi ostalim svojim za* veznikom, da jih tako spravi pod svojo popolno komando. V svoje časopisje po* šilja zavratne napade proti dr. Korošcu, Spahu in Davidoviču; vodstvu svoje stranke pa pošilja navodila, kako je treba agitirati proti njim. Razume se. da so posebno klerikalni tigri nad Radičevo hinavščino posebno v ognju in bi menda Radiča kar raztrgali, ako bi vedeli, kod se skriva ta strahopetni in zahrbtni re«
Zelo je bil radoveden, kaj se bosta še nadalje pogovarjala Kranjca, pa več ni mogel slišati kot edino to še:
«Torej jutri se bo videlo na Opčinah, ali bova imela srečo ali ne ...»
Nato sta fanta plačala in odšla. Hka« vec pa je obsedel v gostilni in premišlje« val: «Bog vč, kaj hočeta izpeljati. Govo« rita pa zavito, onga ...»
Naslednji dan po tem razgovoru, ki ga je čul Hkavec v gostilni pri «Mor« narju» je bila kaj vesela vojaška družba zLrana na Opčinah nad Trstom v Greg« čevi-gostilni. Za veliko mizo je sedelo sedmero vojakov, pod božjim razpelom v kotu za mizo pa so imeli majhen oko« van kovčeg. V n jem je bil denar, ki so ga redno nosili bližnji vojaški posadki od glavnega poveljstva iz Trsta.
Od teh sedmero vojakov je bilo pet prostakov, eden desetnik, eden pa nared« nik. V tej družbi pa sta bila tudi naša dva znanca Metin Jurče in Trdinov Jaka. Lahkomiselni narednik Blaž je oba po* znal komaj po videzu, ker je večkrat že z njima pil. Toda tako nikoli, kakor ta dan. Vino je teklo od mize, plačnika pa sta bila Jurče in Jaka.
«Ti, Groga, ti si izboren fant, in ti, Tomaž, tudi! Vidva imata še kaj usmi*
publikanski čudotvorec. Tako se torej pričenja potrjevati, kar smo mi že davno povedali, da
Radič ocigani vsakogar, ki se mu približa.
S tem pa je tudi označena strahovita za« voženost tigrovske politike. Pomislite; dr. Korošec, Spaho in Davidovič so Ra* diču s svojim hvalisanjem samo pripo* mogli do tega, da bo zdaj pri volitvah, pobral njihovo smetano. Govorili so o nekakšnem sporazumu, Radiču pa je bilo le za volitve. Hoteli so spreobrniti pre« kucuha Radiča, zdaj jim pa on leze n« grbačo. Tako se danes spoznava, da je bil tako zvani
sporazum le sleparska fraza,
prizadevanja tako zvanega sporazuma« škega bloka pa le voda na Radičev mlin. Radič je pustil svoje zaveznike na vladi, da so se pred ljudstvom pokazali v svoji popolni nesposobnosti in korupciji, sam pa se je medtem pripravljal za volitve. Ko je tigrovska vlada končno odfrčala od vladnega krmila, se svet ni podrl, ka* kor so prej rohneli tigri. Pač pa je Radič odnesel svoja šila in kopita v varno skrivališče, odkoder sedaj piha v volilno žerjavico; njegovi zavezniki pa si rujejo lase. divjajo in si izpovedujejo:
«Vse je zavoženo! Radič nas je ociganil!«
Po vsem tem se seveda ne sme iz* ključevati možnost, da Radič pri volitvah pobere klerikalnim tigrom nekaj manda* tov. Krivda pa leži na tigrih samih, ki so med zapeljanim ljudstvom hoteli z ne* čuveno gonjo proti državi kopati grob pristašem države, torej predvsem demo* kratom, a so ga izkopali — sebi!
Ob popolni zmedenosti klerikalnih tigrov in ostalih ljudskih sleparjev, ki jik zdaj drži na špagi Radič, pa
nacionalni blok nastopa složno,
ljenja do nas ubogih vojakov! E, kaj se vama mara, vidva dobro služita, mi smo pa siromaki, čeprav služimo samega pre* svetlega cesarja!« tako govori narednik.
«Le pijte, fantje, pa bodimo veseli, saj človek živi samo enkrat!« mu odvrača Groga — s pravim imenom Trdinov, Jaka. Kajti Jaka in Jurče sta imela za* hrbtne namene s temi lahkomiselnimi vojaki in sta jima povedala čisto druga imena in drugačen poklic, kakor sta ga v resnici vršila. Dostikrat so že pili sku* paj ti znanci, ali ta dan sta civilna pri* jatelja vedno klicala majolko za majolko vina na mizo.
Že vinjeni vojaki se niso nič menili, da jim je že zadnji čas, oditi k posadki z blagajno. Tudi niso zapazili, da njih plačnika nista tako pila iz kupic kakor oni, temveč samo pokušala vino in ga zlivala skrivaj pod mizo. Ko se je pa že večerilo, je> Jaka skrivaj natrosil nekih praškov v vino. Ko so vojaki izpraznili tudi te čaše, so po vrsti začeli dremati in kimati z glavami...
Stara krčmarica, gluha Mari, se nI dosti menila za pivce. Kadar je Jaka kli* cal vino na mizo, ga je prinesla njena hči, ki je bila v kuhinji.
«Halo, Mari, zdaj pa k računu! Vo* jaki so že podremali, midva pa moravft tudi domovU pokliče Jaka krčmarico..
9 zdruienirai močmi in s skupnimi Kan« didatnimi listami, kjerkoli se bo za to pokazala potreba. Nacionalni blok se »aveda, da mu je poverjeno varstvo državnega edinstva pred takimi brez« domovinskimi rokomavhi, kakor so Radič, klerikalni tigri, Spahovi muslimani, Turki, Nemci. Madžari, Judi in cigani. Nacionalni blok se zaveda, da v odporu
Kroti tej divji zmesi ne sme ostati izgub« jen niti en glas, ki bo oddan za državo. Nacionalni blok se zaveda svoje moči in si je svest zmage. V njegovih prvih bor* benih oddelkih so tudi slovenski napred* njaki pod vodstvom dr. Žerjava. Tudi zanje je prišel zadnji čas, da poravnajo malenkostna nasprotja, ki so doslej ob« stojala, in se do zadnjega moža priklju« čijo pod prapor Svobode, Enakosti in Bratstva. Kaj nam more vse obupno bev« »kanje škofovskih listov, kaj vse steklene politične pridige, kaj vse zlorabe cerkve fal duhovskega stanu!
Klerikalni tigri se zvijajo v obupnih krčih
m 8. februarja bo konec njihove žalostne glorije. Zmaga pa bo naša!
Politika v zunanjem svetu spričo naše domače volilne borbe stopa v ozadje. Pa tudi ni kaj posebnega beležiti. Naša soseda Avstrija je dobila novo vlado, ki menda ne bo boljša ne slabša od prejš« nje, ker je iste farovško * velenemške baže. Druga naša soseda Italija se na« dalje ugonablja s fašizmom in se ne more rešiti Mussolinija. Med Anglijo in Rusijo so se razmere znova zaostrile, ker je an* gleška vlada odločno nastopila proti boljševiškim nečloveštvom. Boljševike bo treba ukrotiti. A s tem naj se peča zunanji svet. Mi moramo predvsem ob* računati z domačimi boljševiki. To pa so: podkupljeni Radič, naši klerikalni tigri in ostala protidržavna svojat. Vo« fitve so 8. februarja!
Dopisi
JE2ICA PRI LJUBLJANI. Lanskoletna predavanja tukajšnjega Sokola bo bila izredno lepo obiskovana in so dosegla lepe uspehe. To je zbedalo zlasti proti vno stran, ki misli, da je edina poklicana, deliti ljudstvu izobrazbo. Simpatije so vseeno ostale na strani Sokola in v zadnjem času je ljudstvo naravnost povpraševalo, kdaj pričnejo letos eokolska predavanja. Zato upamo, da letos obisk ne bo zaostajal za lanskim in vabimo vse prijatelje naprednega izobraežvalnega dela na zanimivo gkioptično predavanje g. dr. Laba o temi <Dalmacija in Jadransko morjem. Vrši se v soboto 22. novembra točno ob 8. uri zvečer v Soli. Vstop je vsem prost. Slike so izredno lepe, deloma v barvah. — DPO.
JEŽICA PRI LJUBLJANI. S Kmetijsko podružnico so torej klerikalci do tal pogoreli I Vrgel jih ni ob tla Žerjav, podrli so jih sred, pravica in zakona; vse troje so namreč gazili brez vesti, ker so mislili, da za katoliške profesorje <skmetej ni nobena stvar greh. Zasluga Bizjaka pri tem je zelo velika: iz avstrijskih arhivov je dvignil pozabljenega klerikalnega agitatorja Verbiča in ga je dvigal in dvigal, od Marijine sobice do kapa Gasilnega doma, dvignil ga je, da je žalostno padel Verbič, in da je sramotno padel in potegnil .rta krati«« sam brihtui Bizjak. Izključitev Bizjaka iz mirne strokovne organizacije je dokaz, kako nestrpen in zagrizen je ta človek, in kako se ga vse otresa. Izključitev Bizjaka je težka moralra klofuta za Slovensko katoliško izobraževalno društvo, kateremu predseduje izključenec. Mislimo, da ga bo že minilo veselje, nagajati in podirati in da se bo kmalu navadil spoštovati vse, ki res kaj delajo. Njegova napadalna ma-nira je skrahirana in o Bizjaku se že poje: Bizjak je doigral, Bizjak naj gre! V soboto so ga tudi občinski možje pri seji temeljito okrcali in je tudi tu vlekel "ta kratko. «Ta krat"? kos> je tudi potegnil v zadevi dopisa na Agrarni urad. Sestavil ga je stricu Kosu tako pomanjkljivo in površno, da mu je bil zagnan nazaj.
Seveda, kdor se briga aa Jarfeve komedije, 2a <Domoljubov> bojkot iu za podiranje Gospodinjskega tečaja, ne utegne v redu sestavljati prošnje. Tak, ki zapravlja s tem ugled županove pisarne, je seveda prvi poklican protesti« rati proti zlorabi državnega denarja s strani vzornega tukajšnjega Gospodinjskega tečaja. «Nepristranski> pisar župana Kosa naj se tudi odvadi <sufliratii> na občinskih sejah, sicer utegne tudi on kdaj priti na Verbičevo mesto, namreč pod kap. Gospod Bizjak, v naši občini imamo samo enega župana, in to niste Vi! Glejte, da se nikdar več ne zmotite, Vi ste namreč samo pisar. Zdravo!
GORNJE PIRNIČE. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani je uvedlo s 1. oktobrom t. 1. selsko dostavo pri pošti Medvode za kraja Vrje in Gornje Pirniče. Pošta se dostavlja vsak dan razen nedelj. Občinstvo je to odredbo sprejelo z zadovoljstvom. Preskrbljen je tudi za kraj Gornje Pirniče poštni nabiralnik za pisma. — Želeti je, da dobi tudi kraj Vrje svojega.
POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO. Že dolgo vam nisem ničesar napisal za «Domovino>. Pa saj veste, poleti kmet ne utegne, dela ima čez glavo. Ce hoče živeti, mora garati od jutra do poznega večera sam z otroci, ker s tujimi delavci obdelovati, če ni prav velik gruntar, pride predrago. No, zdaj, ko se je delo ugnalo, sem se odločil, da tudi iz našega kraja nekaj napišem. Danes bodi pisanje bolj gospodarsko. Letina je bila letos bolj srednja. Spomladi in poleti je bilo preveč dežja. Nakosilo se je poleti sena in jeseni otave že še nekaj. Pa kaj se hoče* ko pa cena živini ni posebna, a meso je, kakor pravijo oni, ki ga kupujejo, le drago in noče nič popustiti v ceni. Našemu kmetu tu v dolini in po gričih je pa glavno živina. Od živinoreje [ prihajajo glavni dohodki, če ima kmet res srečo pri živini. Kdor ima kak lep gozd, ima seveda danes tudi precejšnjo vrednost, četudi naši lesui kupci tožijo zdaj o slabih lesnih kupčijah. Žita smo letos malo pridelali. Jesen imamo prav lepo in se je vse jesensko delo prav dobro opravilo. Sadja je pa bilo letos v dolini veliko. Zadnji čas je bilo še nekaj kup-
Ko je bil račun poravnan, odide krčmarica nazaj v kuhinjo. Jurče pa naglo pograbi okovani kovčeg in oba paj« daša s plenom izgineta v temno noč ... Ko se je čez čas vrnila v sobo stara go« Stilničarka Mari in užgala svetiljko, je godrnjala: «E, kake težave so s pijanimi ljudmi. Nocoj bom imela kar sedem ded« cev v nadlego ...»
Vojaki so res spali kakor klade, brez sence zavesti, da je zanje to spanje »sodno s strašnimi posledicami.
- XII. ;
Izmed sedmih vojakov, ki jim je bik v pijanosti vzeta «kasa», sta bila ustre« Ijena desetnik in narednik, prostaki pa obsojeni na deset let težke ječe.
Tiste dni so v Trstu in v okolici govo« rili samo o sedmerih pijanih vojakih, ki jim je bila vzeta blagajna, in o dveh civi« ■stih, ki sta jo odnesla. Se silneje in pre« ♦rešujoče je učinkovala vest, ki je kmalu sledila, da sta bila desetnik in narednik Ustreljeno, ostali pa obsojeni na deset let težke ječe. A o obeh lopovih ni bilo •ledu. Vsa poizvedovanja so ostala za*
man, niti opisi se niso strinjali, in tako so oblasti opustile zasledovanje-
XIII.
Kaj vse je doznal dr. Sto« klas, ko je znova obiskal svojega prijatelja morav« škega kaplana Matijčeta.
Raznesla se je novica po okolici bre« žiški: da ima zdravnik dr. Stoklas ne« zakonskega sina in da je omedlel, ko ga je slučajno spoznal kot tihotapca v go« stilni pri Ribiču za Savo.
Klepetava krčmarica Jera je tvezila vsakojake pravljice in jih na dolgo in široko pripovedovala zvedavim gostom, dasi v resnici ni dobro vedela, kdo izmed tistih tihotapcev je bil dr. Stoklasa sin. Slišala jc le takrat doktorja v zmedenosti klicati sina. Pa vendar ga je ženica vsa« kemu gostu natanko opisala, češ, da je bil tak kakor sam bognasvaruj in grši ko levi razbojnik na križu.
Seveda je govorica prišla tudi do gospe Helene, dr. Stoklasove žene. Dobri gospe je bilo hudo pri srcu ob poniževal« nem opravljanju in raznem namigavanju ljudi. Z jokom je govorila svojemu
rooau;
: «.,<" ,. ■'" .'i -. ...
«Zakaj mi o tem nisi nikoli nič po* vedal? Vse bi že bilo izravnano. Tako pa je najina zakonska sreča narušena v nje« nem najlepšem sijaju! O, zakaj si mi stvar prikrival, zakaj si bil nezaupen!»
Dr. Andrej Stoklas je bil spočetka le obupan in je molčal. Ko je končno iz že« ninega glasu spoznal, da mu odpušča, vendar pa si z njegovo lastno izpovedjo želi olajšati gorje, je začel pripovedovati vse po resnici. Povest je bila dolga in Helena je jokala ob njej. S solzami pa je odpuščala in ni dostavila niti enega vpra« šanja. Pri vsem svojem pripovedovanju je dr. Andrej zamolčal le sedanjo usodo Jurčetove matere in ni povedal, ali še sploh živi in kje. To pa zaradi ljubega nadaljnjega miru, da je mogel še nadalje upati, da pojde včasih posetit kaplana Matijčeta. Saj so se mu ti obiski zdeli kakor novo pomlajenje v veselih in trp< kih spominih na burna dijaška leta.
Navzlic pobotanju dr. Stoklasa s so« progo Helenico je stvar imela le eno po« sledico: premestila sta se iz Brežic v; Višnjo goro in se tako izognila besedi« čenju, ki v brežiškem okraju kar ni hotelo pojenjati. No, senca spomina je vendar šla z njima in jima še včasiB grenila ure, česar prej nista poznala. ■ -jjf.i ■	(Dalje prih.)
žlje, pa ne posebne. Kmetje smo nekaj sadja1 posušili, skoro vsak je napravil, če je malo večji posestnik, za domačo potrebo mošta,! mnogo sadja se je pa pokuhalo v žganja. Vem, j gospod urednik, da boste zmajali z giavo m zaklicali: Ze zopet to žganje! Imate deloma tudi prav. Ce bi ga ~merno pri delu pili, bi še ie bilo najhuje. Ne smete msliti, da je naša dolina «šnopsarska». Ne, tu pri nas se vidi le v redki gostilni, da si domačin naroči žganje. Seveda moramo odvišno sadje deloma si.uiiati, kaj pa hočemo! SI.širno in beremo, da še naš škof kuha doli p; d Šmarno goro, kjer iina sv< je šole. Pa naš župnik, ki ga menda nič nč p js, i ga tudi kuha. Dal si je napraviti p sebnn ce- ^ nientno jamo za naniočo sadja. To ja uo za : močo je napravil zraven gnojnifne jan;e in je malo gn< jnice prišlo med močo. Poskusili so kuhati, pa je menda tako smrdelo, da še v peklu ne more huj e smrdeti. Vse je moral proč vreči. Ko bi se bilo kakšnemu demokratskemu kmetu zgodila I a' a taka nesreča, bi b Ia kmalu kaka lere j lka ali tercij lec brusil jez.k o kaki tirni t .o; ji. Mar., i g. župnik odvišno sadje razdel i n.ed reveže, ki ni maj d sadnih vr. v, zato pa veli! e družine.'Pri teh g sp dih je ta! o n ato srčnega čuta. Nimcj > • r.ru/.in in ne ved , i;j so družinske skrbi.: P hiranja n zt) rarja pr. tem župniku je pa že t 11.o, da že vse gidrrja in zatav'ja, tudi1 t jezovi p drepniki. Za frsa prejšnjega, sedr j p jnega /upnika, je bil i to čisto drugače. Pa se bom še drugič kr j oglas 1. Zdaj Vas pa lepo p ztiia iti. — K ni e t - d e 111 okra t.
GORNJA VAS V FfiLJANSKI DOLINI.' Naš Sokol za P. Ijansko dolino, jo pričel sv, j? zimsko prosvetno delo v nedeij 1 9. t. m. z uprizoritv.j 1 igre <Ttž' e ribo. Pr.reditev in igri slede a vesel ca sta bili prav d bro ob-is ani. Igrrl 1 se ja vsestransko piviljno, za 11 e rtz.i.ere piav di Iro, Ne! aj.ja, kar hi bilo želeti: da bi se igre izbirale iz našega domačega. predvsem kmelskeja 'življspj.t." No, taka igra se cciii bo nudila 7. (fe.L;en>bra,.ko priredi S kol Meškov večer s pYeda\'arjeiiY <> ; sa'.elju Mešku ter z uprizrrilv.j» njegove drame cPH Hrastovih*. Nihče raj ne zamudi te prireditve. Se prej se bo priredil Miklavžev večer s par-l;e!jnl m d broliotniflit angeli na^e otroke in tudi odrasle. — Z velikim trudom in žrtva-lii: smo zgradili za dolino SokiTski dom in ustanovil S; kola k< t jaz nazsdrjaStvu in temi ;o so žrtvovali posamezniki zarrj
zabavljajo. S samim kričanjem in zabavlja-1 na vrsto ul prišel niti takrat, ko so spravili že njem ne bomo dosegli ničesar, pač pa z de- vse svoje politikastre na dobra mesta. Pozab-lom in izobrazbo. — Več tatvin se je sedaj ljena je bila avtonomija, pozabljer > vse ne-
dogodilo v našem kraju. Tako so neznani lopovi udrli na tStari pošti* pred vratmi Črnega grabna v shrambe, kjer ima g. A. Krsnik tobačno zalogo. Uzmoviči so pobrali precej cigaret in iz omare večjo vsoto denarja. Kmalu na'o pa je neki pohajač kradel v Krašnji. Ptiček pa se je ujel v past in prišel v roke pravice. — Znani pisec naših podlistkov g. Anten Stražar (Prapreče 13, p. Lukovica pri Domžalah) je sedpj v službi v Ljubljani. Ker se na-
varnosti, ki so nam baje grozile od ccentra-lizma*. Niti vera ni bila več v nevarnosti, saj so se vezali s Turki. Čakali s.no, da pride kateri tiger in opraviči SLS, zakaj ni izpolnila obljub. Nikogar tistih, ki so obljubovali, ni bilo. Poznali so nas le pred volitvami. Nasprotno pa je Zveza kulturnih društev pošiljala k nam svije najboljše predavatelje, ki so nas s svojo strokovno znanostjo v marsičem poučili. Toda ne samo, da nam ta SLS ni pomagala, temveč
merava strlno naseliti v Ljub'jani, prodaja je kmeta namenoma hotela oškodovati za težke svoje tukajšnje posestvo. Posestvo se nahaja v milijone. Prodajali so pod roko tovorne liste
izredno lepem kraju, komaj deset minut od Lukovice, nedaleč proč cd državne .ceste.
za znižani prevoz turščice v slovenske kraje. Pri vsakem voznem listu bi zaslužila klerikal-
Kdor je kupec, nrj ne zamudi lepe priložnosti na Gospodarska zveza 500 do 800 Din. Da jih ni in nrj se takrj oglasi. — G. Stra"ar nam za 1 oblast pravočasno zalotila, bi oškodovali slo-dol^e zimske večere pr pravlja r.animive na- venskega kmeta za dva do tri milijone dinar-rodne pripovesti. ki bodo izhajale v c^omo-' jev. Spomnimo se Kmetjske družbe in njenega
«predsednika» Jarca. Toda najvišje državno sodišče je napravilo konec tudi njegovemu vladanju. Tu imamo jasno sliko o klerikalnem
v dolini. Mnogo so žrtvovali posamezniki zr in se žr-lvujej \ kar je vse hvale vredno. Le r prej ha aeb, a 'z imffmnuslft s'j-< v t^iš. Treba je .'aii mladini vzpodbude in.-medaeb; jn. mrlo p trpeti, ne pa izvi jati radi I ake malenkosti nep .tre.bn h, za Sokola zlh p, slerlic. Vsakdo j nrj prispeva in pomaga po sv, j h močeh in ime"ju. —"Zdravo!
. LUKOVfCA PRI DOK ŽALAH, V Št, Vidu pri LukovU-i ja imel g. Jeras v nedelj ) 18. t. m. predavanje. Poslušalci su z zanima« j epi poslti-š Ii g. govornika,- ki je predaval o tirem groz-,neui umiku naših bratov Srbov skozi albanske g re. Poslušali rs:o g. sp da govornika še s tem večjim zann.arjem, ker je t> i I on ram v druž-l>ic: onih Slovencev, ki so y takratnih strašnih dneh z brati Srbi trpeli nečloveške grozote. Kakor je dej 1 g. predavatelj, je bila to Gol-gata srbskega ran,da. Zares s sp ištovarj?m. in p; nosom moramo občudovati te junake, ki so toliko žrtvovali za n; šo domovino. Ko bi to tehtno premislTi naši sedanji godrnjači, gotovo bi spoštovali našo novo domovino, ki se je rodila iz trupel mučenikov. Med pi sluSalci so bili pristaši raznih strank. Več takih predavanj v naš kraj, da bodo ljudje dobili drugačno mišljenja — namreč tisti, ki sedaj samo
vini*. — Agit:raj'e med prijatelji za «Domovino^
GORNJI LOGATEC. Tukajšna trgovka gospa Frančiška Sve'lič se je preselila v Mo- j farizejstvu. Pred volitvami polna usta obljub, ste pri LjuHj<ni. Njena hčerka Ivanka je pozneje so nas pa popolnoma izbrisali iz spo-
bila ena naiprid"eiših telovadk pri našem! mina- In take liudi smo V()lili- B g nam odPusti Sokolu. Mirno, tiho in skromno dekle, ki ie vsaj ta greh. - Bivši volilec in pri-
vestno izrolnievalo vre obveze do društva, j s *a š ^LS.
'udi ta'ce. ki se iih druge branijo Koliko] MARIJA GRADEC PRI LAŠKEM. Da niso
simpatij si ie odba;anra festra Ivanka pri- ! naš> občinski odborniki in župan z ljudstvom, dobila ir-ed sodruštveniki. te pokazal pošlo-1 Pač pa so mu povsod nasprotni, priznava sam vilni ve"er. ki 'o pa ji priredile ss. telovadke.! ^Slovenski gospodar* v depisu iz naše občine S. Ivanki žel mo vso srečo v nni domovini; j z dne 13. t. m., ko pravi, da bodo demokrati ' nai bo Sokolu v Mostah tista opora, kot ie' župani v naši občini takrat, ko bodo že vsi se-h;Ia od urtano"ihe n??emu Sokc-Pkefu dru- danji kiertkalni občinski odborniki župani. To
i 5{vu__Sam; d:l"tan^'e _ prvič ra odru — Pač zato, ker bodo občani šele takrat spoznali
co"nam v nedel o pedali I inhartovo «Žurarn&tcnfno klerikalno nespretno občinsko go-novo Mi^ko« ta!(o dobro in tako fla«*avno, i spodarstvo.
da Ifevilrit uii poste niso hoteli vereti. da i HUDA JAMA PRI LAŠKEM. Čitatelji «Do-imaio pred	s^me novin°e Itrra in movine> so že do vrha glave siti obrekovanja s
n~3s' e v?e e bi'o prav dobro. Pmd in med strani dipisnika v «S1,venskem Gospodarju*, igro- so neumorno pvjtali naši vrli ta^buraši, ki neprestano* stresa iz svoje malhe podlo ki SO ro?tali za nafe društveno rfi TieVc ne- izmišljene laži proti g. F. V. Odgovor naj bo obhodno potrebni. — V nedeljo'dre 23, t m., nastopen: Tu v Hudi jami obstoja SSDU, ker ob 3. popoldne predava v dvorani br. 1 enas- imamo delavce, ki so vsi proti klerikalizmu. siia strokovni u<fiie!j rta Koroški Peli go- Zakaj pa klerikalni podrepniki ne osnujejo ■spod Jop'p 7i"-nn"ič o inkviziciji--in nienih ; s.v< je klerikalne organizacije? To pa zato, ker mfanoviteljih Predavanje bo nad v?e zani- ' d? bro vedo, da bi niti enega člana ne dobili, mivo iri opozariaufo nanj tadi scmišPenike Delavci se dobro zavedajo, da klerikalni tigri, 'z okolice. — Vrblni imerukj za skupščinske ko so bili v vladi, niso zanje storili ničesar, volitve so razroloženi pri županstvu Ali si Dr. Žerjav sam, ki niti poslanec ni bil, je več se že prepričal, če si pravilno vpisan? Ako! koristil delavcem kakor vseb 21 tigrovskih po-nisi, se boš na dan volitev zastonj jezil da slancev'in ministrov. Demokratska stranka, te ne -puste voli Pritožbe so dopustne samo. katere načelo je: Svoboda, Bratstvo in Enakost, do 25 t m. Spn-iiii eniki iz ŽiLeiš, to opozo- hoče delavstvu odpreti oči, da bi spoznalo, kaj rilo veka posebno Vam!	j bi se vse godilo, ko bi klerikaLzem zmagal
i BLIiCB. Zadnje politične afere.in klarikal-j nad vsem, kakor za t asa svete inkvizicije. — ne sleparije v it.3: gradu so. morale odpreti' še nekaj v pojasnilo dopisniku. cSlovenskl i oči tudi marsikateremu zaslepljenemu Blcča- j Gospodar» piše, da nekaj rudarjev čita «Donu. Tako nesramne' politike, kot jo vodi pri movino». To ni res, temveč prav mnogi rudar-n-.s SLS, ne poznajo menda nikjer drugje na jev čita «Domovino>. Presneto malo pa Jih svetu. Dcbro se še*spominjamo volilnega shoda vidim, ki bi čilali. «Slovenskega Gospodarja*, v stari šoli, ko nam je agiiaior SLS obljuboval, kar bi tudi bilo zelo nespametno za vsakega nebesa na zemlji. Bib siiK) prepričani, da bodo trezno mislečega rudarja. Povem dotičnemu naši fantje ta1 ■ j doisia, da se uašni na mestu dopisniku da nisem demokrat šele zdaj, ko izplačajo 20ods'0tni odteglji ji, da se davki zni-j <konje' tura kaže*, ampak sem bil že davno žajo in da dobimo tak. j avtonomijo, kakor prej. Drli s klerikalno-korupcijo! Živela; na-hitro pride vsaj edeuteh ljudi h krmilu države, predna- ŠSDIH — Rudar iz Hude jame. Nasedli smo jim, toda nasedli smo jim zadnj.Č. j PODČETRTEK. Dne 14. t. m. je umrl Usoda jim ja dala priliko, da svoje obljube komaj 38 let slar posestnik in gostilničar, Izpolnijo, saj so dobili čez noč štiri ministre., bivši občinski odbornik ter član krajnega Zeljno sino čakali izj? Initev obveznosti, "ki so šolskega sveta g. Edo Staroveški. Z njim je jih inieli nasproti nam volilnem. Mesto priča- izgubil naš trg moža vedno odkritega zna-kovahega smo čuli le o preganjanju uradni- čaja, zavednega Jugoslovena in odločnega j štva,' in to še takega, o katerem sami v vsej naprednjakai Nikdar se ni bal povedati res-sv; ji brezvestnr.sti niso mogli povedati ničesar, niče v obraz in če je to bilo komu tudi ne-slabega. Ubogi kmet pa je čakal, kdaj mu da1 ljubo. V mračnih avstrijskih časih je bil on vlada vsaj drobtinico obljubljenih dobrot. Toda | menda edini tržan, ki je imel slovensko tro-
bojnieo in ki se fe upal z njo na dan; spričo svojega narodnega mišljenja je krepčal neodločne z besedo in dejanjem; kot naprednjak je bi! požrtvovalen do skrajnosti. Že težko bolan je še izpolnil pri septembrskih občinskih volitvah svojo dolžnost — prelep vzgled vsem lenuhom, ki polni zdravja zanemarjajo svojo državljansko dolžnost in izostajajo pri volitvah. Zato, dragi Edo, slava Tvojemu
spominu, zgled Tvojega odkritega značaja, narodnjaka in naprednjaka pa ostani med nami v prid domovini, katero si tako iskreno ljubil.
ŠMARJE PRI JELŠAH. V zadnji številki «Domovine» je nekdo prav v kratkem opisal razmere v tem trgu. Omenil je tudi nekaj o Katoliškem domu. Dobro bi bilo, da malo natančneje posvetimo v te »katoliške domr.rje>. General je seveda g. Turk. Njegova graščina v Stranjah mu pa menda ne prinaša toliko dohodkov, da lahko brez brige za domačijo leta okrog po trgu in okolici. Gotovo bi bilo j pametnejše, če bi doma listje grabil ter koše j in košare pletel, kakor pa, da se trudi in 1 ubija za tako prazen nič. Mogoče misli, da si bo s <fehtanjem> med ubogimi kmeti nebesa zaslužil in priboril pokojnino. Pod takimi pogoji bi še jaz žrtvoval proste urice in ljubo zdravje ter kričal okrog: «To so naša načela itd.>. Vsak pameten človek skrbi najprej zase, potem šele za druge. Ce si g. Turk sam ne zmisli tega, bi mu pa moral g. kanonik kot pastir vseh ovac in tudi kotšrunov povedati in ga izobčiti iz svoje pohujšljive družbe. Ti se p« samo smejijo, Če se tu in tam kak koštrun prekucne in telebne v jarek. So kakor prevzeti pastirji. Če ne bo kruha iu ne mane, takrat si bo pa <Bog živi> in pa skledo «naših načel> privoščil. To mu je napisal v trajen •pomin nekdanji njegov sošolec in najboljši prijatelj — Binžekov Pepe.
SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. Dne 10. t m. 00 neznani tatovi odpeljali Mariji Gajškovi, pocestnici v Brezju, ves mošt; pustili so ji samo nekaj vina. Na sumu je baje neki gostilničar iz sosednjega kraja. — Tukajšnja Javna ljudska knjižnica zelo lepo napreduje. Nabavila si je lepo število novih knjig, večina romane, pa tudi časopise, po katerih člani knjižnice neverjetno pridno 6egajo. Za zimo se bo poskrbelo Se za več koristnega čtiva. — Naše klerikalce je neznansko potrlo, da so njihovi voditelji v Beogradu tako nesramno pogoreli.
ZIBIKA. (P o i a r.) Dne 8. t m. popold. je Mčelo v Reberniškovi gorici v Pustikah goreti vinogradniško poslopje. Ker je bilo s slamo krito, je bilo v nekaj urah upepeljeno. Zgorelo Je tudi sosedovo vinogradniško poslopje. Ker slučajno ta čas ni nikdo prebival v gorici, je uganka, kako je ogenj nastaL Sumijo neke osebe, ki so v sorodu s posestni co zgorelega poslopja, ki se je ta čas nahajala v zaporu. Zavarovana je bila za 3000 dinarjev, a resnična škoda znaša okrog 10.000 dinarjev.
SV. KRIŽ NAD MARIBOROM. Kakor v večjih krajih, tako je bila letos tudi v naši fupniji sveta birma. Zato smo mi Križenčani dali olepšati n«§o cerkvico od zunaj tn od snotraj. Zadnje dneve je vse delalo, kar je bilo livega. In na dan prihoda g. knezoškofa Karlina smo šli knezoškofu naproti tja mimo pokopaliSča, kjer je bil sprejem. Kakor rečeno, je vse delalo, a trudil se je tiste dneve tudi naS župnik g. Gaberc, ki si je dal pobarvati vrata na faroviu z zlato barvo. Ali morda zato, da bi mislil g. knezoškof, kako so Križenčani bogati, ko ima farovž zlata vrata, ki jih g.knezo-8kof gotovo nima. Prav xa prav je to smešno. Mi smo se spočetka hudovali, ker je izgledalo,
da so se vrata pozlatila na račun faranov, a nas je cerkveni ključar potolažil, da bo g. župnik plačal barvo sam.
Kmetijski pouk
ALI JE PODSETEV TRAVNIKA USPEŠNA?
Če se ie travniška ruša zredčila, si pomagajo skrbni gospodarji radi na ta način, da pustijo prvo košnjo nekoliko zoreti, da se pri spravljanju sena otrese seme in tako naravnim potom samo zaseje. To ie najbolj znan in najbolj naraven način travniškega pomlajevanja.
Ali si že kdaj opazoval travniško rušo po taki košnji? Potem si se lahko prepričal, da obleži po tleh vse polno travnega semena in da ga pade dosti po tistih golih mestih, ki so nastala med travniško rušo. Vse to seme seveda ne bo izkalilo, ali rekai ga bo in se bo na ta način ruša nekoliko boli zeostila. To se godi tudi ob vsakoletni košnji, če jo o pravem času izvršujemo. Kaj i na vsakem travniku imamo rastline, ki so bolj zgodnje in enoletne in ki se morajo ob košnji same na novo zase ati, da nam ne izgineio. Tu sem spada;o na primer pritlične rumeno cvetoče detelie in eno'etna latovka. ki se morajo same naprej zasejati, da jih ni konec. Prav za to, ker je ta naravna posetev in ta samoraščnost trav manj varna in zaradi tega manj zagotovljena, prav zato nastavljajo trave in de-1 telje toliko drobnega semena, da ga vsako leto vsaj nekaj izkali.
Naravno pomlajevanje travnika s pomočjo poznejšnje košnje je za zgoščevanje ruše dokaj uspešno, le škoda, da se to zgodi na račun pridelka samega. Kajti če pustimo travnik prezorevati, ne dobimo na ta način le bolj pustega, praznega in laže prebavnega sena. ampak trpi s tem tudi ves prihodnji pridelek otave. ki v svoji rasti naravno bolj zastane in daje manj pridelka.
Če se ima travnik pomladiti s podsetvijo travnega semena, potem je veliko bolje, da potrebno seme — če ga sami doma ne naberemo — nakupimo in ga po travniku raz- i trosimo. Če je ruša premalo gosta, ga bo dosti padlo po golih mestih in seme bo ob zadostnih pogo;ih vlage lahko izkalilo. Tudi se ne bo izklilo seme v ruši otave zadušilo, ker otava ne raste tako na gosto in tako naglo kakor prva košnja. Zaradi tega naj se tudi podsetev travnika vrši načeloma po prvi košnji. Dotični travnik moramo v ta namen najprej prevleči s travniško brano, da se zemlja po golih mestih razpraska in zrahlja, po izvršeni setvi ga moramo pa povaljati, da s tem raztrošeno seme utisrenio na zemljo in mu pomagamo do lažje kalitve.
S tako podsetvijo kupljenega ali doma pridelanega (doma nabranega) semena dosežemo napram naravni posetvi tudi to ugodnost, da zgostimo rušo lahko s takimi travami, ki se za dotično lego najbolj priporočajo. Obenem se varujemo pa tudi raznega plevela, ki je ob naravni samoposetvi skoraj neizogiben.
KMETIJSKI POUK PO DEŽELI.
Kmetijska družba je v svojem glasilu objavila, da bo prirejala po deželi kmetijske tečaje, in sicer pri kmetijskih podružnicah. V teh tečajih, ki imajo trajati po dva ali tri dni, se bodo pončevali udeleženci o vseh najvažnejših vprašanjih našega kmetijstva, in so
kmetijske podružnice pozvane, da izrazijo tudi same svoje tozadevne želje.
Taki tečaji so velike vrednosti za naš kmetijski napredek, zato pričakujemo od strani naših kmetijskih podružnic, da se bodo rade ia z veseljem odzvale vabilu Kmetijske družbe.
Ne le naši odrasli mladeniči, tudi naši gospodarji potrebujejo pouka v vseh novodobnih vprašanjilrnašega kmetijstva. Naše kmetijstvo mora napredovati. Pri vseh naših panogah j« Še treba, da dvignemo dosedanje dohodke.
Naša dežela je v prvi vrsti živinorejska dežela, in bi nam morala živinoreja prinašati vse lepše dohodke, kakor jih imamo danes. In tako je treba tudi pri vseh drugih gospodarskih panogah delati na to, da se pridelki dvignejo. Povsod se dado dohodki še zvišati. Ali treba je dobre volje in razuma, treba je zanimanja in pouka. Tudi po drugih deželah so prišli s pomočjo pouka do današnjega napredka in gospodarskega blagostanja.
Najbolje bi storili, da bi pošiljali našo kmet-sko mladino v kmetijske šole in v kmetijsko-nadaljevalne tečaje. To pa ni vsem in po\scd mogoče. Zato je treba, da izpolnjujemo in širimo kmetijski pouk tudi s kmetijskimi tečaji.
Teh tečajev se lahko udeleži vsak ukaželjni mladenič iz tiste okolice, kjer se vriš tak tečaj. Zato pozivamo vse naše kmetijske podružnice, da se pobrigajo za te tečaje in da skušajo pridobiti potrebno odraslo mladino in gospodarja za obisk. Vsi priglašeni udeleženci se morajo seveda zavezati, da bodo obiskovali tečaj točno in do zadnjega.
Podružnica sama prevzame s temi tečaji tudi nekaj dolžnosti, ki so razvidne iz cKmeto-valca» št 21. v članku »Kmetijski tečaji po deželi».
Na vsakem tečaju bosta poučevala po dva strokovna učitelja, za kater« skrbi Kmetijska družba. Pouk sam se ima izpolnjevati tudi z vprašanji in odgovori kakor tudi s praktičnim razkazovanjem.
Prilika za kmetijske tečaje je sedaj na zimo ugodna in se ne more zunčj po deželi nihče izgovarjati, da ima za tista dva dni kako nujno delo in bi se tečaja ne mogel udeležiti. Na nas je, da to priliko izkoristimo in da prosimo za tečaj!
Gospodarstvo
PRIDELOVANJE FIŽOLA.
Ker za enkrat soja ali ameriški fižol ne bo izpodrinil domačega, je naša dolžnost, da se še v večji meri oprimemo pridelovanja domačega fižola. Je sicer do spomladi še daleč, ampak vzlic temu se moramo že sedaj za to kulturo pripraviti. Po deželi mrgoli vse polno raznih nakupovalcev fižola, ki ga po svrjlh zvezah izvažajo v Italijo in zlasti na Francosko. Za blago ponujajo smešno nizke cene, niže kakor za pešnico, po največ 3.25 Din ali 13 K za kilogram. Res je fižola dovolj, vendar bi morala biti cena vsaj 5 Din za kilogram.
In Če se z raznimi trgovci razgovarjamo, nam rečejo, da je naše blago preveč mešano, smetno, razklano in da ga oni morajo čistiti, prebirati itd., kar da veliko stane. Odkar Imamo ljubljansko blagovno borzo, notirajo na njej fižolove vrste: prepeličar, mandalen, rjav in ribenfan.
Posebno zadnja vrsta, ki v naših krajih najbolj uspeva in je rji ter peronospori najmanj podvržena, daje veliko pridelka. Ta vrsta se na Francoskem najdražje plačuje.
Našim ljudem se bo Čudno zdelo, da je ravno tisti fižol, ki ga pri nas najmanj čislamo, ker ima predebelo lupino in je primeroma trd in tudi ne tako finega okusa, v tujini tako cenjen. '
Naša dolžnost bo, da vnaprej sejemo le one vrste, ki uživajo na svetovnem trgu dober glas. Pri nas imamo vse polno raznobarvnih fižolov, ki so nastali potom medsebojnega kri-ažnja (z mešanjem semena). Ako hočemo pridelati fižol ene in Čiste vrste, ga moramo že sedaj v zimskem času skrbno odbirati. Pri tem glejmo na enakobarvnost, velikost in obliko semena. Vsa druga zrna izločimo.
Ce sejemo več vrst, jih moramo sejati daleč narazen, da ne nastane tuja oploditev, ki jo največkrat izvršijo čebele in Čmrlji. Njivo za setev fižola ni treba gnojiti s hlevskim gnojem, ker po njem fižol prebujno raste in prepozno dozori. Bujno raščo povzroča dušik, ki ga stročnice same iz zraka črpajo in zemljo na njem bogate. Bolj hvaležen je fižol, pogn< jen s superfosfatom (2 do 3 q na 1 ha in 100 do 150 kg kal jeve soli). Fižol sejmo na čisto brezplevehio njivo. Kočna setev je zelo zamudna, strojna setev v vrstice zelo priporočljiva in se tudi pletev hitreje in laže izvrši.
Priporoča se tudi, saditi ga kot vmesni sadež med turščico in krompir, kakor je to pri nas v navadi, vendar so popolnoma čiste kulture zaradi lažjega obdelovanja najbolj priporočljive.
Te vrstice imajo namen ustreči zahtevam izvoznikov, ki bodo za enovrsten fižol laže ponujali višje cene.	Fr. M a 1 a s e k.
TRŽNI PREGLED.
ŽITO je v cenah precej čvrsto. V Vojvodini se je dobila pšenica po 375—380 Din, turščica, nova, po 170 do 175 dinarjev, moka «0» 560 do 570 Din.
ŽIVINA. Cene so istotako čvrste. Na zagrebškem sejmu se je trgoval kg žive teže: vrli prvovrstni po 13.50—14 Din, drugovrstni po 12.50 —13.50 dinarjev, tretjevrstni po 10 —11 Din, krave prvovrstne po 11.50 — 12.50 Din, drugovrstne po 10.50—11.25 Din, tretjevirtne po 8—9 Din, bilri po 12—13 Din, teleta po 18—19 Din, svinje nepitane po 18— 22 Din, pitane po 23—24.50 Din. Konji so se prodajali po 4000—9000 Din za komad
ss Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 20. t. m. v devizah: 100 avstrijskih kron za 9 pare, 100 madžarskih kron za 9 pare, 100 italijanskih lir za 297 Din 90 par do 300 Din 90 par, 1 dolar za 68 Din 50 par do 69 Din 50 par, 100 češkoslovaških kron za 204 Din 70 par do 207 Din 50 par.
Beležke
-f Brihtnost cDomoljuba*. Naš čitatelj nam piše: «Domoljub» napada v 4. številki z vso gorečnostjo poslanca Timotijeviča, ki je član IDavidovičeve stranke, ter mu očita, da je zaveznik Pašiča. In isti po svojih lažeh slavni <Domoljub» v zadnji številki z dne 12. t m. hvali istega Timotijeviča ter ga povzdiguje v deveta nebesa. Znak je to, da gospodje okrog klerikalnega časopisja v svojem strahu pred ljudsko sodbo ne vedo, kaj pišejo.
Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas!
Korupcijo vlečejo v kranjsko deželo
Kaj je cirkus, karavana? Čudno vlečejo žival, vso obloženo s tovori z vrha skoro prav do tal.
Na debeli vrvi vleče Sušnik sam to strašno zver, ki Slovencem bo poštenim kratila preljubi mir.
Kmetijskemu ljudstvu mariborske oblasti
Rojen in vzgojen pod kmetiško streho in sam kmetovalec že dolgo vrsto let z boles jo v srcu opazujem in premotrivam politično zadržanje našega kmetiškega ljudstva, zlasti v času, ko so pred durmi volitve, in nastopa besna agitacija klerikalcev. — Že večkrat mi je sililo pero v roko, da bi zapisal svo'e mnenje o tem in je poslal v javnost, a zadrževala so me različna stanovska opravila. Storim to danes z najboljšim namenom, četudi vem naprej, da bcm dregnil v sršenovo gnezdo.
Že od nekdaj živim v prepričanju, da je naše kmetiško ljudstvo v jedru dobrosrčno, uslužno, gostoljubno, prijazno in pravico-ljubno, da ne želi hudega niti sebi niti bliž-njiku, pa da lahkoverno že leta in leta zaupa onim, ki ga ob volitvah nesramno «farbajo». In to naše ljudstvo si želi na političnem polju mož, ki bi kot natodni poslanci delali vztrajno zanje in za celokupno državo s priznanimi zmožnostmi, po najboljši volji in vesti, brez samopridnosti in osebnega ko-ristolovstva. A baš v izbiranju takih mož je množica kmetiškega ljudstva dne 18. marca 1923. pogodila prav slabo. Oddala je svoje kroglice ne iz lastne volje in razsodnosti, ampak največ priganjana moralično in drugače po klerikalnih agitatorjih možakom, ki so na nesramen način znali izrabiti zaupanje ljudstva ter so — največ pod plaščem katoliške vere — obljubljali vse mogoče dobrote in ugodnosti, samo da so pridobili po praznih obljubah omamljene volilce ter s pomočjo njihovih kroglic prilezli do mastnih dnevnic in korit. Odkritosrčni kmetskemu ljudstvu ti agitatorji klerikalne stranke v svojih neizpol-
| njivih obljubah nikdar niso bili, njihove be-; sede so bile hinavščina! Uspehe njihovegr ! dela «za ljudstvo*, posebno za kmetiški stan pa ste imeli priložnost videti in spozna'i d<j najnovejšega časa. — Verjeli ste jim d4 18. marca 1923., ker so vam govorili sladke prikupljive besede, obenem pa so se vam ni tihem in med seboj smejali v pest in se roga? vaši lahkovernosti. Danes smo kmetje po z» slugi klerikalnih narodnih poslancev prav a prav na slabšem stališču, nego smo bili prer zadnjimi volitvami. Sedaj, ko smo že bliz novih volitev, si lahko naredimo račun o ck lovanju klerikalnih poslancev: Sebi so z dne* nicami po 300 Din in ministri z mesečni^ dohodki po 40 000 Din napolnili listnice, q ' nas so pa storili toliko kot — nič! In pole vsega tega so zdaj še tako predrzni, da se r» penčijo in ljutijo nad onimi, ki so jim prip< mogli do zasluženega padca. Njihov padec } obenem odstranitev največje korapcije, ki s jo klerikalci s tako bobnečimi frazami pob jali.
In priporočajo se sedaj že zopet za p» hodnje volitve v prepričanju, da jim kiju njihovemu polomu zopet zaupate in jim a( pet namečete kroglic. Živč in delajo pač s starem načelu: «Ljudstvo hoče biti oslepi jeno, torej ga osleparimol*
Naši klerikalci tvorijo tako zvano «čnI intemacijonalo*; tej je naša lepa in boga? Jugoslavija malo pri srcu, ker ne morejo njej imeti nadvlade in je izžemati po m), volji. Iz tega dejstva in iz njihove dokazaij nedelavnosti in nezmožnosti lahko sklepam1 da oni tudi v bodoče ne bodo goreči in f
vdušeni za državo, pač pa seveda za lastno' bisago Kakor so se v zadnjih ire e ih btatili s prekuruškim ljudskim slepariem Radičem in njegovimi bratci, tako se bodo v prihodnje družili s takimi ljudmi.	i
To pa je tre^a dobro premislit in resno upoštevati. Vse drugačno, premišljeno in nesebično smotreno ie pozi ivno de'o' anie mož napredne demokratske stranke, mož. v katere se klerikalci in njihovi časopisi tako srdito1 zaganjajo. Znan nam je pregovor, da ni naj-! slabše oro sadie. ki ga vsi glodate
Obračunimo enkrat za vselei s klerikalno politiko. Pristopimo k napredni stranki, ki jo
poznamo kot iskreno jugoslovensko in gorečo v pozitivnem delu za našo državo Pač ni treba na široko razlagati, da ima odlično spo obre m deloljubne može. katerim niso pied očmi osebne koristi, nadvlada in nasil e, ampak požrtvovalno delo po najboljših načelih za splošre koris i ljudstva, posebno pa kmetiškega prebivalstva. Takim možem izka-j žimo prihodnjič zaupanje v prepričanju, da ga v polni meri za<0uži'o in da se bodo res potrudili za kme iške in obrtniške koristi. — Ta nairno se po na?elu: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! — Stari samotar.
i.tč*	55 i\
*	Dopisnikom. Ilndi cbiPee mater Jrln s^o nr» • 11 mtede":ču lpbka dalj^ja bratska zemlja! rrorali mnogo dcpuslane^a prel žiti za prihod- NJtj vi m sv-j em raj'a' renejse so/alje!
njo številko.	• 7;.na rrii-ara. Hud mrpz vlada že dalje
*	Mirisfra Sjojad'TnvJf in V4'?*' t cfo	nm po raš h krrjf h in zf.drje dri je ponekod se preteklo redeljo tm'd;la ra lovu ra On-	e --.nr? Io. firrerjs'-o gorovje m deloma do-reniskem in se v ponedeltek popoldne vrnila	te-j-' i griči so dprvi sne??. Kekor por »"a preko ' tebljane v P-eograd.	ne.m?! o črs p'sje, je p-> Sredrji Evr pi p^dlo
*	(Otetifco svojs^a r jstva je prp/novl vr<v v n1" -"'N ' r- p"-?"--]' •:fe,';i.
raj, 20. t. m., v T.j Njani pr. Fra jo H » r 1 e ki * fo , a~o~ov ttir2či e za ro-tevfjerce.
si je s*e!-el na po'ju gps'lstva reve"li'vih 7i-
slug. O. Barle je rodom iz Cerlelj pri Kra-Ji s'n trdr.ora in zavedne"« sl"verskp"a krr^*". V priznanje njegovih zaslug za <f sibivo <»•> Zf(
1 o za krr e^iistvo i" icde ie cd-pdi'o
peljavajo v mesto perilo, naj bi bile malo bolj pazljive in ne puščale na cesti vozičkov bre7 nadzorstva.
*	Iz zapora v zapor. Te dni je zapustil mariborsko moško kaznilnico neki Vinko Kavran, ki je ravnokar presedel 18mesečno ječo Ko ga je pel,al paznik preko mosta, se je Kavranu zopet vzbudila divjaška žili-a; možak je pričel stražniku kar na mostu deliti zaušnice. Na pomoč je moral priti drug stražnik, da sta z velikim trudom spravila Kavrana na policijo in od tam nazaj v jet-nišnico.
*	Roparski ranad. Pišeo nam: Dva neznana lopova sta napadla na roti od Bisrme do Miklariev goctilničaria g. šute:a iz Brezo vi-e ter mu vzela 141itrs'<o steklenico z vinom. Uzmoviča sta menda bila hudo žejna. Baje ste bila to dva Bosanca.
*	Zoper slabokrvnost, slabo prebavo in ostebetest v<-a'ie vrste naročaite aromatične železnato tinkturo, izdelek lekarne na Vrhniki! Pollitrske steklenice po 20 Din. Po pošti po tri. šest. osen m dvanajst steklenic razpošilja samo izdelovalec lekarnar Sta ko Hoče v ar na Vrhniki.	&S
00 vagonov turšere z a razcteVe; r ed dr/av-ki so iih z?.de!e Vos verrfske re-a iuršči-a s? bo rczd°!ila v prvi
celo češkoslovaška rasMs' a /veza i mer-v-h vr?t'-.roed o e ki radi poplav nico trogli pri-za svojega častnega člana. .Tubi'antu so v sredo ^pjj, | furščice.
E

■\F
17
zvečer zastopniki 21 gcs'ls'ih društev priredb lepo uspelo podol-niro. Se mnogo let!
* Z ifa'irarrke ireie. Iz I cpat^a ram pi-
* Ka« u>tn:l'i v Pn<5f»i. Iz hvfe"a ujetništva se te vrnil te dni v svoj ro tm kraj Pe^ro a adin Ivan Crgunč. Nte^o' a rodbina
žeio: J^ete preti Italiji se nam že ceka in re!ih ?ednm 1? ni n-ersar \c'e'a o njem. si er samo po volii Italnsrov K.!eW!;pi-a Ctrgurič ie prišel v uje'o:šfvo iete 1916. ler
vl-da ii«m je zrpravila 1 aVstrrlno mej;. Takrat, ko so klerikalni trinHri farb^li n"če
e mnogo pretrpel v Sibiriji. Bil ie tudi na Kita skem Kf^or pripoveduje, ie v tamošniili
župane v Beogradu, da se ho vsQ d-bro ure-	krajih ;e mnogo uje nikov iz dftn&Šn e lugo-
cli?6-" po nTibdvi delegati v Opat-ii rašo ze^ko	s:avi e, ki te^ko pričnku e o trenutka, da bi
izro"a'!i Italiji. Kar re godi danes, ie s?mo	-.se- rrc? h vrniti v svc o domovino.
pos!ecii-a te'"a	* jTSvb-rs^a rcrc'a. Pri fčTOtreškem
*	Otvorihv nov^i rror v r'r"wi.	okrožrem sedišču se bo pričelo c'-e 2. če-Preteklo nede':o se je izvršila svečama otvo-	eembra četrto le ošnie r orotro zasednn e ritev nove 7e'eznišW Rrcge-Ve^s—škp: ki- :.eit.Razp:sa-e. so doslej rašfediie razpra\e: Dne Ja Južno Srbij® ve'ikega gosrodarskeora po-	2. de-errbra Ivan And ečič. ta vina; dre mena. 7a gradnjo te proge 'c bilo izdanih	3 de-e^-bra Fran Žirr er, ropaiski umor; 75 milijonov dinariev. Svečane o vorit'e s-"	dne 4 ('remira I an ravc,.|wre e:ba.
je udeležilo več odličnih esebnosti, med nji^i	* 7c'save tro'čke ie povila v nedeljo v
prometni minister Andra-Stanič in minister	Ptepičah pri Novem mestu ubora bai a ie\a
Uzunovič. — V soboto na bo na svečan na-	žena Grrden V k"ki silni bedi-žrvi rodbina,
čin otvorjena proga Ormož-I iu-orrer—-	pričajo i> no brsede. ki iih e izpregovbrila
Murska Sobota. Otvoritve se udeležita pro-	mati po « orodu svojemu rr-ožu: «'<nez tnie
metni minister Andra Stanič in minister, za	so! Kaj bodo iedh?» ljudstvo srlošro ob-
«u.me in rude dr. OreTor Žerjav. 7-a gradnio	soja p.or'opan e famošne tabre. ki' ni hotela
te proge ima demokrak-ka stranka največ	pomaga-i' preporodu,' ker ni mogla računati
zaslug : . •	na"primr-en '"honorar.
*	Posvetitev rrve-^a Irsitofiške^a šV^a v	* Gifo'; brez ro'i.in ro^. V vasi ICatren-Beograd«. Dne 7 de embra re ko vršite, v	most v rdmaciji e te dni neka kmeti a po-navzočnesti vsega katoliškPora episkop.'"a v	redila-ci-civa mojega spela, ki nima ne rok naši državi, zastopnika kraka in papešl e^a	ne nog, fej-cr pa ,ie popolnoma zdrav nunci:a svečana posvetitev prvega katoliške-	* Hjjtro ie hotel dcbUi za arova'aico. V ga nadškofa v Beogradu	poslovnih presterih veieSrgov a Pavlov ira v
*	Petderet let pod zemljo. Te dni ie praž-	Velikem rKiereku je te dni izbruhnil požar, noval v bosanskem premogovniku Kokanj	ki pa je bil v d\eh urah lekakžiran. ^'c:ino 50'etnico svo-eea rudarskega dela slovenski	pogjlavaršl o ie od;eJi!o preiskavo.' ki' ie do-roiak, poduradnik Andrej Knder. Star je se-	gnala, da je Pavlc\ ič pri.Če.iJfam tega n!c; e?a daj'67 le1, a še vedno čil in zdrav vrši svojo	zavaroval svojo .trgovino za 100 000 Din m službo.	da je sam podtaknil Ogenj, da bi hitro prišel
*	Za posreševarte ra ^a gozdarstva. V	do zavarovalnine Pavlovič je bil aretiran in ministrstvu za šume in rude s? je v zadnjem	izio"en ščdišču.
času vršilo več konferenc, na katerih je bilo	" Sar, -mer.. Ka Tržaški cesti v LJUbljanl
sklenjeno, da se ustanovi pet inšpektoratov-v	SG i? <>bcv.'l kmjtški pomočnik Antmi Krušič, aše kraljevine, ki naj posve-' ki- je"bil strasten alkch-lik.
raznih krajih naše
čajo posebno pozornos pogozdovanju.
..*. Smrina kosa. Tam v daljrjem Skoplju je umrl ca malariji kot vojak mladenič g,. Ivan itetotnik, doma iz ŽetcL Bodi dobremu' niVpred-
Okra-tesa perica. Na Rimski cesti v ljub-Ijani pred hišo"'št. 2 je neznan 'Žolgcprstnik ukradel iz vezička perici Magdaleni Hribarjevi iz"§tepau|6'!vaši' več parila; Perice,' ki pri-
*	V Kranja je preminul g. Jožko Fugi"**, železniški urrdnil. Bi di priljul ljrmemo' poki jniku bte^ sp mir!
*	V Fadovljtei je v noči na 10. t. m neznan vlomile?' vd I v trgovino Koniunuietja društva Storile • se je dobro o k bel -z lai-različre,šim blagom. Nabral si ie razn 3 manulakturnega b.aga. perila, čevl.ev, konzerv, čolcoiade in drugih predmetov. Ra/en ■ e.?,a je pobral iz bhga ne 1"C0 Din gotovine. Skupra škoda znaša 50 0C0 Din.
*	V Tri. ?n je umrla gs. p.iarm. Ks ja kavifbova, r-jena liešto^i-n,- soppoga tel-iir-rarja. B:la ja visb'-r na"; bražera bHgSPgbspa. Blag j spo-nm'.
*	Na Vr''iii'.i so v kurnik AU°reda 'Petka vlomili nezrani uvmoviči ter odnes-li šest kokoši.
; * V Trn3vem nad Laškim js umrl g. Valentin Go'avšek. Pok< jnik je bil obče *{K>5t van m vnet pristaš JDS. Blag mu sp unia!
*	Na Vel ke n Kal-i pri "Virni- r-čH 'je /e desetkrat rrdi tatvine krznovani MiFia ;Hud<>-1 I n iz Starera.trga pri Svl Križu 11! radel po-ses'niku g. Francu Rusu iz 7sl- lerj:jre#'a l,«iv-r e"a listn co z '27f!0 Oin Tatifiski možak, ki je star že 52 le' ja pobeteul.	*
*	V Brezbvi"i pri Kočevja so neznani zločinci v nori "cd R. do 9 t m ubili in oropali posetni o Marijo Fugina. Zločin"!' : so izginili b cz sledu.	;' " r > ■
*	Na Va-te't pri I i'i i se bo vrš;1 -običami sejem, ker pade :v.-.Andrej na nedeljo, v ponedeljek dne 1. de errforar
4 V ficrmriiei so rezilni tatovi vlomili v trgovino g. krmen Bal na !or ukradli blaga za" oi rosj 28.000 Din. — V istem kri:ju je neznan kipov, p- d'akn 1 na .hlev po^stniVa g. Ivara Sutiedrlnika g( rečo svečo. K sreči so plamen sveče pravočasno (pazili in preprečili požar. 7A fim-a zasleduj: jo. j * V NoteaniiSi goricah se je v nedel o okoli 9. ure zvečer vnel na nepojasnjen način neki kozolec. Zaradi močnega vetra so-vžgale iskre šc štiri druge kozoke v bližini in tri skednje, polne sena in drugih poljskih pridelkov. Škoda je zelo velika.
*	V Veriteja so našli fla rekem vrtu v kupu slame nad mesec dni elaro živo dete moškega
vfola. Domnevajo, d« Je otroka iapoftavlitk mlada Prek murka.
*	V Teharjih prt Celju Jc neznan tat i* sobe Pevskega društva snel laveso, vredno 850 Din.
•	V Središču ob Dravi Je bil izvoljen za iopana dosedanji iupan g. Franjo Lukačič, vrl Mprednjak, za obiinske svetovalce pa gg. Jakob Zadravec, Friderik Kanic, JurjaSevič in
Srečko Horvat. Središče ostan« torej napredna trdnjava.	i.
• V okolici Ormoža je prošli torek na posestvu Ivana Hrge nastal požar, kt Je napravil nad 100.000 Din škode. Zgorela je hiša in več gospodarskih objektov. Sumi se, da je ogenj zanetil mizarski mojster Hroič, ki se je obesil, preden so ga orožniki mogli aretirati.
Kmet: «,Domoljub' je nekoč pisal, da je v Kmetijski družbi mnogo gnoja, ki ga je' treba izkidati... Tedaj pa le ven z njim!»
Nezvest mož
2efica: € Včeraj sva srečali tvojo ženo.s Gustelj: «Ali je vaju ozmerjala ?> Zefica: cNe!>
Gustelj: cPotem pa ni bila moja iena!»
Stokrat nič
Klerikalci so ob lanskih volitvah v narodno skupščino obljubljali avtonomijo, anižanje davkov, slovenske fante-vojake ie Macedonije, znižanje cen in drugo — ako zmagajo. Ko so dobili 21 mandatov, te se pravi; zmagali so, kakor se jim niti
sanjalo ni, so na svoje obljube pozabili. Namesto, da bi vodili pametno politiko in skušali trezno delovati za ljudstvo, so se zvezali s kraljem evropskih demagogov, Radičein, to je s človekom, ki se je pozneje družil z boljševiki. In znano je, da imajo boljševiki v načrtu razlastitev zemlje. Tudi klerikalci sami so se direktno vezali z našimi komunisti, ki zahtevajo, kakor ruski boljševiki, da se lastnikom vzame njihova last, da se torej tudi kmetom vzame njihova zemlja, na kateri bi potem smeli delati kmetje le po milosti komunističnega režima. Klerikalci so torej izpolnjevali svoje obljube tako, da so se zvezali s temnimi elementi, katerih politika ne zasleduje absolutno ničesar drugega kakor napravljanje neredov v državi, iz katerih bi potem takšni mračnjaki s potoki krvi skušali doseči svoje črne cilje.
Kaj je bilo
k avtonomijo, ki so jo obljubljali klerikalci,
to vemo vsi. Ni je bilo niti potem, ko so imeli v bivši vladi klerikalni ti^ri največjo možnost moči v državi. Niti govorili niso o njej. Zakaj? Ker so vedeli, da je njihova avtonomija le oslarija, v katere izpolnitev lahko verjame samo kakšen kokošje pametni «Domoljubar». To je enkrat n i č.
Kako je bilo	v ... j
s fanti v Macedoniji?
Ničesar nismo čuli pozneje o tem. Še zmenili se niso za to obljubo, s katero so ob volitvah vlovili lepo število glasov. D r u -g i č nič.	_
Kaj je bilo _	;
7 znižanjem davkov?
Baš nasprotno se je zgodilo: Davke je zvišal od klerikalcev podpiran Markov režim. Ko so bili tigri v vladi, se je še posebno
navijal davčni vijak. Na obljubo znižanja davkov so vjeli gotovo lepo število volilcev, ki jim je narava pozabila dati dovolj pameti v glavo. T r e^ -j i č n i č..
Kaj pa
z znižanjem cen?
Na agitacijskih shodih po mestih in trgih si takih obljub niso upali stresati, zato so jih pa tem bolj po zakotnih hribovskih vaseh, kjer so tercijalske kofetarice in farovški dremavci kar zijali, ko jim je tigrovski lopov z najdrznejšo nesramnostjo risal
zemeljski raj v oblake, češ, Korošec bo znižal cene. Cene pa se niso znižale niti tedaj, ko so bili tigri v vladi. Naraščale so ves čas po lanskih volitvah, ker pač Korošec ni copernik, da bi jih znižal. Četrtič nič.
Kmalu po lanskih volitvah so se povišale cene za prevoz na železnicah, ker zmagoviti klerikalni tigri niso znali priti do dela za narod, čeprav so bili ob volitvah požrli skoro vse slovenske mandate. Petič nič.
Iz istega vzroka je prišlo do povišanja taks. To vse radi tega, ker so klerikalci zmagali v Sloveniji in imeli v rokah tako «silno» moč, da je 21 tigrov prirjovelo z Markovim režimom občutna bremena namesto olajšav, Šestič nič.
Klerikalci so se stalno zgražali nad nepravično po pokrajinah raz« -deljenimi davki. Ko so pa prišli v vlado, je bilo prvo, da so premeščali, odstavljali in preganjali
napredno uradniŠtvo, zaradi česar ves čas vladanja niso imeli časa za pametno delo. Za izenačenje davkov sploh niso storili ničesar. Sedmič n i č.
Da ne pozabimo, tudi
kuluk so zakrivili klerikalni tigri s svojo «brihtno» politiko. Zato pa so ga morali odpraviti samostojni demokrati. O s m i č n i č.
Kaj so torej napravili klerikalci? Ko so prišli v vlado, so torej uganjali korupcijo. Odstavljali so poštene uradnike in na njihova mesta postavljali svoje koritarje, Kmetijsko družbo so hoteli izpremeniti
v podružnico klerikalne korupcije, izvesti so hoteli in so deloma že izvrševali doslej
največjo in najnesramnejšo korupcijo v naši državi,
ko so si hoteli pod krinko skrbi za cenejšo prehrano Slovencev na račun državne blagajne preskrbeti sredstva za svoj volilni fond.
Za kakšnih deset milijonov kron bi tako osleparili državo,
če se ne bi samostojni demokrati za to pobrigali, da se je ukinila ta nepoštena naredba bivše tigrovske vlade. Natančneje smo o tem pisali žc v zadnji številki, še eno v, nebo vpijočo nesramnost so v zadnjem času zakrivili tigri. Ker niso imeli ničesar, v rokah, kar bi nam lahko vrgli nazaj v. ©sveto «a naše razkrinkam« gornje luiopa-
so
rije, so si klerikalci na lepem izmislili, da je sedanja vlada dvignila iz ameriškega posojila zadnja dva milijona dolarjev — za volitve. In naravnost na razbojniški način, ki ga je zmožna le popolna pro-palica, zavija sDomoljub« uradni odgovor na to klerikalno kleveto. ^Domoljub* namreč pravi: »Finančni minister j* sam fotrdil, da se je ta denar v restUci dvignil fc Narodne banke*. To je povedal aDomo-lji'b», a iz odgovora je izpustil »lavno, to je,
da je dvignila ta denar (v celem tri mili* jor e dolarjev) že tigrovska vlada in vso vsoto potrosila,
preden so to tigrovsko korup-cijsko gnezdo razgnali. To je torej devetič, desetič do stokrat nič.
Doslej so bili klerikalni tigri koritarji, korupcionisti,
neusmiljeni preganjalci naprednih urad« nikov in učiteljev, zapravljivci državnega denarja in slabi državni gospodarji,
odslej pa, ko so jih iz vlade zapodili, bodo klevetali, lagali, zmerjali, hujskali, kakor so že od nekdaj navajeni. Na ta način so Ar svojem časopisju
že otvorili volilno kampanjo,
ki bo po zaslugi onih, ki se bogokletno postavljajo za zaščitnike katoliške cerkve, grda in umazana. eDomoljub> je že pričel sirovo zmerjati ln otepati okrog sebe z Judeži Iškarijoti, velesrbskimi špijoni, tatovi, razbojniki in podobnim. Če bi imel «Domo-ljub» vzroke, da rabi take besede, bi bilo prav, toda po svoji stari praksi « Domoljub« naskoči političnega nasprotnika kar zviška, ne da bi ga kdo izzval.
Zadnji «Domoljub» pravi: «Naše volilno geslo je: Za državne tatove, ki kradejo milijarde našega denarja — ali proti njim. Za Velesrbe, ki hočejo Slovence in Hrvate v babilonsko sužnost — ali proti njim. Za narodne izdajice, ki so nas prodali centralizmu — ali proti njim. Za Juda Iškarijota, ki nas dan za dnem izdajr. in prodaja v gospodarsko, politično in versko smrt — ali proti njim. Za svobodno Slovenijo — ali proti njej.»
Ti stavki, vredni arnavtskega razbojnika, ki čaka za cesto in te ubije za en dinar, zaslužijo ovekovečenje. Napisal jih je «Domoljub», št. 47., dne 19. novembra 1924. (v 20. stoletju).
Sedaj pa vprašamo:
Kdo je državni tat, ki krade milijarde? Kaj pomeni babilonska sužnost Slovencev in Hrvatov? Kdo so narodne izdajice, ki so nas prodale centralizmu? Kdo je Judež lškarijot? Odkdaj hočejo Slovenci samostojno državo? Ne glede na to, da te smrdljive lopovščine, ki po svojem smislu predpostavljajo, da je naš narod moralno in duševno popolnoma propal, ne zaslužijo odgovora, vendarle vprašamo: ali sta rentralizem in velesrbstvo to, da pošteni ljud'e delujejo za slogo med brati Srbi, Hrvati in Slovenci ter za enakopravnost teh treh plemen v enotni državi?
Človek božji, ko ga ni zapustila že zadnja sled pameti, se mora prijeti za glavo spričo takih lumparij in oslarij, kl jih ponuja v duševno hrano klerikalno časopisje našemu ljudstvu, ki je ponekod, žal, še res tako neumno, da jih verjame. Berite klerikalne in naše liste ter sodite!
Kdor ti oče bit! ponovno o s 1 e-parjen, naj gre in voli zopet tigre. Slovensko ljudstvo, ne dopusti, da bo zate veljal pregovor: Samo osel gre dvakrat na led.
V ZNAMENJU PRAVICE, REDA IN ZAKONITOSTI.
V nedeljo 2. t. sn. se je vršil v Begunjah občni zbor podružnice Kmetijske družbe. — Da so klerikalci skupaj zbobnali vse, kar je in ni upravičeno vohti, ni treba poudarjati. Da je bil le njihov pristaš, četudi osmojen z najrazličnejšimi kazenskimi paragrafi.
Predsednik demokrat g. Eržen je otvoril zborovanje ter podal blagajniško poročilo, ki je bik) soglasno sprejeto. Nato je prečital volilni imenik, poslan od glavnega odbora, pri čemer so klerikalci uprizorili divje izpade. V volilni imenik so hoteli vpisati človeka, ki ni bil m ni član ne Kmetijske družbe in ne podružnice. Klerikalci so predlagali in glasovali, da je dotični član, in ker so bili v večini, so zmagali. Demokrat ie in samostojni kmetje so z ogorčenjem zapustili volilni lokal. Sledil jim je tudi predsednik, ki je videl nezakonitosti. Klerikalcev se je po odhodu naprednja-kov lotila poparjeno;-!, začeh so si očitati strankarstvo in nezakoni ost Pametnejši med njimi so dvignili in tudi zapustili dvorano, tako da je ostal le župnik s svojimi 26 junaki.
Minulo je precej časa, pl&len je župnik pomiril pri vratih nekaj upornikov, nakar se je zborovanje nadaljevalo. Nastopil je novi predsednik, ki je imel pooblastilo, da dalje, vodi volitve. Posestnik Pohar iz Poljč je a junak, ki je rojen v Romuniji in je sam iz avil pričam, da je bil zato oproščen v svetovni vojni, ker 'e Romun Vojaških naborov se v j svojih vojaških letih sploh ni udeleževal. Dasi še ni dokazal našega državljanstva, je vendar zaprisežen cenilec. Poživljamo pri- j s ojno oblast, naj preišče, kakšen državljan je mož! V neki kazenski uradni listini še iz stare Avstrije je vpisan, da ie pristojen tukaj v Begunje, kamor pa ni nikdar prosil za ob-čanstvo, ne za državljanstvo.
Takega moža je bivši vladni komisar pooblastil za predsednika občnega zbora. O. Pohar je vodil predsedstvo občnega zbora, kjer se je soglasno izvolil novi odbor, v katerem je odbornik in delegat on, a gori navedeni, ki ni bil nikdar član Ktretijske družbe, odbornik. Proti temu je vložen protest. Sivar naj se razčisti!
kovo knjigo krepko Iti vendar ne vsiljivo poudarjanje vzgojnega 1". nacionalnega momenta. poročamo jo kar najtopJeje vsem šolskim kmiU-
nicam in vsem roditeljem, ki iščejo za svoje mal$ božičnega darila trajne umetniške vrednosti. —« Knjiga sc naroča prt Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešerova ulica 54.
Zakon za volitve narodnih poiUn« cev za narodno skupščino. Zbirka zakonov, XVI. snopič. V Ljubljani 1925. Založila TiskoT-na zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino vre4 12 Din 50 par. — Pravkar je izšel v LJubljani Volilni zakon, kakršen je veljaven za volitve, k! so bodo vršile v februarju za narodno skupščino. V zakonu so vpoštevane vse Izpremembe, s katerimi se je zakon 1.1922. dopolnil. Knjižica, ki jo je Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, bo vsem uradom In strankam pri volitvah neobhodno potrebna.
Vladimir Levstik, Deček brez imena in druge zgodbe za mlade čitatelje. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena vezani knjigi 30 Din, broširani 25 Din, poštnina 1 Din 50 par. — Avtor «Gadjega gnezda«, iTine Gramontove* in «.Višnjeve repatice» ie s to knjigo pokazal svojo presenetljivo mnogostranost. »Deček brez imena* je mladinska knjiga v najboljšem pomenu besede. Naslovna povest pripoveduje o žalostnih in velikih doživljajih malega sirotka-begunca; «Jaka-junak» je resnična povest o življenju in tragičnem koncu udomačene kavke; zgodba o «Kastorju», zvestemu psu, bo slastno čtivo za vsakega prijatelja živali. Pod poglav.em cZivali med seboj« so zbrani vzorni Levstikovi prevadi ruskih narodnih basni. «Trdoboj in Nisa» je slika iz davne preteklosti, ko so Sloveni naseljevali jadransko obal; in pravljica o »Godčevem Janku», lesenem konju in zakleti kraljici«, kl jo bo uživala mladina kot tako, je odraslemu čitatelju globoka alegorija, prepojena s perečo satiro. Poleg dovršene jezikovne oblike odlikuje najucvejšo Levsti-
Iz Zveze kulturnih društev
V	nedeljo 23. t. m. se bodo vršila po deželi nt« stopila predavanja Zveze kulturnih društev:
V	Št. Vidu nad Ljubljano predava profesor Fran Dolžan ob 3. uri popoldne v šoli 9 pračloveku. Opozarjamo na to predavanje, ki bi se Imelo vršiti že v nedeljo 9. t. m., a je moralo zaradi znanih vzrokov odpasti, vse Sentvidčane, da ga ne zamude.
V	Kosezah pri Kamniku predava ravnatelj g. Lovro Tepina ob 9. url zjutraj o preskrbi plcmcnjakov in njih odrejL
Na Rečici pri Bledu predava g. profesor Josip Breznik iz zemljepisja in zgodovine Jugoslavije,
V	Pod gradu pri Novem mestu predavt ob 7. uri zjutraj v gostilni g. Ivana Ambrožiča o splošnih vprašanjih v pol edelstvu g. Frančišek M a 1 ž s e k, strokovni učitelj na Grmu.
V	Gornjem Logatcu se bo vršilo vele-zanimivo ln povsod dobro obiskano predavanje g. Josipa Zupančiča v prostorih g. Lenassija ob %4. uri popoldne o inkviziciji In njenih ustanoviteljih. Ker je imenovani gospod vedno zelo zaposlen, opozarjamo na to njegovo predavanje tudi prijatelje iz Dol nega Logatca.
V	Krškem predava g. VI. Kuret, okra.ni ekonom, ob 10. uri dopoldne v sokolski dvorani o splošnih vprašanjih našega kmeta. — Imenovanj gospod predava o isti snovi ob 7. uri zjutraj v Leskovcu pri Krškem.
V	Kotredežu ima g. živinozdravnik Ivan Pestotnik ob 9. zjutraj v gostilni g. M. Drnovška v Potoški vasi predavanje o živinoreji.
V	Kočevju predava ob 10. dopoldne v telovadnici osnovne šole g. profesor dr. Fran Čude i o skrivnostih elektrike.
V	Borovnici se bo vršilo ob %8. zjutraj predavanje g. inž. Ante Ružiča o agrarni reformi.
Na Vrhniki predava g. dr. Joža Bohinlec o nezgodnem in bolezenskem zavarovanju ob 3. popoldne v sokolski dvorani.
V	Mojstrani se bo vršilo ob 8. zvečer predavanje g. J. Verbiča o varstvu zemljiške, posesti.
V	Domžalah predava g. Franc ČrnagoJ, nadzornik v p., ob 9. dopoldne,v sokolski dvorani o s a d i a r s f v u.
V	Šmarci pri Kamniku predava g. Anion Likozur, nadučitelj v p., ob 3. popoldne o splošnit gospodarskih vprašanjih.
V	soboto, 22. t. m., predava g. prof. Dolžat o pračloveku v Litiji. Predavanje se bo vršilo v Sokolskem domu ob 8. zvečer.
V	Gorenji vasi nad Škofjo Loko pre-dava istega dne ob 8. zvečer v Sokolskem domu g. Blagajne n brezžičnem brzojavu Ln telefonu. — V Zirih predava v nedeljo ob 11. v Sokolskem domu isti predavatelj o isti snovi.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Velika Kikinda. Hvala za doposlano. Bomo uporabili za božično številko.
m
Za volilce
Volilni Imenik mora biti pri vsakem žu-janstvn med uradnimi urami na vpogled vsakomur, ia si ga lahko prepiše, pregleda, vloži reklamacije. Ako bi se kak župan branil pokazati volilni Imenik, aapade po zakonu zaporni in denarni kazni. Volilni Jmenik le na razpolago tudi pri deželnem sodišču V Ljubljani, pri okrožnih sodiščih v Mariboru, Celju 6? Novem mestu.
Kako mora postopati opštinski sud % reklamacijami. V Sloveniji rešujejo tam, kjer obstoja občinski odbor, reklamacije tako zvani opštinski sudovi (reklamacijski odbor). Ti odbori obstojajo iz župana in dveh odbornikov, ki ju za to Izvoli občinski odbor. Ta odbor mora vsako reklamacijo rešiti najkesneje v 5 dneh. Rešile v mora dostaviti onemu, ki je reklamacijo vložil, In onemu, za katerega je bila reklamacija vložena. Rešitev se mora dostaviti proti pismenemu prelomnemu potrdilu. Kadar vložite reklamacije, zahteva te. od županstva, da vam potrdi vložitev. Ako lekom petih dni občinski reklamacijski odbor ne Izda nobene rešitve, se smatra, da je reklamacijo zavrnil in reklamant se lahko šesti dan pritoži na-tavnost na pristojno sodišče. Sodišče v takem primeru takoj zahteva spise od županstva. Občinski reklamacijski odbor ne rešuje reklamacij končno, ampak mora svoje rešitve dostaviti reklamantom ln jih potem poslati tudi pristojnemu sodišču, ki rešitev občinskega reklamacijskega odbora potrdi ali pa izpremeni. Šele, kadar pride rešitev sodišča »azaj na občino, se izvrše Izpremembe v v&lilnem Imeniku (vpisi, Izbrisi ali poprave).
Kaj storite, ako je Vašo reklamacijo občinski reklamacijski odbor zavrnil ali pa Vam ni izdal tekom petih dni rešitve. V takem primeru imate pravico tekom treh dni od prejema rešitve, oziroma šesti dan po vložitvi reklamacije pritožiti se na pristojno (deželno, oziroma okrožno) sodišče. Kadar Je reklamacija rešena od, navedenega sodišča, potem ni več megoča nikaka pritožba. Pritožbe se v vsakem primeru vlagajo pri županstvu, ki mora potem pritožbo in dotične spise poslati naprej sodišču tekom dveh dni. Kadar jc občinski reklamacijski odbor zavrnil reklamacijo, ker ji niso bili priloženi polnoveliavni dokazi (o bivanju, starosti, državljanstvu, značaju javnega nameščcnca, slovanskega pokolenja in jezika), lahko vložite rekla-maci.o ponovno, opremljeno s takimi dokazi, če ni že potekel reklamacijski rek. Zato je važno, da vlagate reklamacije čimprej in ne čakate zadnjega dne. kajti po preteku reklamacijskega reka ne morete reklamacije ponoviti, niti ji uspešno priložiti potrebnih dokazov.
Kdo rešuje reklamacije v občini, kjfer ni občinskega odbora. V takih občinah se reklamacije nc rešujejo pri županstvu, marveč pri pristojnem okrajnem sodniku. V L ub-Ijani n. pr. rešuje sedaj reklamacije okrajni sodnik v Ljubljani, ki je na mestu občinskega reklamacijskega odbora. Isto velja za vse druge občine, kjer ni občinskega odbora. Reklamacije pa se vlagajo seveda tudi pri takih občinah pri občinskem uradu, ki jih mora takoj predložiti pristo nemu okrajnemu sodniku. Okrajni sodnik potem reši reklamacije ln obvesti proti dostavnici reklamanta in onega, za katerega gre. Končnoveljavno pa potem reši reklamacije pristojno zborno (deželno, oziroma okrožno) sodišče. Tudi proti rešitvi okrajnega sodnika je torej dana pritožba ravno tako kakor proti rešitvam občinskih reklamacljskih odborov (v roku treh dni od prejema rešitve).
Kolka in vseh pristojbin proste so vse listine, ki so potrebne za reklamacijske svrhe. Biti pa mora na njih povedano, da se smejo uporabljati le za reklamacije. Županstvo mora torej kolka in vsake pristojbine prosto izdati potrdilo, ia je kdo bival za volilno pravico predpisani čas v občini ali da sploh v občini biva stalno (za javne nameščence), ali da trna v občini domovinsko pravico. Zupni urad mora ravno tako kolka ln vsake lakse prosto izdati potrdilo, kdaj je bil kdo rojen. Javnemu nameščencu nadrejeni urad mora Izdati teko potrdilo, da je dotičnik v službi v njegovem
področju 'td. Take listine mora BTad, od katerega se zahtevajo, izdati najkesneje v 24 urah, Ako tega ne stori, se lahko odgovorni uradnik ali urad naznani državnemu pravdništvu, ki krivce kaznuje. Kazni so stroge. — Na obljube ne dajte nič. Zgodilo se je, da ie prinesel nekdo več reklamacij za vpis volilcev. Priložene so bile druge listine, le potrdilo
0	bivanju je manjkalo. Zahteval je pri županu, da izda potrdila, da reklamiranci bivajo že predpisano dobo stalno v občini. Reklamantu se je reklo, da se bodo taka potrdila že priložila. Začudil se je, ko je po preteku reklamacijske dobe izvedel, da se potrdila reklamacijam niso priložila in so bile radi tega pri deželnem sodišču vse njegove reklamacije zavrnjene. Ne zadovoljite se tedaj z obljubo, da se bodo kaka potrdila «že napravila in priložila«! Zahtevajte, da se Izroče Vam v roko in sami jih priložite reklamacijam. In za vsakega reklamiranca mora biti posebna listina, vsako potrdilo posebej! Zupan se ne more izgovarjati, da ne vč, ali biva kdo v občini in koliko časa biva, njegova dolžnost je, da izda potrdilo; ako pa ne ve, se ima prepričati v roku 24 ur. Ako potrdiio neupravičeno odkloni, sc ima zagovarjati pred državnim pravdnikom.
Šestmesečno bivanje zahteva zakon, da se pridobi volilna pravica za skupščinske volitve. To za javne nameščence ne velja. Ti imajo volilno pravico takoj, ko so sc v občini stalno naselili v lastnosti javnega nameščenca. Pri reklamacijah za vpis v volilni imenik za skupščinske volitve je treba za one reklamirancc, ki niso javni nameščenci, dekazati, da bivajo stalno že šest mesecev v občini, v kateri hočejo biti v volilnem imeniku za skupščino. V mestih, kjer so policijski uradi, izdajajo potrdila o bivanju policijski uradi. Uvedla se je bila čisto napačna praksa, da je policijski urad samo potrdil, da je bil kdo javljcn In odkdaj je bil javi en pri policiji. To za reklamacijske svrhe ne zadošča. Potreben je dokaz o bivanju in ne o iem, ali je kdo javljen pri policiji ali ne. Dostikrat se zgodi, da je kdo javljen pri policiji, v resnici pa xa že davno ni več v mestu ali na stanovanju, kjer je javljen. So pa tudi taki, ki de ansko bivijo v mestu, pa pri policiji niso javlieni. Pa tudi za te mora policija potrditi, da stalno bivajo v mestu, ako je to resnica. Zakon zahteva dokaz o «stalnem bivanju* in ne o tem, ali je kdo javljen ali ne.
Kje ima javni nameščenec volilno pravico. Ima jo v občini, kjer stalno biva
1	M nego javnih nameščencev zaradi stanovanjske | mizerije hodi daleč opravljat službo, vozijo se z
železnico cele ure daleč v službo. Ti Imajo volilno pravico v tisti občini, kjer imajo stanovanje, hrano, družino, kjer spe, se oblačijo itd., in nc v občini, kjer opravljajo službo.
Kdaj se sme kdo črtati iz volilnega Imenika za skupščinske volitve. Javni nameščenec pridobi volilno pravico za skupščinske in občinske volitve takoj, ko se je naselil stalno v kaki občini. Drugače je z zasebniki. .Od teh se zahteva šestmesečno stalno bivanje v občini, preden dobe volilno pravico v dotlčni občini. Kakor hitro se je javni nameščenec preselil drugam, lahko doseže, da je v imeniku občine novega bivališča. Ker oni, ki ni javni nameščenec, nima te možnosti, k pravilno in pravično, da se ne sme črtati iz imenika ene občine toliko časa, da je potekel šestmesečni rok, odkar se je izselil; drugače bi ne Imel nikjer volilne pravice. Pri reklamacijah bodo morali občinski reklamacijski odbori in okrajni sodniki na to paziti. Kdor se je izselil Iz občine zadnje mesece pred razpustom skupščine in razpisom volitev, pa ga hoče kdo sedaj izreklamirati iz imenika, naj se proti temu pritoži na pristojno zborno (deželno, okrožno) sodišče, ki bo njegov izbris v takem primeru prepovedalo. Naj se tore] vsakdo, ki ima volilno pravico še v občini svojega prejšnjega biva* lišča, po svojih prijateljih briga za to, da ga kdo ne bo izreklamlral ali pa morda celo župan sam črtal.
Opozorimw, do troja reklamacijski rok le do 25. t. m.
Z a smeh im kratek čas
Krivka.
«Tako, Gusteljček,» ie vpil razjarjeni Ožbovt Šveglja nad svojim sinčkom, «ali veš, zakaj sem (e premlatil?*
«To pa je nesramno,® je v joku odgovarjal Gusteljček, ^najprej me bijete, potem pa niti ne veste zakaj.»
Med dijaki.
Lojze: «Ali si brzojavil očetu po denar?»
Jakec: «Da.»
Lojze: «No, in odgovor?»
Jakec: «Brzojavil sem mu: ,Kje je denar, za katerega sem prosil?' In oče je odgovori: ,V moji denarnici.'»
Kmet in šaljivec.
Saljivec je hodil po gozdu in videl nekega kmeta, ki je splezal na bukev ter pričel sekati vejo, na kateri je stal.
«Kaj delaš nesrečnik?* ga je ogovoril Saljivec, «ne stoj na tej veji, ker boš sicer z njo vred padel na tla.s
«Kaj govoričiš, pojdi dalje,> se odreže kmet.
Komaj je saljivec napravil nekaj korakov, je kmet z odsekano vejo vred telebnil na zemljo, po je rekel sam pri sebi: «Res je, oni človek, ki me je svaril, je prerok.> Hitro je tekel za njim ter mu klical:
«Ti si prerok, ki vse veš, zato mi prerokuj, kdaj bom umrl.s>
«Ko bo osel tretjič zarigal, umreš,» odgovori popotnik.
Krnet je naložil na osla drva ter ga nato hitro gnal proti domu. Ko je zapazil osel na bližnjem travniku neko čudno stvar, je prvič zarigal, in kmet je odpasal svoj pas, mu ga zavil okrog gobe« ia ga tako stisnil, da ni mogel več dihati, radi česar je nekaj trenutkov nato padel in poginil.
Ko je kmet videl, da je osel mrtev, je od« vezal pas ter zvezal drva, da jih ponese domov govoreč sam s seboj: <Sedaj mi osel ne more več pririgati smrti!>
MALI OGLASI
Za svoje *
vzameta dekle, ki je vajeno kmetskega dela m staro od 14 do 18 let, dva človeka brez otrok, na lepem posestvu. Več pove Iz prijaznosti Oton A r z e n š e k, Sv. Rok, Šmarje pri Jelšah. Za odgovor priložiti znamko.
h
Kuhan

M Sob?
lil vseh speccrllBltlh proflajclnoh
Kolike »Ura boče biti ieaa, odloči ona sama e tem, d« svoj obraz neguje ali zanemarja. žena ostane vedno mlada, ako tali aa obrat Felierjevo Etea-ponado, ki ikri kota
v Mt/krajst-« Času belo, mehko, neSuo iu Cisto. Za racionalno nego las naj se uporablja Elsa-pomeda za lase. Enako moški, ki nočejo biti plešasti. Za poizkus 2 lončka m 36 Din, ako s« pošlje denar v naprej, ali pa 40 Din po po-vjsetju od lekarne B u g e n V. F e 11 e r v S tu tiči D on j i, ISlaatTg 360, Hrvatska.
In Ti,
nilostljifi gsspa?
Stojite H, -i* se ktfntao kfflaJrite vuftih pag? V*. aariHf se Ii'fi8t» ia bele ko«®? Poizkusit* I ar« j MiS AKNABJ A PBLLftSJA BL.4a-POMA.DO ZA. • »RA4! IS 9t7ASOVAS.ni; HOfclt, to odilftna
sredstva za lepoto, za vaditovanja mkdeal&k« ki sSnesijivo »dstrsai vse nečistosti kože, pri«®, page, l&ij, M^darce, o«r«©, da, eelo a»feon in gub* »» odstraaijo z mino masažo s pomoči« Pelterjevo kavkašfc© Bisa-pomada m obraa in obvarovanje kože.
*A FOUJIUSNJO 2 lončka z »avojtiiuo ia poštnino m Din, toda le tedaj, ako se deoai" polije v na-
Csj, kajti po povretju j« poštnin« xa 10 Din viSja, ej 4« Din „ ... , ,
>taroeiIa nasloviti bh:
BUGEN V. PELLCiR, lekarnar
v Slabiči Do nji, Blsatrg Ml Hrvatska.
!!
ELSA TEKOČE UUJIN'0 MLEKO, idealno nego M ■ t«Ui« efed6»vo u polt. EL3A-I4UJIK0 MLEČNO ■
..........II
lego
;eso
MILO. EL3A-BORAKSOVO, ELSA GLICERIN8K0 MILO so mil« iepo»9 vrAkt elegkntne go*p«.
Gospodu lekarnarju Stanku Hočevarju VRHNIK.A.
Zahvaljujem se Vam za poslane tri steklenice Vaše aromatične železnate tinkture, katera je čudovito učinkovala pri moli bolni mami, ki je hvala Bogu ozdravila. Prosim, poiljite mi zopet šest. steklenic ia moji dve prijateljici. Upam, da jima bo pomagalo tako, kakor moji teiko bolni nuni. zato jo vsakemu priporočan
7, velespoStoManl■ in
Marija leleznik,
f(g	itapflet 7H prt Zooorjv ob 3aei.
t i ."i
tiOTOl, gozdarJi, delavci, priporočamo Vam, da al kopita
lolorlno, snknjo, hlače, dežno plafioa ls gu-
V«, Tsakovratno parilo po najnižji ceni le pri konfakoljaki Industriji
Drago Schwabf Ljubljana
Dvorni trg it. 3 (pod Narodno kavarno).
Največja zaloga vsakovrstnega blaga m moške in ležke. Zahtevajte vzorce I	s
Naročeno blago bo raspošilja po poštnem povzetju. f lastni režiji se izdelujejo usnjeni (kožni) rekelci. tlače iu čepice v črni, rjavi in aivi barvi. ■	Obleka po marl. -
Ake st heCete ustaviti m jeeen ia iiM
dobro in ceno blago
pesetite trgori&e	TF
Anton Savnik« Skofja Loka, M m
m tMM* ta medte«, parbMt«, fianal«
In drugo kupit« najoeneie pri
Crobath Franc, Kranj.
Najcenejše strešno kritje!
Združene opekarne, d. d. v Ljubljani
prej VIDIC-KNEZ, tovarne na Viča in Brdu
u''dijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preiz-> t žene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcov (biber) in
Mikloiilc
49
Na željo se pošljeta takol popis in ponudba!
Pri nakupu zase in družino se Vam priporoča domače podjetje z dobrim trpežnim blagom
»Češkega izdelka« - Janko Cešitik - Ljubljana. Lingarjeva ulica
SUKNO za zimske suknje, štof, kamgarnj 8UKNO za ženske mantelne, plašče, velour, pliš, žamet. W Novosti v volnenem in porhatastem blagu,
68
Originalke, kocke, svilnate, plišaste, žametaste, roluene rute iu šerpe. Vse po znatno znižani ceni!
___-
Posteljne garniture, odeje domačega izdelka, konjski kocl, plahte itd Postrežba atvogo poltena!