V L ] U B L J A N 1. DNE 13. FEBRUARJA 1929 Ccnu "58 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali njo prostor 10 Din. Izhaja vsako sredo, isplsi in dopisi naj so pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati UpravniStvii »Domoljuba« v Ljubljani. Sv. oče zopet svoboden Ves svet je presenetila novica: Italija eo. Tekom stoletij so papeži vedno potoni je popravila krivico, Ui jo je 1. 1870. nare- darov raznih knezov večali svojo državo, dila sv. očetu. Skoro 60 let se. Italija ni V 18. stoletju, ko so se začela širiti zmenila, da bi uredila svoje razmerje do brezverska načela, so pa začeli razni vla- poglavarja katoliške Cerkve. Tudi ni bilo darji pohlepno gledati po cerkveni državi, verjetno, da ga bo, dokler so imeli v Italiji Trgali so jo kos za kosom — takrat seveda prvo in zadnjo besedo framazoni. Mussolini še ni bilo današnjega italijanskega kralje- pa, ki je znal vedno, magari sto postav, če stva in so v Italiji vladali najrazličnejši so mu delale napotje pri udejstvovanju nje- evropski vladarji, ki so pridno preganjali govih načrtov, z eno samo roko potisniti drug drugega. vstran, je to storil tudi pri ureditvi razmerja Leta 1870. je dozorela med ljudstvom Cerkve z državo, šel je preko vsega, preko narodnostna misel: isti jezik govoreč narod cele množice italijanskih zakonov, ki so bili naj se združi v eno državo. Tudi v Italiji Državni tajnik sv. Očeta kardinal Gaspnrri, ki jo podpisal spravno pogodbo med Cerkvijo in Italijo. mu očetu ni bilo do denarja, temveč do svobode. Papež kot verski poglavar vseh katoličanov celega sveta ne more biti podanik ene ali druge države, temveč mora biti docela prost in neodvisen, da mu ne more nihče očitati, da mora delati tako, kakor mu ukazuje italijanska vlada. Zato pa je potrebno, da ima svojo neodvisno državo, pa naj bo ta tudi tako zelo majhna, da imajo na njej prostora papeževo stanovanje in njegove pisarne. Papeži v vseli teh 60 letih Papež, Pij XI.; Mussolini; odlaga in posledica krivičnega razmerja s crkvljo. Ponudil je Cerkvi roko, postave »aj se pa izpremene, če so zanič. Toda pojdimo po vrsti. V čem obstoji sprava med papežem in Italijo? Do leta 1870. je imel papež svojo državo — cerkvena država se je imenovala. Obsegala je skoro celo srednjo Italijo, velik del južne in severno Italije. Papež je bil njen vladar, kot je n. pr. danes kralj Aleksander vladar Jugoslavije. Ta država se je začela že leta 754., ko je frankovski kralj Pipin podaril sv. očetu oziroma rimski Cerkvi mesto Rim z okoli- kralj Viktor Emnmiel. so hoteli to narediti. Namesto da bi sc Italijani združili vsi v papeževi državi, je ta načrt izvršila savojska knežja rodovina, ki še danes vlada v Italiji. Toda stvari niso izpeljali na lep način. Cerkveno državo so Italijani kar zasedli in niso sv. očeta kot njenega poglavarja nič vprašali. Sv. oče je vpričo celega sveta izrekel svečan protest ter se umaknil v svoje prostore, ki jih ni zapustil nikdar voč. Ker je bil ves katoli-5ki svet radi te kršitve papeževih pravic skrajno ogorčen, je sicer Italija skušala pregovoriti sv. očeta, da naj sprejme denarno odškodnino za vzeto državo, toda svete- niso prenehali katoliški svet opozarjati na nevzdržno stanje, v katerem se nahajajo in na veliko krivico, ki se jim ni popravila. Italiji je bila ta stvar vedno bolj neprijetna. Zavedala se je, da bo treba krivico popraviti in sv. očetu dati svobodo, toda združena Italija je bila dejstvo, ki se ga nihče ni upal dotakniti. Mussolini je našel izhod. In tako se je skoro po 60 letih dosegla sprava, stara krivica se je popravila. Cerkvena država se je sv. očetu zopel priznala. Le da je sv. oče prostovoljno prepustil vse vladarske pravice v tej državi italijanskemu kralju, sam pa je obdržal zase samo še majhen del Rima, v katerem stoji Vatikan in okolica. Ta nova, majhna, toda docela samostojna in neodvisna državica so bo imenovala »Vatikansko mesto«, njen vladar je vsakratni papež. Vsi prebivalci novo države se seveda izločijo iz italijanskega državljanstva. Nova država je z Italijo sklenila konkordat (cerkveno-politično pogodbo), kakršen je sklenjen že skoro z vsemi diugimi državami. Italija bo imenovala svojega poslanika v novi cerkveni državi, prav tako bo odposlal sv. oče svojega stalnega zastopnika na italijanski kraljevi dvor. Pogodba sprave med papežem in Italijo se je najslovesneje podpisala v ponedeljek 11. februarja. In sicer sta jo podpisala papežev državni tajnik kardinal Gasparri in italijanski ministrski predsednik Musso-lini. Nato so jo vršila v torek v cerkvi svetega Petra zahvalna služba božja, katero se je udeležilo več desettisoeev vernikov z celega sveta. Kakšno bodo posledice te zgodovinsko sprave? Danes jih še ne moremo pregledati. Ves svetovni tisk jo mnen:a. da zolo veliko. Prvič je to velika pridobitev za katoličane, kateri imajo sedaj vesele zavest, da jo sv. cče docela neodvisen v izvrševanju svojih poslov. Vsak katoliški narod se bo seda' z večjim zau anjc^m mogel obraba1! na sv. očeta in tudi vsaka državna vlada so bo ;> večala, da ima sedaj opravka z neodvisnim vladarjem. Druga velika pridobitev bo, da se bo z novo državo mirovna misol meti državami silno okrepila. Papež stopi v krog ostalih držav. Po svojem poklicu je ozaianj -valoc miru in ljubezni icod narodi in je baJT v . . lujih letih ponovno klical državam v spomin, da je mir največjo dobro vsake državo. Papežev vpliv na svetovno politiko v s;ni-shi miru in ljubezni bo z novim stani : silno narssSrl. Tako so bo mir med narodi močno okrepil. Sauioposebi umevno jo, da bo sedaj sv. »ve večkrat mogel zapustiti svo"o d -žavo in so podati po svetu. Njegovi obiski bed > silno dvignili katoliško zavest, kamorkoli bo prišel. No vemo še, kam so tx) papež na -prvo podal. verjetno'-a je. da bo eden prvih njegovih potov v Milan, kjer je preje dolgo vrsto let služboval. Katoličani so iz vsega srca veselimo tega izrednega zgodovinskega dogodka. Zavedamo so. da o v prvi vrsti plod velikega ugleda katoliške Cerkve, ki jo narastel r'asti v zadnjih letih. V veliki duševni zmedi dsnašniih časov vsi narodi, tudi nobato-liški >. vedno večjim zauoaniem gledajo na >v. očeta, kot edin zanesljiv ksžirot i? r'no- modernih zmot preti resnici in Hubez-ni. Ta vedno naraščajoči u»led ritrsnh papežev dokazuje, da si človek v temi dsnaš-niih sabkxl zaželi svetlobe in t > svetlobo išče prav pri prv-rj viru: v Kristusovih nauk ta. ki jih hrani sv. Cerkev. To je tomboli važno, ker si sv. oče te-Tu ugleda ni priboril monia z močno armad \ množico aero-plauov in eklopnic. temveč satao z duhovno silo večne resnice. PuSIršr F. K. Ka?sw LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 9 r> prc&U «Ur» »»okrase. j ste t kcciri^Aj rro-tic ! oi - ' Novice iz Bežgrada. štedenje. Fin,-učni minister je izdal na vsa ministrstva okrožnico, kako naj se sestavljajo proračuni, ki da morajo biti najmanj za 20% nižji od prejšnjih. Reducirati bo treba posamezne oddelke in esebe. Preurediti pa bo treba tudi način dela. Pri nas dela eno in isto stvar preveč oseb. Akti se vpisujejo v silno število knjig v centrali in v posau.eznih oddelkih, kar rešitev zadržuje, uradniška mesta pa pemnožuje v škodo državne blagajne. Postava za vse enaka. Glavno ravnateljstvo za posredne in neposredne davke pri finančnem ministrstvu je izdalo na vse finančne uprave razpis, da morajo plačev nje davkov strego zahtevati po zakenu in da se ne smejo prav nič ozirati na kakšne prctekcije ali posredovanja gotovih oseb, kakor se je vršilo doslej. Pozornost naj obračajo v takih slučajih, ako bi se še primerili, na posredovatelje, kakor tudi na pc-sredovance. Nov obrtni red. Trgovinski minister dr. Mažuranič je sam potrdil, da mu je izenačenje obrtnega reda ena izned glavnih stvari. Po novem enotnem cbrtnem redu bi se olajšal prihod slovenskih obrtnikov v ostale dele države. V Srbiji so morali doslej polag ti naši ljudje ponovne izpite, če bedo po novem zakenu napravili izpit kjerkoli, bo veljal za vso državo. Slovenskim obrtnikom, ki so vestni in strokovno izobraženi, bo konkurenca lahka. Zakon o vrhovni drža\ ni opravi. Ta zakon je nujno potreben, ker neredko krio ministrstvo dar.es ne ve, kaj spada pravzaprav v njegov delekrog. Tako n pr. je kmetijsko ministrstvo začelo izdelovati zakon o izvozu, trgovinsko ministrstvo pa pravi, da spada tak zakon v njegov delokrog. Na pota zbl.žarja z Bolgarijo. Odkar je bil pred meseci umerjen od bol garskth tolp naš general Kovačevič, je bila jrg -slovanskc-bolgarska meja zaprta 7. febr. pa ie bolgarska vlada bila obveščena, da je naša vlada dala obmejnim oblastem potrebna navodila, da se ukinejo vrrnostni ukrepi na rr.eii in se tako olajša redni promet potnikov, kakor tudi gibanje dve lastnikov. V bodoče bo posebna nešnna komisija razsojala o morebitni t-Lkcčsh mejnega miru in rednega rrorrsta. Ta ukrep n.-še vlade ie napravil v vsej bcigurski javnosti najugodnejši vtis in :e brez dvoma sresen uvod v pogajanja za trgovinsko pogodbo. Trgovinske pogodbe z raznimi državami. Vlada ebrsča največjo pozornost naši run. trgovini. V vidiku ima pogodbe s Turčijo, Rcmuniio. Poljsko in Čeiicslcvaško. Posebno napredujejo pegajarja s Španijo, ki bi lahka bita naš dober c<«R?lec za les, ce-iro-t. živino, hm&;, jjjca m še druge pred-mote. Ukinitev ges«raii*ga žr kratkega ravnateljstva. Glavno ravnaie&ho predstavit danes ministrstvo v ministrstvu, če hoče ministrstvo kako stvar dobiti od ravnateljstva, gre akt Op. France Pavločič ipedjalist xa zobne in ujtne bolezni — vljudno naznanja, da izvršuje od 1. marca t. L dalje v Ljubljani, Metelkova oltca št. l/L, poleg Srca Jc. zusove cerkve, zobno prakso in ordinira vsak delavnik od 8 do 12 dopoldne in od 3 do 7 pop. uradno pot preko generalnega ravnateljstva. Ta šele odpošlje mrterijal oziroma zahtevane podatke podrejenim ravnateljstvom. Isto pot roma akt nazaj. V interesu dobre uprave, zlasti hitrega upravljanja gospodarstva pa je, da se ta pota odstranijo in da ministrstvo neposredno občuje s podrejenimi uradi Zato je glavno ravnateljstvo velika ovira. 2e dares je gotovo, da se bo ukinilo. S tem se bo mnego pridobilo na osebju, ki se bo porabilo tam, kjer osebja primanjkuje. Revizija prometnega stanja. Na mnogih železniških postajah se je n?grcniadilo veliko število uredništva. Postaje, ki iih je pred vojno upravljalo 12 uradnikov, jih imajo danes 20 do 30, čeprav jc premet isti. Zato se v železniškem ministrstvu resno dela na tem, da se pregleda stvar no stanje vseh železniških postaj, da se pr. peftaj h, kjer je preveč ali zelo veliko urad-ništva, uradništvo premesti na postaje, ki so z delom preobložene in preobremenjene. V krrtkem se bo sestavila komisija, ki bo imela izključno to nalogo. Pokojnine se bodo pregledale. Težko finančno stanje sili državo, da pregleda svoje obveznosti in jih spr vi v sklad s pravičnostjo in možnostjo. V teci oziru so potrebne tsčnega pregleda zlasti razne pokojnine, za ketere potroši država erto de etino svojega proračuna. So ljudje, ki vlečejo pokojnino, a so dobro preskrb jeni v zasebnih službah. Potem so t ki, ki so cela še popolnoma zmožni, a so bili upokojeni iz strankarskih ozirov itd. Upanje je, da se bo revizija pokojnin izvršila še pred sprejetjem proračuna. Za domačo kamnarsko industrijo. Organizacija kamnarske industrije je poslala gradbenemu ministru obširno speme-nico, v kateri ga opozarja na težaven položaj te panoge naše industrije Kamnarska industrija nima podpore od vlade, ampak mera voditi težaven boj zlasti z inozemsko konkurenco. ki grozi uničiti tozadevna domača podjetja. Gradbeni minister je tej spomenici ugodil. V posebni rešitvi je zbral bi:t.'ene njene dele. Podrejene cbksti ter zlasti vse podeželske in mestne občine opozarja, da morajo posvečati pri nabavah vso skrb domači kattmrski industriji. Mini ter je zapro-zil, da ne bo v slučaju, če se ne bi pri licitacijah za kaldrminc v prvi vrsti vpcštevrla domača industrija, odobril neber.e licitacije. Slivovko, br; nje ve c, patinovec, rum En hrttievec si lahko napravite z našimi esenci Steklp-nieji /n napravo 4 — ^ ! iaanja s-ane samo Din 20'—, po polti l)j„ 32--. T. tro navodilo na vsaki steklenici. - Samo v rirojeriji fl. K »"C sinova, Ljubljana 2 itovska u! I V vsako MSo ,.Domoljuba"! zlasti tiste, ki so iz njihovih razredov. Ravno tako njihove žene. Druga naredba prepoveduje zbirke po šolah: denarja, priporočila knjig itd. g Prijava za pridobnino. Mnogo se je •razpravljalo v časopisju in na raznih shodih, kako sestaviti prijavo za pridobnino po novem zakonu, pa vsa razmotrivanja niso bila povsem jasna in za vsakega umljiva. Jugoslovanska knjigarna jc zbrala kot praktičen vzorec za to prijavo, po katerem bo vsakemu takoj jasno, kako naj to prijavo sestavi in kateri stroški so odbitni. Cena vzorcu je 8 Din. h A I II NOVEGA d Jugoslavija. Iz krogov komisije, ki izdeluje zakone, se čuje, da se po sprejetju bodoče nove ustave naša država ne bo več imenovala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ampak »Jugoslavija«, kakor jo že danes naziva zunanji svet, plasti angleška, francoska in italijanska javnost. ..... d Na pisma za v Italijo je minister za pošte in brzojav znižal pristojbine. Na pisma do 20 gramov pride odslej znamka za 2.50 Din, na dopisnice pa za 1,25 Din. d Zopet nov občuten mraz je pritisnil vprav zadnje dni. V Belgradu ga imajo po 26--30 stopinj, pri nas skoro isto. Nov sneg jc zapadel v Liki, kjer obenem divjajo hudi zameti. Železniški promet komaj še zmaguje, veliko vlakov je že ustavlionih — tudi pri nas v Sloveniji — lokomotive porabijo še enkrat več premoga kot doslej, zato za privatno kupčijo povsem primanjkuje kuriva. Vrhu tega iz odprtih železniških vagonov razni siromaki tako kradejo premog, da ga bodo premogarji podražili. Trem ljubljanskim trgovcem ga je bilo v kratkem na drobno ukradenega skoro štiri vagone. V Srbiji je mnogo ljudi že zmrznilo. Tudi drevje ne prenaša več tega mrazu in je začelo pokati. V Ljubljani zmrzujejo in pokajo vodovodne cevi, da je bil del Ljubljane za nekaj dni brez vode. — V drugih državah je še večji mraz. V Nemčiji in Avstriji «o železniški promet že znatno omejili, vagoni so velikokrat mrzli, potniki silno veliko trpe. Na Dunaju vojaštvo na cestah Kuha v vojnih kuhinjah za ljudi brezplačen čaj. Razni preroki prerokujejo, da še ne bo kmalu konca. Da bi ne imeli prav! d Mraz je bil v naši in tudi drugih državah v dnevih po Svečnici oster, kakor ga ne pomnijo starejši ljudje. 25 stopinj pod ničlo je bilo nekaj navadnega. V Mirni na Dolenjskem so imeli 33 stopinj, v Št. Vidu pri Stični pa baje celo 36 stopinj mraza. d Snežni viharji so prošle dni zlasti železniškemu prometu delali silne ovire. V območju zagrebškega ravnateljstva se je pokvarilo 30 strojev, v ljubljanskem 5, v belgrajskem 5, v sarajevskem 6, v su-botiškem 5, Bolgarija je zaradi viharjev in metežev vlake enostavno ustavila in mednarodni vlaki so se sestavljali šele v Belgradu, ker preko Bolgarije noben vlak ni pripelial. d »Slovenskemu narodu« je zopet enkrat vse na potu, kar je v zvezi z vero in cerkvijo. Pretekli teden se je zaletel v škofijo, v korarske hiše, v župnišča, v samostane in kajpada tudi v Dom duhovnih vaj. Pa tudi nove nujno potrebne cerkve so žerjavovskemu listu odveč. Za brez-stanovanjce naj bi skrbeli in zbirali le »klerikalci«, ljudje »atove« sorte niso vneti za tako socialno delo. Nič novega. d Nujno potrebna odredba. Prosvetni minister dr. Boža Maksimovič je izdal dve »mredbi. V prvi prepoveduje, da bi učitelji oziroma profesorji poučevali proti plačilu, uvrščeni po tej statistiki tudi otroci v predšolski dobi, kar seveda ni pravilno. Tudi je gotovo, da se je od leta 1921. do današnjega dne, posebno kar se tiče Slovenije, število nepismenih zelo znižalo. d Strosmayerjev artelerijski polk v Osjeku je slavil 4. febr, svojo polkovno > slavo«, kateri je prisostvoval tudi tamoš-nji g. knezoškof kot naslednik pokojnega Strosinayerja. d 1627 družin je v Sarajevu, ki nimajo kaj jesti, gladuje pa skupno nad 4243 ljudi. Mnogi teh žive v bednih hišah z razbitimi in s papirjem prelepljenimi okni. Sarajevska mestna občina je sicer dala stradajočim nekaj podpore, ki pa je pri veliki bedi le kaplja v morje, d Na delo v Ne / "ijo in Francijo poj-de iz Slovenske Krajine okrog 10.000 ljudi. Obsojenci Vrpieeve tolpe v Zagrebu: 1. Brdarič. 2. Budak. 3 Krkič. i. Prpič Mali. 0. Krmpolič 7. Smojvcr. 8. Vul;ovič. Obešeni bodo: 1, 4, 5 in 6. 5 Vrbanec. d Smrt štirih razbojnikov. Te dni bodo obesili v Zagrebu štiri člane znane Prpičeve razbojniške bande, ki je dolgo časa bila strah in trepet na Hrvaškem. So to Prpič Mali, Mijo Vrbanec, Nikola Brdarič in Marijan Krmpotič, dočim so njihovi tovariši Fra-njo Smojver, Ibrahim Krkič in Nikola Budak odnesli precej dolgoletne kazni. Prva dva sta bila tudi obsojena na smrt, toda sta bila pomiloščena. Voditelj Prpič je poleg raznih ropov umoril 8 ljudi, Vrbanec tudi 8, Brdarič 2 in Krmpotič 4. d O Svetozarju Pribičeviču se ničesar ne čuje. Neki časopisi vedo poročati, da piše politično zgodovino Hrvatske od leta 1903. do 1918. d Pismenost v naši državi. Leta 1921. je znalo v odstotkih izraženo brati in pisati: v Sloveniji 96 moških in 91 ženskih, v Vojvodini 80 in 73, na Hrvatskem 74 in 61, v Dalmaciji 64 in 40, v predvojni Srbiji 54 in 16, v Črni gori 53 in 13, v Bosni in Hercegovini 29 in 10, v Macedoniji 24 in 8. Na splošno je bilo torej v naši državi leta 1921. več kot polovica ljudi nepismenih, kar pa ne drži, ker so med nevešče d Zanimiva novost pri železnici. Mariborska železniška uprava je dobila nove motorne stroje, ki bodo vozili osebne vlake v lokalnem prometu. Uvedel se bo promet s takimi motornimi stroji na teh progah: Maribor—Sv. Lovrenc na Pohorju, Maribor—Št. Ilj, Maribor—Ptuj in Maribor— Poljčane. Maribor dobi menda šest takih motornih strojev in bodo ti vlaki z 1 ali 2 vagonoma vozili vsako uro v označenih smereh. d Naša kraljevska rodbin- pričakuje enkrat spomladi zopet vesel družinski dogodek. d Kralj Aleksander pride letošnje leto najbrž z vso kraljevsko družino na daljše bivanje v Zagreb. d Novo škofijsko semenišče so slovesno otvorili 6. februarja v Šibeniku. Blagoslovil ga je škof Jeronim Mileta. Šibeniško je tretje katoliško semenišče v Dalmaciji. d Zdravstveni dom v Mariboru. Na predlog Higienskega zavoda v Ljubljani je odredil minister narodnega zdravja, da se ustanovi in otvori Zdravstveni dom v Mari- 8' STRAN 80 ■•flTrtrtlfc.« boru. Začasno bodo nameščeni oddelki Zdravstvenega doma v prostorih Dečjcga dispanzer'a in prostorih, katero bo določil oblastni komisar. Za v. d. upravnika Zdravstvenega doma je imenovan dr. Josip Vrto-vec, zdravnik Higienskega zavoda v Ljubljani. d Odločen nastop nadškofa dr. Bau-erja za versko šolo. Ob 50 letnici mašni-štva jc izdal zagrebški nadškof dr. Baucr posebno spomenico, ki obravnava med drugim tudi vprašanje verskega pouka v šolah. Gospod nadškof pravi: '-Pojavili so se glasovi, ki nas silijo k opreznosti. Tako se javno naglaša želja, da bi sc verouk ukinil, da bi se duhovništvu prepovedalo poučevati v šolah, da bi se prepovedalo vsako versko nadzorstvo v šolah, z eno besede, da se izroči šolski pouk izključno laikom, ali, kakor se to pravi, da se šola laizira. To je brezversko prizadevanje, ki jc v nekaterih državah že rodilo težke posledice. To je izzvalo žalostne izkušnje in borbe katoličanov. Po božjem in naravnem pravu pripadajo otroci roditeljem. Z ozirom na to imajo roditelji skrb in neposredno pravico, da odločajo, kako se bodo njihovi otroci vzgajali. Katoliška cerkev, ki je od božjega Odrešcrika dobila zapoved, da oznanja evangelij vsem narodom, se temu pozivu in nravici ne more odreči. Zato imajo katoliški roditelji in cerkev pravico zahtevati, da se njihovi o!ro~i vzgajajo po katoliških načelih. Isto ; ravieo priznavamo tudi pravoslavnim in drugim, po ustavi priznanim veroizpove-danjem. Napraviti javno državno šolo, obvezno za vse državljane, v to šolo pa uvesti brez verskega duha, to je najstrašnejše nasilje nad vestjo katoliških staršev, katoliški starši! Vaša ljubezen do otrok vas najbolj uči, kaj je otrokom koristno in kaj jem jc nevarno. Vsakdani«; izkušnje v Vašem rodbinskem življenju Vam kažejo, kako sveta vera blagodejno delu:e in kako nevarno *e za otroke, če ss odtujijo s\eti veri. Zato, predragi verniki, če bi nastopila resna nevarnost, da bi se šole odtujile naravnemu poklicu, da n-mreč Vaše otroke vzgaiajo versko, Vas bomo pozvali, da se z združenimi močmi upremo, d-i to nevarnost zavrnemo.« d Svoj 74. rastni din ie iroslavil dne 11. f~br. zagrebški nad kof dr. Ante Pau-ur. Ta d.-n je obenem začtrtek oros!a-<-e zlatom^šniškega jubileja l"i'o ro;tra le nra?'io-vpI v 1 tobltoni 10. februara u-x>koteni <>im-naz> ski nrofesor p. Matej Vodušek. ° d Novo lrato'-feo c-rkev orično v kratkem gradi»i v Pelgradu. V ta n?men potrebno zamliPče i" odstopite cerkvenemu stavbenemu odboru ministrstvo za javna dela. d Okrog osem miliionoc kilogmvoo tobaka izdela letno vseh osem tovarn jugoslovanskega monopola. d Zakej se mora invalidski zakon spremeniti. \ tem pogledu je iz!avil predsednik združenj rez. častnikov in bojevnikov sle-4' D O M O L JU B dečo: 1. Invalidnino naj sprejemajo fiamo oni, ki jim je res potrebna. 2. Državni pro-lačun jo treba osvoboditi zdravih invalidov. 3. Po vaseh živijo vdove, ki sprejemajo invalidnino, v divjem zakonu z raznimi moškimi samo zato, da ne bi izgubile invalidnino. 4. Je mnogo slučatev, da^ zdravi in premožni invalidi dobivajo po štiri in pet tiso? dinarjev mesečno, dočim s'are matere, ki so izgubile po več sinov v vojni, in vojne sirote prejemajo samo osemdeset do sto dinarjev. ' d Velika pomilo-lilev. Nj. Vel. kralj Aleksander je obtevil 6. februaria pornilo-slilni odlok- s katerim so odpuščene kazni vsem onim, ki so krš!li zakon o žalitvi kra-j l'a. kakor tudi onim, ki so se pregrešili po tiskovuem zakonu, pa čeprav so bili kaznovani že nred 6. januarjem 1929. — Ta kra-Itevi odlok je vzbudil zlasti ra Hrvatskem, kjer se je v zadnjih mesecih v tem pogledu mnogo grešilo — obče zadovoljstvo. d Kako so zctrli rrcboiništeo v Južni Srbi:i. Na>noves?a številka --Policije« objav-l'a obsržne poda-ke o s'a*'iu javne varnosti v drtevi. Poda'ki so rad vsi razveseliivi, ker dokazujete. da te razbojniitvo po južnih krajih skoraj docelo zitrto. Zadetkom leto 1924. je bilo v Južni Srbi'i Pa tekov okoli 1200 in so ti ra vse ogrožali javno varnost na vsei drsni obali Varr'ar'a in v Sandžaku. Lete 1224. se ie prič' lo pregan jan ie kajakov. Do lete 1927. je bilo 313 kacakov ubitih, 175 aretiranih, 026 od njih pa so so sami predali oblastem. Panes je lm^aštvo čisto zadrto. Tudi od kom i tov je Južna Srbite očiščena, še lete 1922. je imel maoe-donrki kom Pet v vsakem okraiu po več ko- ! mPskih band, v nekaterih krr po S. Leta 1923. je bilo pri nrs ra d-lu še 800 lcoroi- i tov. Po včasih zelo hudih boiih so orožniki uničili 19 bard. V teh bollh so homite izgubili svote voditelte in sedaj se omenite vse delo ira-edonskera odbora, da poePetu ra t*m kakega atentatorja čez meto v Južno Sibijo. V Črni gori je bilo I. 1C23 .se ra 1 200 odmevnikov. Vsi ti so danr.s ali pobiti, ali u tet i aii ra so se morali udati. V vsem ie ca".es le 8 novih odmevnikov, ki so pobegnili po izvršitvi kakepa zloeira. Ti pa ne otrroiato tevne varnosti. Tudi l a!du"tvo ie danes čiste za'~to. Samo dva cceniena ra drka še živita, in sicer v požarevaškem okraiu Pabe5if, ra f??»ar glavo ;e raz-iisan-h lOO.CCO dTa-iev in Radovanovič. ki te ooo-nten ra 50.CC0 dmarev. V bo'ih s kaeaki edmeteiki in r?z'-o'niki je nadlo 8 orež-t-kov, 3S7 pa je bilo ranjenih. Vsled težkih naoorov in slabih zdravstvenih razmer vzdolž bolgarske in albanske meje pa ie umrlo 725 orožnikov. d Davčna uprava v Žužemberku ostane je zagotovil državni podteinik depuiaciji, ki je sla v ia namen v Eelgrad. d Za župnika v Hotič jo imenovan p Franc Pavšie, župnik v Polomu. d Škoija Loka. Zobozdravniku dr. Jože Kantu je ministrstvo narodnega zdravja v Helgradu podelilo naslov špecijalista za zobne in ustne bolezni. d Umobolnice so prenapolnjene. Ravnateljstvo splosne bolnice v Ljubljani javite sledeče: Ker so vsi zavodi za oskrbo unio-bolnih v ljubljanski oblasti prenapolnjeni, be bo odslej kar najstrožjo postopalo pri odločanju sprejema posameznih bolnikov v zavod. Oziralo se bo le na primere, ki so zavodne oskrbe res neobhodno in takoj po-trebni, t. j. sebi ali drugim nevarni, kar pa mora biti v prošnji z dejstvi utrjeno. Za vsak sprejem pa je odtlej vložiti prošnjo na ravnateljstvo splošne bolnice, ki ho SDoraz-umno s primarijem psihiatričnega oddelka odločalo o sprejemu nujnih rlučajev. Na to odredbo pa opozarja ravnateljstvo zlasti podeželske zdravnike s prošnjo, naj v bodoče nikar ne izstavljate izpričeval za bolnike, ki takojšnje bolniške oskrbe niso res nujno potrebni. d Izseljevanje v prekmorske kraje ie v 1.1928. za malenkost padlo. Izselilo se jih je do novembra 1923 največ iz Hrvatske in Slavonije (€88), iz Vojvodine (410), iz p al-rracije (856), iz Slovenije (284), iz Bosne in Hercegovine (85), iz Srbije (54), iz črne gore (22). d Posvet o odpiranju in zapiranju trgovin se bo vršil ta mesec pri ministrstvu za socialno poPtko. Povabljeni so zastopniki delavskih in trgovskih zbornic, ki lahko stavijo svoje predloge do 3. marca tudi pismeno. d Dr. Engliša, bivšega češkoslovašlccra finančnega ministra je poklical nas kralj v Jugoslavijo, kot poroča časopisje zato, da bi kot strokovnjak, ki je spravil finance češke države v lep red, sodeloval tudi pri davčni preureditvi v naši državi. d Slovenci v Braziliji. K temu članku, ki smo ga objavili v našem listu št. 5, smo po izseljeniškem komisariiatu v Zagrebu naprošeni objaviti, da je pcstevljen sedaj v Sao Paolo nas državljan Venčeslav Pceta za častnega konzula, ki ne bo potreboval več tolmača in da je torej zadeva urejena. Ako neši državljani tudi s poslovanjem tega konzula ne bi bili zadovoljni, potem prosimo za poročilo z navedbo konkreteih slučajev. d' Umrl je dne 4. febr. na Selah pri Raki zidarski mojster g. Franc Eožič po dal i'i mučni bolezni, v starosti 55 let. Zapušča ženo in štiri sinove, izmed krterih je najstarejši bogcslovec križan, reda v Ljubljani. Pokojnik je bil naročnik »Domoljuba< celih 27 let. Pokoj njegovi blagi duši. d V Pinju je umrla Erna Razlag, učiteljica v pokoju. Eila je verna vzgojite-luca, ki je pristopila vsak dan k mizi Gospodovi. d Ko je nosi! opako za soseda, Posestnik Primož Kotnik, no domače Šoan, vasi Poreber pri Nevljah pri Kamniku, je po lepi navadi tukajšnjih občanov pomagal noriii svojemu sosedu opeko, ki jo je ta kupil za svoje gosoo^arsko poslopje, INosil je od deželne ceste v hribovsko vas v košu zastonj. Ko jc nesel zadnjič na večer v sredo 6. febr., je hotel med potjo pociii; sedel je na skalo, pri tem zaspal — zjutraj v četrtek 7. febr. so ga pa dobili zmrznjenega. d Venr-el in Pavla, dva trnovska otroka v Ljubljani, 10- in 9-letna, sta se sankala ob Ljubljanici. Sanke pa so se zavile z zavarovane steze in oba sta se naenkrat našla v led-nomrzlih valovih. Že sta se potapljala. Stražnik Le^iša je skoči' v vodo za ni ima in za L»*išo še stražnik Za-vodnik. Otroka sta bila odpeljana v bol- nico, oba stražnika pa sta se zdravila po svoje. d Lov na divje race in gosi v Eabini gredi v Vojvodini se vrši na poseben način. Lovci se ogrnejo v bele halje, podobne snegu, ki jim omogočajo, da se popolnora približajo divji perutnini. Na ta način uslreli lovec dnevno do 20 rac in gosi. — Kdor ne verame, raj rac sam poizkusi! d Železniška nesreča. Prejšnji teden je radi naračno pos'avl jenih kretnic v Rimskih toplicah skočil s tira tovorni vlak. I a so progo očistili, je trajalo 7 ur. Škode je j50.000 D.'n. d Dva svata v Kolpi. Iz vasi Jelše pri Kolpi je te dni odšla večja skupira svatov preko Kolpe v sosedno vas Hrnetiče, kjer tio hoteli slaviti svatbo. Del svatov se ni upal preko ledu, pod onimi pa, ki so se upali ra Kolpo, se je led udri in sta dva svata radia v vodo, tako da so ju oslali le s težavo izvlekli. d Nevarna vožnja na ledeni plošči. Pred nekaj dnevi so so podale tri ženske iz Grocka k Donavi po vodo. Ea bi prišle do nje, so začele razbijati led ob bregu. Naenkrat pa so zapazilo, da se je ledena plošča odtrgala in že v par trenutkih so splavale na njej več metrov od brega. 7astonj so \pile na pomoč, kaiti nobenega človeka ni bilo v bližini. Nastala je gosta megla in brila je ostra burja, one pa so šle po Donavi navzdol, pričakujoč gotove smrti. K sreči je po dolgih urah prignal veter ledeno ploščo k bregu k neki tovarni v Semendriji. Delavci so začuli klice in ženske rešili. Od samega veselja, da so ostale pri življenju, niso hotele ničesar zaužiti in so takoj odšle v Grocko domov. d Vreče z moko so ga zadušile. V zagrebškem paromlinu pri državnem kolodvoru so zlagali delavci vreče moko. Nenadoma se je tak kup podrl in pokopal pod seboj delavca Vekoslava Kotarskega in Ži-berta. Kotarski se jc zadušil, Žibart pa je nevarno poškodovan. d Pri pranja se jle prehladih. Devet nepreskrbljenih otrok je zapustila na Brezovici pri Ljubljani bajtarjeva žena Ivana Pe?.dir, ki je te dni umrla v ljubljanski bolnišnici na posledicah hripe. Ko je že nekoliko okrevala od »španske«, se je pri pranju prehladila in po štirih dneh umrla. Najmlajši izmed otrok, ki jih zapušča, je star komaj dve leti. d Med milijardam« uSi je umrl te dni v Zagrebu v siromašni sobici zapuščeni 86 letni starček Ivan Kostanjskl d Divja svinja napadla gozdne delavce. Pred dnevi se je pojavila v gozdu pri Vis-niou v bližini Novega Futoka v Packi divja svinja in napadla več drvarjev, ki so ravno delali tam. Delavci so se branili proti divji zveri z vsem mogočim, kar jim je ravno padlo pod roke. V borbi je zver hudo ranila dva delavca. Končno sta druga dva bosanska delavca ubila divjo svinjo. d Plačilo sveta. V Subotici je umrl pred bratkim bivši odvetnik dr. Dušan Petrovič,-nekdanji voditelj Srbov v Vojvodini. Pred vi jno je žrtvoval vso svoje znatno premoženj'' v srbske narodne namene. Umrl je popolnoma pozabljen v ubožnici. d > Alkohol greje.« Na cesti od Varaž-do Ormoža so našli ljudje na brzojavni PO SVETU Katoliška cerkev. a Najvažnejši dogodek zadnjih dni je sporazum med Cerkvijo in italijansko vlado. Opozarjamo na tozadevni uvodnik v današnjem »Domoljubu s Razno. Letošnji nemški »katoliški dane bo v Freiburgu v Breisgau od 28. avgusta do 1. septembra. Zborovalna dvorana bo imela prostora za 15.000 oseb. '— Avstrijski kancler dr. Seipl preživlja že več božične praznike v krogu jetnikov dunajskega deželnega sodišča. Napraviti hoče veselje kaznencem, ki so prisiljeni, da praznik ljubezni doživljajo daleč od doua in svojcev. Dr. Seipl opravi v jetnišnici božično sv. mašo z iskrenim nagovorom, razdeljuje od sveta ločenim božična darila in poje z njimi stare božične pesmi... »Christliche Volkszeitung«, kjer smo posneli predstoječe vrstice, pravi na koncu: »Nehote nam prihaja v spomin, da je eden najsposobnejših jugoslovanskih državnikov dr. Korošec tudi katoliški duhovnik, ld so ga gotovi krogi (kot dr. Seipla) zaničevali in sramotili s »krvavim farjem«. Italije. s Vendar žarek pravice. Po mnogih tetinih trpljenja po raznih ječah je prišel pred državno sodišče v Rimu po nedolžnem obdolžen »tihotapstva municije« in zbiranja orožja v prevratne svrhe« bivši urednik »/Goriške straže« g. Polde Kem-perle. Izredno državno sodišče se je po zaslišanju prizadetih prepričalo o nedolžnosti g. Kemperlu in ga oprostilo vsake krivde. s Razno. Zadružna zveza, ki je bila po sporazumu s tržaškim političnim vodstvom Slovencev prešla v fašistične roke, jo razpuščona. Vzrok razpusta je menda gospodarskega značaja. — V Gorici je umrl g. Anton Silič, ravnatelj Katoliške buk-varne. Romunlfo. s Pravoslavni kmetje za stari koledar. Sv. sinod romunske pravoslavne cerkve je odločil, naj se letošnja velikanoč obhaia po novem koledarju, to ie istočasno s katoliškimi velikonočnimi prazniki. Ta odredba je povzročila posebno razburjenje v Bes-arabiji in so proti njej tamošnii kmetje hrupno protestirali. Ker je Besarabija na drog prislonjenega zmrznjenega človeka. Neznanec je bil najbrže zelo pijan, kajti ko je prišel do brzojavnega droga, ga je objel z rokami in si izpraznil želodec. Tu je ostal v stoječi pozi ter zmrznil, ves čas se držeč z rokami za drog. Dosedaj še niso ugotovili, kdo bi bil ta človek. d Volčja nadloga. V vas Jabuko pri Sinji v Dalmaciji so se priklatili štirje volkovi z dalmatinskih gora ter pred očmi pastirja odnesli ovco, jo trenutno raztrgali in požrli. d Volkovi so se pojavili tudi v neposredni bližini Belgrada. se imenuje občutek, ko smo srečni. Tako veseli smo lahko tudi tisti dan, ko se pere perilo, ako se spomnimo 7 prednosti, katere ima ruski meji, je čisto mogoče, da so boljše-viški agitatorji izrabili pametno uredbo sv. sinoda za svoje temne namene. Bolgarska* ' s V Sofiji še noče biti miru. Te dni je bil zopet izvršen napad in sicer na vojno ministrstvo. Neki civilist je hotel priti v to ministrstvo, a ko ga Je straža ustavila, je začel streljati iz samokresa in težko ranil enega vojaka. Policija je preiskala nato okolico in našla celo zalego pušk in mnogo razstrelilnih snovi. Menijo, da so hoteli zarotniki pognati v zrak vojno ministrstvo. Avstrlfa. s Postno pastirsko pismo dunajskega nadškofa. Dunajski nadškof je izdal postno pastirsko pismo, v katerem se najprej spominja zlatomašnika svetega Očeta in poudarja izredni pomen papeštva v današnjih časih. Kakor jubilejno leto 1925., bo tudi letošnje leto privedlo v Rim milijone vernikov. Kardinal polaga na srce svojim vernikom, naj izpolnijo najljubšo željo sv. Očeta, t. j. da sodelujejo v katoliški akciji pri apostolskem delovanju škofov in duhovnikov. Katoliška akcija naj zbudi in šola vest in stavi v službo splošnosti močne nravstvene sile sv. vere za socijalni mir proti razrednemu boju in razrednemu sovraštvu; s politiko in strankami nima ta akcija niti najmanjšega opravka. K njenim najplemenitejšim nalogam spada tudi varstvo mladine, apostolat katoliškega tiska in pred vsem zopetna pridobitev onih, ki so izstopili iz cerkve, kar je najtežavnejše apostolsko delo. Pastirsko pismo pobija dalje površno krilatico, da je cerkev nasprotnica delavskih stanov. Cerkev ne pozna nobenega razločka v postopanju s posameznimi %tnnovi, učila pa je vodno, da so z lastninsko pravico združene socialne dolžnosti. AlDanlia. sPrevei kadi in premalo eksercira. Albanski kralj Zogu je naročil z Dunaja dva posebna, najboljša zdravnika, da ga preiščeta, ker je tožil, da se ne počuti dobro. Prof. dr. Richard Dauer, specialist za želodčne bolezni in dr. Holzknecht, ra-dium izvedenec, sta dospela, da kralja preiščeta. Po preiskavi sta dognala, da kralj •nima ravno nevarne bolezni, toda sla se izrazila, da preveč puši tobak in premalo ekserciro. Rusija. sNa poti k miru. Na predlog ruskega komisarja za zunanje zadeve so 9. febr. v Moskvi padpisale takozvano Kelloggovo mirovno pogodbo Poljska, Romunija, Estonija, Latvija in Sovjetska Rusija. S tem je ' odstranjena vsaj za enkrat nevarnost vojne na vzhodu. bimo,1> »Marka, je bila v Parnu izmed <0 lepotic iz vseh držav Evrope izvoljena za -Evropsko kraljico v lepoti.. Gospodična Simonova oopotuje sedaj v Ameriko na veliko mednarodno lepotno tekmo. . &Sovjeti se bližajo kmetom. Ruski bolj-seviki so doživeli s svojim protikmečkim ravnanjem velik krah. Hoteli so, da jim tio kmet da;al Žito takorekoč zastonj Kmetje so zato pridelovali le zase, inesta so trpela glad, za izvoz ni bilo žita. Zato hočejo sovjeti olajšati davke na deželi in zagotovitt bistveno zvišanje prodajne cene Amertfca. s Razm. V Crosby, Minn. je umrla Manja Rezar roj. Kralj. _ V Earbertou V je umrl povožen od avtomobila Ivan Pu-zelj doma iz Ribnice. - V Canon Citv Co-lo. je preminul Ivan Levstik iz vasi Ponikve pr. Dobrepoliu. _ Zadeta od kaj je umrla v GranviUe Jožeia Lindič roj Gorišek iz Brešks vasi na Dolenjskem. — V Ely, Minn. je preminul Franc Hribar. — V Clevelandu je našel nesrečno smrt v ognju Matija Jeršc iz Klečet, fare Žužemberk. — V Chicagu je zaspal v Gospodu redovnik Izidor ištergar, doma iz Goriškega. — V Forest City Pa je umrl Jožef Zidar. — V Ely Minn. se je v rudniku smrtno ponesrečil Matija Marinčič rodom iz Fa- | re pri Kostelu. — V Clevelandu so umrli: ! Ivan Hlapše, doma iz Loža in Ignacij Ču-kanje iz Dolnje Stare vasi pri Št. Jerneju. — Na svoji farmi v Genova Ohio je pre-minid Gregor Grabeljšek. — V Pittsburgu Pa je umrl Marko Cadonič iz sela Zilje v Belokrajini. — V Kanadi so imeli pred božičem 35, po novem letu pa celo 40 do 45 stopinj mraza. — V provinci Ontario v Ka-nudi so odkrili novo zlato polje. Indija. s Ne kuj se kuha v angleški Indiji. Te dni je prišlo v različnih delili mesta Bom-hava do krvavih spopadov med Hindi in moliamedani. Streljali so tudi s strojnimi puškami. V enem samem okraju je bilo ponoči ustreljenih 30 oseb in več kot 100 težko ranjenih. V celem je pa že več kot 100 ubitih in do 600 težko ranjenih. Pravcata revolucija. Drobne novice. Najlepša žena v Evropi je menda 19 letna Madžarka Elizabeta Simon. Zrakoplov »Groj Zeppelin« bo nastopil koncem februarja novo potovanje v Egipt in Palestino. K samostan je odšla najnadarjenejša učenka pariške operne šole 22 letna Simone Suprin. Romunska vlada hoče dati volivno pravico tudi ženskam. Kitajska je napravila radio zvezo med Ameriko in evropskimi državam.i 272 milijonov dinarjev je daroval ameriški bogataš Guggenlieim za zrako-plovstvo v Čili. 40 roparjev je napadlo 8 avtomobilov v okraju Aleppo v Palestini. Potnikom so j pobrali vse vrednosti. Mrtvaški list Krištofa Kolumba (t 11 aprila 1509) so našli na Španskem. Prvič bodo imele volilno pravico ženske belega plemena v južni Afriki. F Varšavi je ustrelil poročnik podčastnika, ker se ni hotel odstraniti s plesa. Zdi-užene države Amerike same imajo vec zlate zaloge kot Anglija, Francija, Nemčija m Španija skupaj. 20 milijonov lir je nakazala ponovne. Italija za izkoriščanje albanskih petrolei-skih vrelcev. ' Pokroviteljstvo nad proslavo tisoilet-mce sv Vačeslava je prevzela čehoslova-ska vlada. Mesto bančnega piedsednilca v Niu-jorku je prevzel Al. Smith, bivši kandidat za predsednika Zedinjenih držav. . odstotkov se je pomnožilo v zadnjih tednih število konkurzov v Prusiji Ki«ofc davek na izvoz svinj bo uvedla poljska vlada. Dve milijardi ljudi je sedaj na svetu. 1 otarne čevliov bodo pričeli graditi Cehi v Nemčiji in Poseki. ^ 8 milijard dinarjev bo veljal podmorski predor med Francijo in Anglijo. 40 let je minilo 80. januarja odkar se je ustrelil bivši avstrijski prestolonaslednik Rudolf. Vse šole so zaprli v Pragi radi davice in hripe. Romunija je znižala izvozne carine na živino, kože in les. Brzovlak je zadel v osebnega na Poljskem. 12 težko ranjenih. Umrla je španska kraljica — mati Marija Kristina. Angleški kralj Jurij že podpisuje državne akte. 80 angleških industrijcev bo obiskalo koncem februarja Rusijo. Na Islandiji (na severu med Norveško in Grenlandijo) že orjejo. V sovjetski Armeniji je umrla neka Turkinja, stara 135 let. Duhovnika so raztrgali volkovi v okolici šumena na Bolgarskem. Radi nezadostnega dovoza premogu trpe tudi mesta na Poijskem. 10.800 policistov ima Njujork, ki šteje 8 mil i ionov duš. Nemški centrum je izstopil iz vlade. Radio. Program od 14. do 21. februarja 1929 Vsak dan: 12.80 Reproducirana glasba. 13 Cnsovna napoved. 18.80 Stanje vode in bo rani poročila. 22 NajnovejSe vesti. Četrtek, 14. februarja: 17 Koncert radio-orke-strn. 18 Cežčina. 18 80 Kmetijsko gospodarsko predavanje. 19 0 n»Sih sosednjih državah 19.80 Francoski večer II. Izvaja Radio-orkester. Petek, 15. februarja- 17 Koncert R»dioorke-stra. 18.80 Gospodinjska ura. 19 Francoščina. 19.30 Uvod v glasbeni svet. 20 Slovenska balada v literaturi in glasbi. - Radio-orkester. Sobo««, 10 februarja: 17 Koncert Radio-orke-slra. 18.30 Delavska ura. 19 NemSčina. 19.90 O psihoanalizi in vzgoji. ?0 Mladinska speviigra: Sl"va domovini, poie ženski zbor dr«, žen učit v L«nb-ljnni. - Rsdio-orkeater. — Sorebod po Evropi. Nedelja. 17. februarja: 9 80 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 10.80 Predavan le iz poljedelstva 11 Koncert Rodio-orkestra 12 Casivnn napoved. 15 O znočaju koroških Slovencev. Šegah in običajih. 15 90 Reproduc.irana ghu>ba. 16 Planinski spomini 16.80 Lahka glasba. 20 Konccrt zbora sBa-lalajek-KremeHa«. — Radio-orkester Ponedeljek, 18 februarja: 17 Koncert RedH-orkestra^ 18.90 CeSčlnn. 19 FrancoMina. 19 80 /zdravniško zredavanjo. 20 Sonatnl večer. — Radio-orkester. , .T"r.ck; 19- /ebruarja: 17 Koncert R»dio-orke-stra. 18 Antologijo slovenske lirike. 18 80 O zimi ta rimski turist,ki 19 HfemSčina. 10.90 Iz komite vsakdanjem »vljenjn 20 Drama - Redio-TrVester. stra, ia80 Pmvljice. 19 Srbnhn><.S?,n„. 19.S0 Pomen e M ražv°l evropske kulture. 20 Prenos opere. smr-t oto -lfi ^ZVUSCT /v-tč : -/J. PO DOMOVINI JEZICA. V naslednjem objavljamo nekaj podatkov iz občinskega gospodarstva v preteklem letu. Najvažnejše merilo vsakega gospodarstva je vestno se- ' stavljen proračun in obračun; to velja zlasti za občinsko gospodarstvo. — Proračun naše občine izkazuje za tekoče leti Btroškov 141.048 Dn 78 par, od katerega odpade za 6olo na Jfjžici in pri Sv. Petru 24.411 Din 2 pari; za ubožne'podpore 15.000 dinarjev (občina stalno podpira 10 ubožcev); za razširitev vodovoda 82.000 Din; za popravo občinskih polov 4000 Din; za nakup zemljišča za občinski dom 12.000 Din; za povzdigo kmetijstva 3000 dinarjev; za poljskega čuvaja 8000 Din; za pod-i)oro po elementarnih nezgodah 2000 Dn; za pokrili rezervar v Savljab 5000 Din; za zdravstvo 3000 Din, za vodovodne stroške in telefon 0-180 dinarjev; za splošno upravo 18.220 Din; za javno razsvetljavo (žarnice) 2400 Din To so vsi večji izdatki letoSnjega proračuna. Vsi ti izdatki po eo kriti samo delno; glasom proračuna znana primanjkljaj 128.977 Dn 78 par. ki se bo kril z naslednjim davSčinamir 800% doklada na državno trošarino od vina. 40% doklada k direktnim davkom. Vse druge davSčine so ostale nespremenjene, kakor so bilo v letu 1028. Knkor ie zgoraj razvidno, bo pretežni del primanjkljaja krit z do-klado na alkoholne pijač«, kar je vsekakor umestno. VODICE. V zvezi z gospodinjskim tečajem jc priredil državni Dočji dom v Ljubljani pri nas poučen tečaj za oskrbo dojenčkov. VrSil se ie od 27. januarja do 8. febniarja v mali dvorani Doma. ker je bila tudi razstava tozadevnih predmetov Predavala je bolniška sestra gdč. Cešarkova vsak dan od 2 do 4. ure popokluc. Udeležba je biLo dobra, vendar je mraz In sneg mnoge obdržal doma. - Burja 1. n 2. februarja je napravila veliko žametov in tiud mraz .Dne 8. in 4. februarja so kazal' toplo- meri od —27° C do —81° C. Ljudem Jo zmrznilo veliko krompirja in repe, ker mnogi posestniki nimajo primernih kleti za tako zimo — Tudi liripa gospodari po fari, vendar smrtnih slučajev ni bilo. Soli v šinkovem turnu in v Vodicah sta skoro prazni. HAMB0RN. Malokdaj smo tako glasne, da bi se čulo v Slovenijo. A zdaj smo bile pa žene ln dekleta v obilnem številu zbrane. — Imele smo svoj »Kavni venček«, dne 80. januarja popoldne v zavodu Sv. Neže. V resnici, prav veselo je bilo. Petje ubrano in tako po celi dvorani Največ smeha pa je napravila igra »Dve teti«. Tudi otroška igrica »Za-peljivec« je napravila dosti smeha. MULJA V A. Znameniti oltar tukajšnje podružne cerkva Je prenovljen. Blagoslovil ga Je sum presvetli gi.sji. luiezoškof ob veliki udeležbi ljudstva. Ta oltar je nekaj posebnega, edini svoje vrsU v naši državi. — Jurčičev rojstni dom je tudi toliko dovršen, du je pod streho. Upamo, da se bo spomlad vse delo dogotovilo, četudi bir Se precej dela In stroškov. — Tpdi gasilni dom smo napravili nov, kar kaže veliko marljivost našib občanov. Saj jc bilo treba spraviti velike vsote skupaj, za oltar 42.000 Din, za gasilni dom 5000 Din poleg tlake. In tudi za Jurčičev dom eo naši občani pripeljali mnogo peska in lesa — Dne 7. t. m. je umrl v naši vasi najstarejši »fant« v naši okolici tako zvaui »Golobčev Janezek«, kakor so ga klicali bodisi odrasli ali pa otroci Rojen Je bil leta 1836. in je bi' star 98 let. — Tudi radio Imimo že v naši vasi. Napravil ga je neki posestnik. SliSijo se vse evropske postaje jako lepo, najlepSe seveda Ljubljana. Prinaša novice iz cele Evrope vsak večer, mi ga prav z zanimanjem poslušamo. IfA , ssg. ;■ rt■ ■] t H4 & *v I® § ' W mWm ?if m š&mm l&peii jetniki. Od leta 1870., ko si je Italija nasilno prisvojila celo cerkveno državo z Rimom vred, so "vladali na Petrovi stolici kot prostovoljni vatikanski jetniki naslednji papeži, Iti jih kaže naša slika (od leve na desno): Pij IX, umrl 1878.; Leon XIII., umrl 1908.; Pij X., umrl 1914.; Benedikt XV., umrl 1922. in sedanji papež Pij XI., ki je sklenil z italijansko državo sporazum in bo prvi zopet prestopil vatikanski prag kot svoboden vladar. RAZNO Najstrašnejša morska lopatica. Splošno velja kot človeku najnevarnejša morska roparica — morski volk. V zadnjem Easu pa opozarjalo ameriški živaloslovci, da je mnogo nevarnejša »barracuda«, ščuki podobna riba, ki živi v morjih vročega pasu. Ameriški časopis »Scientific American« navaja razne slučaje, ki dokazujejo, koso strašna je ta riba. Tako |e barracuda napadla ameriškega vojnega mornarja, ko se ie kopal v morju blizu Naname. Roparica ga |e popolnoma raztrgala. Tudi v ameriških morskih kopališčih se ie že opetovano Pripetilo, da ie plavače, "1 so ee uoali oredalef v morje, napadla barracuda in jih raztrgala ali vsaj odžHa kak ud. Primorci Op Karabskem morju soglasno trdijo, da barracuda človeka mnogo pre| in silneje napade nego volk. To ima svoj Poseben vzrok. Pri iskanju ®ne se zanaša barra-cufla v prvi vrsti na svoj V1<1, ne pa na voh. Čim »Oh ljubi Bog, počakajte da prej prej umrem, potem boste vse dobili za cerkev! Midva z Martinom sva ei drug drngemu pripisala premoženje. Ako bom jaz prej umrla, bo dal Martin, ako bo pa Martin prej umrl, bom dala jaz.« »Katra, povej odkrito, ali je tudi pri sodni ji to zapisano, da bo vajino premoženje pripadlo cerkvi?« »Ne, to ni zapisano, toda sklenila sva to; in oba naenkrat ne bova umrla:« »Našemu Gospodu ne smeš ukazovati. Sicer si pa obljubila, da boš dala nekaj kapitala, ko bomo začeli zidati. Kar človek obljubi Bogu, mora izpolniti.« »Saj imate dovolj denarja in sedaj ne potrebujete kapitala« »Da, dovolj denarja I Pa veš, odkod? Osojnik je zastavil svoje posestvo in vzel nanj kredit za cerkev. Samo radi tvoje obljube smo lako hitro začeli zidati; toda ker ni bilo nič denarja, je vse obs(alo. In tedaj je požrtvovalni mladi mož zastavil vse svoje posestvo. Ti pa in tvoj brat, Križnar, ki imata največ dolžnosti, sta trda in neizprosna.« »Ali je res. da je vzel Osojnik denar na svoje posestvo?« je zamišljeno vprašala žena; toda takoj takoj nato je rekla: »Osojnik lahko to stori, saj je mlad in močan, in bo lahko dobil še mnogo denarja; mi s'ari pa moramo držati svoje stvari, da ne bomo na konou beračili. Človek ne ve, koliko bo potreboval « »Ako dasta polovico svojega premoženja, vama bo ostalo Se toliko, da bosta lahko živela še petdeset let brez skrbi; toda mi ne zahtevamo denarja, temveč samo zagotovilo.« »Kar je zapisano, to je podarjeno.« »Saj ni res. To kar zapišeš, bo veljavno šele po smrti; dotlej pa je denar vajina lastnina in lahko porabita. kolikor hočeta... Moraš zapisati, še danes, da bo stvar enkrat urejena.« »Ti si pa res vihral Vse hočeš takoj,« se je jezila Katra; »pozneje bo še čas za to, ko bo Martin ozdravel in bova stvar skupaj uredila.« »Ne, danes je pravi čas — danes bo prišel naš Bog v tvojo hišo — ako ne boš stvari uredila — ne bo dobro.« Grmeče je izpregovoril starec te besede. Kakor prerok je stal pred njo visoko zravnan in z bliskajo-čimi se očmi. Katra se je prestrašena zganila; po kratkem molku je boječe vprašala: »Kaj praviš, svak? Kaj misliš?« »Smrt se plazi okoli tvoje hiše,« je odgovoril starec z zamolklim, slovesnim glasom, sin kmalu bo prišel naš Gospod, v čigar rokah je življenje in smrt; on plačuje zveste in kaznuje nezveste.« »O Bog. sai mi ne bo vzel Martina « je zastokala žena ki je zabela razumevati starčeve besede; »svak, vse bom storila, vse — samo Martina mi gospod Bog ne sme vzeti.« »Ukazovati ne smeš našemu Gospodu; on stori, kar hoče, in vedno pravo Toda če pričakuje človek njegovo milost, mu mora dati, kar mu je obljubil.« »Saj bom dala, prav gotovo bom dala. samo reci, svak. kaj naj storim.« je boječe rekla žena. Sedaj je bila tako vznemirjena, da je bila pripravljena vse storiti. Še preden je prišel duhovnik z Najsvetejšim, je Jesenovka lastnoročno nanisala izjavo, v kateri je zapisala vse svoje premoženje u < DOBOVA. Mraz imamo, da kar poka. Večkrat smo imeli —25 °C ,na Svečnlco pa jo mraz pritisnil celo na —80« C. Tako ostre zimo ne pomnijo stari ljudje. Kurjavo smo si jeseni pripravili za celo leto, torej za do jeseni, pa bo vsem ta mesec pošla, Reve so ptico ki poginjajo cd mraza. Dobovfaiil, usmilite sa ptičkov. — Naši orožniki jalco strogo nadzirajo red v fari, vendar kali kotiček pa So uide oiesu postave, ko sa za zaprtimi duri pijo in pije do ranega jutra. — Že večkrat se je izrazila želja, da bi se n-Sih sedem občin združilo v eno močno veliko občino. In zakaj tudi ne? Okrog 2700 duš ima sedem županov in vsak župan ima svoj občinski odbor. Pri vsem tem pa občinske meje le niso jasne. Greš po cesti, pa vpr.-šaš, kje si, pa ti reče eden ali drrgi: to spada ped Vel. Obrež, takoj poleg sto;eSa hiša spada v Rigonce. Imamo štiri gostilne in .štiri trafike na enem kupu, ena sprda v Miha-lovec, druga pod Veliki Obrež, tretja pod Gaberjo itd., tako da Dobove sploh ni. Dobova naj bi bil samo prostor, kjer stoji cerkev in še par metrov okoli, pa še to si svoji ta ali ona občina. Za vso hi bilo bolje in lepše, tako za šolstvo kakor za druge stvari. Pa saj je ogromna večina naroda v Dobovski fari za združitev vseh teh malih občin v eno veliko občino. Prosimo g. komisarja oblastnega odbora, da združi vseh teh sedem občin v eno veliko občino »Dobovac. Hvaležni bomo za to delo. Da je pa nekaj častihlepnih nezadovolj-nežev v teh občinah, to so samo ob sebi razume. STBAŽIŠCE PRI KRANJU. Dno 3. februarja med po|>oldansko službo božjo je izbruhnil požar pri g. Matajcu; vnele 60 se saje v dimniku in streha okrog dimnika. Nevarnost jo bila, da so požar razširi, ker jo bilo par metrov proč zložene veliko slame Prihiteli so sospdje in čl»ni gasilnega društva,, ki so pravočasno pogasili požar in preprečili veliko katastrofo. SKOCIJAN PRI MOKRONOGU. Zima ni prizanesla tudi nam na Dolenjskem. Klari ljudje ne pomnijo takega mraza 70 let. Pa kljub mrazu in burji so nismo držali le peči. Dno 14. januarja je bil zadražno-gospedarski tečaj. Udeležba je bila povoljnn, kljub temu., da je bil delavnik. Dokaz, da ee naši gespedurji tudi zani- maio, kako bi zboljšali svoje gospodarstvo. Dno 2. InTfluarja jo bil tečaj za sad erejo m zivmo-reio Kljub ostremu mrazu -28»L je "it ueaj lXo obiskan do 60 udeležencev - Naši gasUc so naročili motorno brizgalno. V društveni dvorci so v ta namen priredili 2 krat burko »Babilon*. -- Ta predpust jo bilo v naši fari oklicanili li parov. Izmed teh se jo poročil predsednik našega društva Anton Majstrovie s članico Ano Piniar. — Na Dobove si je pripelji; Jože Selak - sorednilt gosp. župnika Vovkota - na svoj nov dom gospodinjo Nežko Tomažiii, nečakinjo pisatelja t dr. lav-Carja. SV. KRIŠTOF, LJUBLJANA. V organizaciji je moč. Tega smo se zadnje niese.ee zavedli pri nas. iieno so so združile v svoj že miki krožek, ki bo obenem Marijina družba mater. Fantje so si ustanovili svoj Mladeuiški krožek. Dekleta pa dekliškega, ki bo obenem tudi Marijina družba. Moški si bodo svojega ustanovili v nedeljo 17. t. m. ob 3 popoldne v dvorani Prosvetnega društva. Vse može vabimo. Možje no dajte se osramotiti cd žen, fantov in deklet! Pridite vsi na ustanovni shod! Prvi no se v okolici predstavili fantje s svojo ustanovno zabavo januarja. Igrali so dve igri. Uspeh je bil nad vse pričakovanje dober. Trikrat so napolnili dvorano. Naša dekleta so se predstavila s svojo prireditvijo zadnjo nedeljo, 1U so enako trikrat napolnila dvorano. Igrale so dve šaljivi igri. — V3i štirje krožki bodo tvorili v prihodnje naše Prosvetno družtvo Sv. Kriš-tof. Vssk krožek bo avtonomen v svojem delovanju, vsi skupaj bodo pa zvezani po skupnem cdboru Prosvei-nega društva. Tako bo naš okraj kakor razvrščena vojska v »regimente«, ki bodo pa p«l skupnim vodstvom, da bo delo enotno. Marširali bodo samostojno, posamezno, teda, udarili bomo pa skupaj, ko bo treba. Krištofljani, vsak v svoj regimeni! Združimo vsi svojo moči za skupni napredek na vseh poljih! Le v združenem delu e snodmjski tečaj, ki so je otvoril 20. novembra lanskega lota ia trajal do 21. januarja 1929. In vse to i-mo dosegli po neumornem delovanju nošega gos;), žuoniksi, kateri se zelo trudi za blrgor I re. Tečaj jj vedila gospa Minka Odlasek, katera je s svojo zuanosljo in neutrudljivostjo naučila dekleta veliko koristnega in lepega. Eualto gdč. Barletova. ŠMARTNO PRI LITIJI. Veliko se dela za napredek in izobrazbo na-Šsgn ljudstva posebno letos. Za fante je zelo koristna in petrebna petmesečna kmetijska gospedar-RVa šob. Obiskuje jo do 20 fantov. Dekleia pa se udeležujeta devettedenskega gospodinjskega tečaja. Zi gospodarje pa bo 18. februarja »Zadružno gospodarski teč-j<.. Priče tek ob 9. Dva govornika prid"ta iz Ljubljane. Vabljeni so ne s~mo gospo-d-rji ampak tudi fantje in vsi, ki se z-nimajo za gospodarski napredek naših kmetij. Ker je zima in sedaj ni nujnega dela, pora-bite to priliko, in vd-ježite se tega tečaja iz vsike hiše. Danes pa že trdi opoz-.rjamo na javno zdravniško prah vanje, ki ga bo priredil 24. februarja popokine pol pol 8 zdr-vnik iz Ljubljane, ko bo obenem tudi predaval udeleženkam gospodinjskega tečfja. — Hranilnica in posojilnici, ima svoj rodni letni občni zbor v ne-dvljo 2!. februarja ob 7 zjutraj v posojilničnem prostoru ČŠŠTv" VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! F. Ossondoweki: Pri onih, ki so se rešili pekle. V severnem delu Sahalina1 sera obiskal nekaj naselbin, v katerih so živeli kaznjenci, ki so bili izpuščeni iz jelnišnice ia so lahko imeli svoje hiše. Na najsevernejšem koncu je s'ala Liza-kovova hiša. Bila je to dobro zgrajena kora iz cedrinega lesa in z velikimi okni. Naokoli je bila zavarovana z visoko ograjo iz kolov. Imela je tri sobe, kuhinjo in precej obširen skedenj. Ko smo dospeli do hiše, je privezal gospodar lajajočega psa na verigo, nas spustil v hišo in nato zopet skrbno zapahn l vrata. Gospodar je bil čokat, plerai kmet, z dolgo, skrbno gojeno, že nekoliko sivo brado in s suhim, asketskim obrazom. Nikdar me ni pogledal v oči, govoril pa je z nežnim glasom, ki ni bil popolnoira v skladu z njegovo mrko zunanjostjo. Peljal me je v dostojno, čedno sobo, v kateri je plala postelja, miza iz belega lesa, nekaj s'olov ter široka, z medvedjo kožo pokrila klop. Sprejel me je zelo prijazno in gostoljubno ter me predstavil svoji družini. Njegova žena je bila velika, suha ženska z gladko, na prečo počesanimi lasmi, velikih, mrzlih in budnih oči nedoločene barve. Neverjetno sveža so bila njena us'a s trdo stisnjenimi ustnicami. Ako se je nasmejala, so so pokazali veliki, beli zobje. Zakonca 1 Salialin je ctok severno od Japonske. Od 1. 1850. dalje je bil otok kazenska kolonija za rusko kaznjence. Po svetovni vojni je prišel v last Japonske. s?a imela sedemletnega, rdečelasega sina, ki se je imenoval Miška. Živahen, gibčen otrok, jasnih, modrih oči. Nas'anil sem se za par dni pri teh ljudeh, kor sem moral v sosednjih močvirjih in jezerih raziskati petrolejske sledove. Oblasti v Bue so mi namreč sporočile, da se r.aha'a baje tu kameno olje. In tako sem imel priliko, "da sem opazoval življenje tega izrednega zakonskega para. Takoj ob prihodu mi je najprej padlo v oči, da se ne loči gospodar nikdar od svoje sekire, ki jo je stalno nosil za pasom. Opazil sem tudi, da so moj spremljevalec Karandašvili in oba voznika (vsi trije so bili kaznjenci) sovražno gledali Lizakova. in se često med seboj pomenljivo spogledali. Ko sem hodil nekega dne z Karandaš-vilijem po gozdu, sem začel govoriti o Li-zakovu. Nekaj časa je izbegaval odgovor, ko pa je videl, da me ne more kar tako odpraviti, mi je povedd z namršenimi obrvmi in z izredno sovražnim glasom naslednjo nenavadno zgodbo: »Lizakov je star kaznjenec. Večkrat je že ušel z otoka; dobil je zato tristo udarcev z bičem in vžgali so mu sramotni žig. Življenje prisilnega dela je bilo zanj zelo trdo, zato" se mu je dolgo upiral. Končno pa je prevzel sramotno, hudobno, poniževalno delo.« »Kakšno delo?« sem vprašal. »Bil je tepežnik!« je zaklieal Karandašvili, stisnil pesti in zaškripal z zobmi. »Kaznjenci so ga obsodili na smrt. Nekoč so ga ra-adli, polomili so mu nekaj reber in zlomili roke. Vendar se mu je posrečilo, -da je ušel in uprava je nato določila, da je ?A Fotografski aparati. »Fo-tomnton« se imenuje novi £>p::r;t, ki izdela za malo denarja n-enkrat osem fotografij. Treba se n-m je s mo vscr.ti pred avtomat na stol, vreči v špranjo mvec in (do,šrafiranje se prične: Rlcšceča luč ob-s;je obrez, aparat škriplje in ropota, osemkrat v 29 sekundah. Med fotografiranjem moremo obra&ati glavo na levo, na desno, navzgor, nrv-dol, kakor nam je p-č volja. Neto po-el fotenrrafirati 1440 ljudi. Ta številka pa ni dosegljiva, ker se z-mudi nekaj časa s tem, da so morajo ea-bomikali d-u-Rn drugi. Izn«'dba poteka oi petega ruskega dijaka, {jj jo je prodal za en mi-bjm dolarjev. Na konjskem sejmu, lagan je predajal konja. Pa je rekel kmeiu: ,Um-k-se, da te konj ne bo brcam« - Kmet Je pa po-8'edal fit::ro mulo in cigana ter odgovoril: »Brcnil bi morda že, samo kdo IllU bo noeo dvignili« Nekega dne, začetkom avgus'a, je šel Osojnik že navsezgodaj na stavbišče. A delo mu danes ni slo tako gladko izpod rok, kakor druge dni. Neka teia, nek nemir, ki ga sicer ni poznal, mu je stiskal srce. —- Okoli poldneva, ko je baš stopil na visok oder, je neradoma začul iz Črne stene za'ognjeni, strahoten zvok. Ozrl se je in zagledal na koncu doline gost, temen steber dima. — 7a božjo voljo, ali gori? — Tam ni s'ala nobena hiša razon Slivmkove in Oscj-nikove. Zamolkli zvok iz Črre stene je bil vedno glasnejši, otlak dima je posta'al širši in temnejši. Nenadoma se je začul s hrita strašni krik: »Ogenj! — Ogenj!« Nekaj glasov je kričalo: »Kje? — Kje? Kje?« »Ogenj! — Pri Osojnikovih — ogenj! Osojnik — ogenj!« , , „ . . Marko je za hip od strahu odrevenel. Nato je tako hitro splezal po lestvi, da sam ni vedel, kako je prišel doli. , . »Za božjo voljo, ljudje, pomagajte, pomagajte!« je kričal delavcem. Ti so že tekli po hribu navzdol s škafi, sekirami in lestvami — Osojnik pa z njimi. Ob robu gozda so že zaslišali grozno prasketanje plamenov in kmalu na'o so zagledali hišo, vso v ognju. Marko je zahropel kakor v vročici, ko je zagledal, kako gine njegovo lepo posestvo. Kakor iz uma je dirjal proti kraju nesreče in ko je dospel tja, se mu je stemnilo pred očmi in moral se je za trenutek odpočiti. Tam ob ograji je slonela nema dekla Marta in plakala. Tončka, sestra, je urejevala nekatere pred ognjem rešene stvari. Mnogo sosedov je bilo tu, ld so brez smotra hodili okoli ognia in s svojim vpitjem še povečali hrusc. Od vodnjaka "se je stvorila veriga, škafi so šli iz roke v roko, a mala množina vode ni mogla omejiti ognja. Pri skednju, kameri ie za'Sel prvi goreti, se je ostrešje že zrušilo, in sedaj je bila hiša od vrha do tal v pla- menu. Nekaj časa so nos!li sosedje opravo iz hiše, a sedaj si ni nihče več ural v hišo. Marko ie temno zrl v plamen; nenadoma pa je planil kvišku in divje zakričrl: »Kje je mo'a omara? Ali je niste rešili?« Tončka in Marta sta prihiteli k njemu in Tončka je rekla ihte: »Omare nismo nesli ven, toda kar je bilo notri, smo vzeli ven in rešili.« »In denar? Derar?« je jadikoval mladi mož. »šest sto goldinarjev imam notri, ki so cerkvena last, in važne 1'stine.« »In kje si imel denar?« je trepetaje vprašala Tončka. »Oh, denar je še notri, niste ga mogli najti — ležal je v nekem slepem kotu za desnim predalom. Moram v hišo! Derar ne sme zgoreti, cerkven je!« Potisnil je klobuk globje na obraz in hotel skočiti v gorečo hišo; toda trije možje so ga trdo zgrabili za roke. »Za božjo voljo, Marko, kaj pa misliš?« se je jezil Žitnik, »saj drčiš v gotovo smrt; znotraj je vse v plamenu in ostrešje se bo vsak hip zrušilo.« »Gori v moji sobi so okna se cela, tam še ne gori; pustite me, da prem notri, nobene nevarnosti ni!« »Ne, ne, zadušil se boš v dimu,« je branil Sto-parjev Janez, »in če boš stopil v sobo, se bodo udrla tla.« Nato se je oklenila Tončka brata in ga prosila: »Marko, bodi pameten. Saj je že dovolj nesreče. Ako se ti kaj pripeti, smo popolnoma uničeni.« »Toda to jo cerkven denar, nnjno ga potrebujemo,« ie zaklieal mladi mož, »in listine! Listinel Vse bival skupaj z drugimi strahovalci. Vsekakor je bil Lizakov najboljši med njimi. Nikdar, ni kaznoval nikogar bolj, kot je bilo določeno, česio je skušal celo prizanesti starim in slabotnim jetnikom. Radi te obzorno-8ti je dala uprava večkrat njega samega protepsti.« »Zakaj ga potem tako sovražite?« sem ga zopet vprašal; »dobro sem opazil, s kakšnimi pogledi ga gledate.« »Smrtna obsodba visi še vedno nad Lizakovovo glavo. Jasno je, da ga sovra-šimo, zakaj biti tepežnik, to je za kaznjenca zelo sramotno. Lizakov je bil usmiljen le zato, ker se je bal. Toda to ga ne bo rešilo, prej ali slej bo plačal. Zato se je tudi nastanil v tem samotnem kotu, zakaj kaznjenci pridejo redko tako daleč ven.« Ostro sem pogledal v Karandašvilijeve oči, ki jili je on takoj povesil. Ta mala kretnja je bila tako zgovorna, da sem sklenil, da bom kar najskrbneje čuval nad svojimi bunditi. Še neka druga stvar v tej hiši je vzbudila mojo pozornost. Lizakov in njegova žena, ki je tudi" presedela kazen desetih let radi nekega umora, se nista med seboj nikdar pogovarjala. Včasih sta spregovorila nokaj besed, nato pa 3ta zopet zamišljeno molčala. On ni nikdar dvignil pogleda, in ona je gledala vedno naravnost predse, z očmi, polnimi živalske čuječnosti in plaš-nosti, ki so skušale vsakega pregledati. Preveč groze je bilo v življenju teli ljudi. Mnogoletne muke so ju preveč strle in oskrunile, da bi mogla drug drugemu odkriti svoji duši, ki sta bili polni nesvetih misli. Splošno se ogibajoča temnim spomj- noin preteklosti in oropana vseh upov na bodočnost, sta preživPala dneve. In kaj nai tudi pričakujeta od bodočnosti ti dve bitji, ki sla se poročili na povelje oblasti in ne smeta zapustiti otoka? Imela pa s»a sina in zanj bi prav za prav lahko pričakovala bol'še usode. Toda tudi to jima je bilo odvzeto, zakai otroke bivših kazn'encev na celini neradi srečujejo. Smatrajo jih za izvržek človeštva,'kot pripadnike one kaste, ki nosi za vedno na sebi sramotni žig. In tako so starši vedeli, da bo usoda tudi tega na Sahalinu, na svobodi rojeneea državliana, potegnila v divje, neredno živPenje groznega otoka ter da ga bo prej ali slei obielo z'd-vie iet"išniee. Ko smo nekega večera sedeli pri mizi, so se nenadoma odprla vrata in vstopil je neki človek, oziroma le senca nekega človeka. Oblečen je bil v cunjo, ves pokrit z ranami in gnojnimi mehurji, njegove bose noge so bile razpraskane, oči so se vročično svetile in govorile, da že dolgo pogrešajo spanja. Vstopil je, obstal pri vratih in zastokal s hripavim glasom: >Saryn*... Voda!« Gospodar in ostali možje so planili kvišku. »Ali so ti za petami?« so vprašali skoraj enoglasno. »Poročnik Nosov,« je zašepetal begunec. »So že v bližini.« Sledil je dolgo molk. Nato je stopil Lizakov k njemu in mu rekel z glavo, še niže sklonjeno kot sicer: s Pojdi z menoj!« Šla sta ven. Cez eno uro se je Lizakov * KaznjeniSko narečje; neko geslo ubežnikov. vrnil. Ves blaten je bil in njegova obleka jo bila na različnih mestih raztrgana, kot da bi se preril skozi gosto trnje. »Že!« je vprašal Karandašvili. Lizakov je molče prikimal in sedel k mizi. Nekaj minut kasneje smo zaslišali udar konjskih kopit, sledili so dolgi udarci po hišnih vratih, da smo vsi vztrepetali, »Odpri, odpri!« se je začulo povelje. Gospodar je stopil proti vratom, toda žena ga je zadržala in mu je rekla s šepe-tajočim glasom: »Sleci se in dobro skrij obleko. Bom jaz odprla vrata.c Oba sta šla ven. Takoj nato so vstopili vojaki s težkimi škornji. Vodil jih je majhen, rdečelas in pegast častnik, Nosov. Obstal je, nas ostro pogledal in vprašal šepeta je: »Kje je Lizakov?« Moji ijudje so molčali, v vsem njihovem vedenju se je izražal strah podložnikov, Odgovoril sem namesto njih: »Za trenutek jc sel ven, a se vrne takoj.« »Kdo ste vi?« me je vprašal oblastno ter premeril od nog do glave. »In kdo ste vi?« sem odgovoril. »Nosite sicer častniško uniformo, a govorite z menoj kot konjski hlanec. Gotovo ste to obleko ukradli, da prisilite ljudi, da so napram vam spoštljivi in uslužni.« Bil je v zadregi in je povesil glavo. V njegovih očeh je ležal strah, ki je bil dorra v teh krajih. Pozdravil je in se preds'avil: »Poročnik Nosov iz garnizije Pogibi.« Svoje predstavljanje sem izpopolnil s predložitvijo listin, na katerih je bil podpis svoje življenje se ne bom iznebil očitka, da sem pustil vse zgoreti.« Skušal se je izviti. Bodi no pameten! Molči in ostani tu,« je opominjal Steblaj; ^življenje je več vredno kot denar in posestvo.« Tedaj je nenadoma zadonel krik: -Jezus, Marija, notri je!« — »Ali je znorela?« — Bog bodi ji milostljivk — »Dekle je izgublieno!« ■ Kdo je notri?« sta hkrati vzkliknila Tončka in Marko. »Vaša dekla, Marta. — Deklica, ki ne zna govoriti,« se je glasil odgovor. Na Markovem obrazu se je zrcalila nema groza. Uboga dobra deklica je šla očividno zanj v ifevarnost, da bi prinesla denar. Ne, junaška deklica ne sme umreti v plamenih. Napel je vse svoje mišice in se iztrgal z nadčloveško močjo svojim varuhom. V dveh skokih je bil pri vratih in skočil v gorečo hišo. Nov, divji krik je spreletel množico. Nekaj pogumnih fantov je hotelo skočiti za njim, tedaj je zadonel glasen klic: »Nazaj, nazaj! Ostrešje so ruši, vse vas bo pod-kopalo.« Z divjim liruščem se je sesul prednji del strehe in v vsej širini obležal pred hišnimi vrati. »Jezus, Marija in Jožefi« — »Vsi svetniki!« — »Sedaj jima je zaprt izhod!« _ »Rešitev je izključena,« so stokale ženske. Nekaj tesarjev je prihitelo s sekirami. Razsekali so goreče tramovje, da je bil vhod zopet prost. Radi vročine niso mogli dalj vzdržati in so se morali hitro umakniti. Na vrtu pa je klečala na tleh Tončka, vila roke proti nebu in proseče molila: ^ »Sveta Marija, pomoč kristjanov, pribežališče ža- lostnih, ako ti ne boš pomagala, je vse izgubljeno, vse izgubljeno.« Žene so jokale in stokale, nekaj mož je še enkrat zaman poskusilo, da bi prišli do hiše. Tedaj je zopet zadonel krik. Med vrati se je pojavila temna, kadeča se prikazen... Oli, Bog, onadva sta! Marko je nosil na rokah nezavestno, nemo deklico. Tedaj je omahnil in se zgrudil s svojim bremenom na tla. Takoj je priskočilo nekaj fantov in potegnili so trepetajoči telesi iz VTočine. Na sosedovem vrtu so položili v travo oba nezavestna, polivali njuno obleko z vodo. Markov obraz je bil temnordeč, iz dekličinega čela je tekla kri. Tončka je položila bratovo glavo v svojo naročje, nežno božala njegovo lice in ihtela: »Samo da si se rešil iz hiše, ti ljubljeni brat! Ne bos umrl! Dobri Bog tega ne bo dopustil!« Ob Markovi strani je klečal Slivnikov Peter. Iskreno je stiskal roke nezavestnega Marka. Cez nekaj časa je vzkliknil: J . »£ivi'.S? Ž.H src? mu krepko bije; moramo ga nekoliko dvigniti, da bo laže dihal, kaj ne Tončka? Stekel bom domov in prinesel nekaj smetane. Smetana hladi in celi opekline. Tudi nekoliko vode bi vročino? Ub0gemu revežui mislim, (la ima notranjo v.0itemlbe8?daJ™ ie odhitel hrabri domov. Ves čas požara je bil pri Osojnikovi hiši, mnogo reši hi pomagal, kolikor je bilo v njegovi moHKdHe bila njegova hiSa v na večji nevarnosti. - Nekaj žensk Muh T? pomoJ »zavestni deklic. Spiva so n* 3,e.,Ž° k0 Pa s® » močile nekaj časa čelo in ji vlile neka kapljic vode v usta ie C deklica zadihala in parket komaj slC\4dihnS Jezik mu jo odgriznila. Na policijo v poljskem Ki-akovu je prišla neka gospa, se izkazala kot žena znanega trgovca, nato pa položila na mizo policijskega komisarja v žepni robček zavit koSček — človeškega jezika. Pri zaslišanju je izjavila, (ki jc bila po opravkih v pisarni znanega krakovskega ro-spoda. Tu je došlo do dogodkov, med katerimi je temu gospodu odgriznila kos jezika. Za svoje dc-janjo prevzame vso odgovornost; maščevati je hotela sebe in druge žrtve moško pohote. Oospo so pridržali v zaporu. Takoj ga je razumel. Med rudarji, ki so odšli na Francosko v rudokopc, je tudi naš France. Pri vpisovanju ga vpraša in-žoner francoski: »Parlo franče?« (Alt govorilo francosko?) »Prou, ga-sput, ta prau.c odgovori France ves vesel. »Atkud pa vi mene pozntfte? s'm list, jest, Barletov France! Kaku pa drgač, sle še kej zdrav, gasput'?.- Žele si reklamo. Ropar (ki jo v gozdu napadel nekega urednika): »Dobro, nič vam ne bomo vzeli in pustimo vas v miru. Toda v vaSem cenjenem listu morate opisati lepoto sprehoda skazi ta gozd. Sicer .. generalnega guvernerja In drugih vplivnih uradnikov. Postal je popolnoma ponižen, a le pa nekaj časa. Ko je izpil čaj z »arrako«, ki ga je prinesel s s^boj, je postal zopet surov in nesramen. Govoril je o kaznjencih kot o pseh in lopovih in je udaril enega iz-red voznikov, ki so mu je preveč približal. Kar ostrmol sem, ko sem videl, kako je to mrlo človeče z enim parnim udarcem vrglo ob tla mo;ega vePkega voznika, ki se mi je zdel močan kot hrast. »Nataknite vsem okove,« je nenadoma ukazal Nosov. Povelie je bilo hitro izpolnjeno in v trenutku so bili vsi, izvzemši me.ie, zvezani, celo mali Miška, katerega ie rožPanje verig vsekakor zabavalo, zakaj neprespano je streeal svoje ročice. (Dalje.) liaH nam bo podarja Mohorjeva druftba let« 1920? Razen kmečke, lepe povesti z Dolenjske dobilo Mohorani še eno knjigo — kot povest. Ta povest se godi na visokim Gorenjskem, tam nekje krog Krrniske gore. Spiral jo je »Domoljubovim« bravcem po Goliskih plazovih dobro zrani pisatelj Slavko Savinšek. Naslov povesti je: »Grče«. Kakšne »Grče«? To so tisti trde skorje gorenjski značaji, ki so na znotraj res pogosto vsi grčasti, v srcu pa tako dobri in mehki. Take kmete opisuje ta povest. Kakor veste, da je pri vsakem človeku in d~lu treba vaje, šole, da doseže kaj napredka, tako bosto bravci te povesti dognali, da sc je p:sa'elj Savinšek v tej povesti dvignil z»lo visoko, je brez dvoma njegova doslej najboljša povest. Vemo, da ne bo zl"pa bravra, ki bi se mu ne orosilo oko ob čitanju teh borb in '"ga trpljenja človeških src. Samo toliko povemo in izdamo — sodili boste sami. Prepričani pa smo, da po!de knjiga iz rok v roke in je ne bo ni" "e odložil, dokler je kar v dušku ne prebere. Meto za smeh. Nekdo je v družbi pripovedoval, da je treba človeka, ki je zmrznil, s snegom drgniti. Na to vpraša neka deklica: »Kaj pa bi bilo, če bi se zgodilo kaj takega poleti, ko ni snega?« Zvestoba do groba. Gospodar slugi: »Prinesi mi vina. Hočem se napiti do smrti!" — Sluga: »Dovolite, da tudi vaš zvesti sluga z vami umre!?. Neki mesar je gonil dva vola. Šaljivec, ki ga jo srečal, ga vpraša: »Kam pa vsi trije bratci?« — Mesar: »Mimo četrtega.« —o— Edvard: »Ali ne vidite, da mi je vse srce za vas v plamenu? Kunigunda: »Mar mislite, da sem jaz kakšna brizgalna?« —o— iMuhovec je rad pripovedoval o vojski, ^veda je pri tem pretiraval, kot je to že običaj »Da, da, fartje, zdravnik me je pobral ter odnesel na municijski voz.« Eden izmed poslušalcev: »He, he, Mu- hovec, zmetil si se. Ti misliš reči ambulančni voz, kaj ne?« Muhovec: »Kaj se bom metil, imel sem toliko krogelj v sebi, da so sklenili, da bo najbolje, če me kar med municijo zanesejo.« —o— »Zakaj pa imate gumijeve rokavice na rokah, kadar strižete lase?« Brivec: Zato, da bi mi naš slavni preparat za rart las ne povzročil, da bi mi na roki pričeli lasje rasti.« ___n _ Ona: »Med tein, ko boš vprašal očeta za mojo roko, bom pa jaz na glasovir igrala.« On: »Bolje, da ne. Nekateri ljudje namreč ne morejo -mirovati z nogami, kadar čujejo gedbo.« Prodajalce noraial- Iš^Bifenfa^^V,6 nlbnn tSče velika Svrd-i-i—- ska tovor >a v vsakem kraju proti dobri plaA>. Naslove »prejema TEH\A rlru ba, l.jub jana. Mostni trg 25 ga. ra delo na polju in pri 2.vini. Ivan Dimnik Misie32, pri L uhpani Csoliene trta raz i{" fifi- nih vrst na pullagi Go'he ^t 9 in Hip. PoriaiH, pro-'iajn trtnica F. Zelenko Jur§ nci, Plu>. Bro a hcoa ualeaca sina i imčk h starSev, sprejmem. Hrana n stan vame pri mojstru. Mat1 a Slana. Vir nje Gorice 94, p. Brezovica. l/aiencam k,°ia5|i° '"r""" obrt sprejmo takoj Jo-« p Svegelj, kroia'. Ljubno št. 28, p. Podnart Hlapca in M o na kmeti o fpreimeni. Plača po iiogovoru. nastop takoj, N slov v uprav ^Domoljuba" po 1 štev. 121'i. Dr. mm „Lr„ hi^i sprejme takoj Josi o Adamič, vrvarna v Dom alab. IjBnitjj dobro oi ranjen fitos&Bsa saiepcs elektromotorja pri dam Peter J oral a. Žeje 5, p. Podbrezie, Goreni-sko. pošten-h staišev rabim. Nas ov v oglasnem od delku„Domol uba" pod St. 1214. Kravai1 it'lobl'im S(>ri" , .rcvali 'p iB!V Miziips" p ua enca za t lioj. Plača po dogovoru. Ponudbe ua osltrbnig vo graSčini-Boka let-, p. Vič pri Ljubi ani. in do rt ga pomočnika spr-imem. Vs^ os rba v hiši. Franc Schvveigpr m zar, Stanke St. V d nad Ljubljano. do pred na-knpom bla-pa za i»ioA-k« al! ien-sko oblt-he na pri-gie-datu vzorcev Iz veletrgovino HiprmecLl In si) pro pričate, tlu je izolra velikanska, kvallto'a najboljša in ce-io mnogo nižjo ku or nov od nrugod. rišite 60 dunes na veletr-iruvino u. biEKMECSl, CEl)B. S«.«® Slo ven.I« po vzore« od finkna. kamrama in Sevjota en moške oiilo'-e, modernih k.asha, overkot In volne za dnm-sk- plašče, svil etuminu, deiena, popelinain ee-fira 7,a damslte obtoke, platna, Sifona i-i razno dru~o ina-iufakture, kateri bo nošrejo vlakoma poštnine prosto nn ogled. Ilustrovani ee-ii« z vefi . tisočslikaiui 00 pojijo na zajtoio vsakemu zaslon . Tatovi med sabo. »Včeraj sem govoril z neko gospo, ki je zahtevala, da se odkrijem, ako želim govoriti z odlično damo.« — »To bi bil vendar lahko storil!« — »Ni bilo mogoče. Sem že bil skril njeno zlato uro in biserno ovratnico pod kapo!« —o— Kaj pa takrat? Mestni ctrok opazi na deželi, kako se svinje valjajo v blatu. Brž vpraša: »Mamica! Kakšne živali so to?« — »Svinje.« — »Kako se pa imenujejo takrat, kadar jih okopljejo?« Prvovrstnega ČAJNEGA MASLA rabim veliko množino. - Samo fino blago ponuditi na upravo »Domoljuba« pod »Čajno maslo«. LFHkal LoDJjana Mesfoi lig 15 Na malo DCfnlftl Na velike ustanovljeno 1039 relelon 2282 Zob.ii atelje Dol. Logatec A B bi na Forster Odprto od 8—12 in od 2—5 Ob nedeljah in praznikih zaprto iti po pen Nanako, katere dajo človeku nepovotjno znnanjrst, trela odstraniti ne samo vodi lepoto, nego 1 iz zdravstvenih in duševnih razlosov. — Oulitl so lepim ter dobro negovanim, povečajo veselje do življenja Pro'I vsem nnp-kam kože: Follovjeva kavka^ka -^n' pomada za obraz in i;ožo. Njeno de'ovnn.to iznenadit Ona iuva, obnavlja tor pomlajnio uvelo, lišajasto, hrapavo ko o obraza, vra.a in rok. Preizkušena pri solačnih pegah, sojedcili, mozoljih itd. — Lonček Din 1 i'—. Za nci. Po po*tl za pvolzkus S komadov El«a-mlla po izberi skupno i >avoioino in poštnino l)ln 5i'—, PREŠERNOM ulica poleg frančiškanske cerkve Tovarna or n Soltncr o Ljubljana!. Nafvecia zalega or. zlatnine in srebrnine PREŠERNOVA ulloa poleg franilSkunBke cerkve ct*1* Zahtevajte bocato ilustro-vani cenik 8 koledarjem, gratis in franco od SI. SUTTNtR Liubljana I PREŠERNOVA M ulica Tf * * r Kupujte samo kina srebr no jeddno orodje z znamko WMF To- arniSka garancija SClet 81. SliTfNER Ljubljana 1 PREŠERNOVA J ulica a! In njih Sack,ove pluge Rultivatorle, okopulnl« ke, brane lici, dobavlja hitro in zelo ugodno — tudi na obroke. — FERDO SMOLA, .. SV. Miri, ob tus.li Sel. (Glavna zaloga Sackovih plugw za Slovenijo). da'atelj: Dr. Frani Kclurer. Urednik: Franc Zifarei. riftii. n niti................................... i ril), rti Naročajte „Slovenshi lisi". Kdor hoče zvedeti najtočnejše in najnovejše nedeljske novice, bo či-taI »Slovenski Ust", str. Polletna naročnina stane 25 Din. Naroča se v upravi na Miklošičevi cesti ■»miii mp.1 v i«,,,, w w ^ ^ Edino najboljši šivalni stroji in pietilni svit, „Dubied" stroji ter kolesa zn rodbino, obrt in industrijo so la los. Peteline® , . , Oriliner, Adier Najnižje ceno! Tudi ua obroke I UuDifana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečlo garancija. Zobni a teti e PAVLE KOCIANČIC Ljubljana. Dunajska cesta 24 •tdprto od 8—12 in od 2-6 Ob nedeljah In praznikih zaprto Jugoslovansko tiskarno; Karel t!X lastna protokoiirana tovarno ur v Švici MOKO, KUmiA in vseh vrst špccerijo kupiš najbolje pri Ivan« Kralj prej Spreitzer-Tavčar Ljubljana, Stari trg 30. Ščetarski (krtačarski) VAJENEC kmečkih staršev, z vso oskrbo pri mojstru, se sprejme. - Oglasiti se je pri: NagliS, Šmarje • Sap. Dunaiski mirnim (10,—16. marca 192$) (Rotunda do 97. marca) Posebne orlredltve: Mednaiodna razstava za avtomobile in motoma kolesa TebniSke norosti in iznajdbe Cestne zgradbe -- Premoeoro ki Umetna svila — Dun. modna kožuhov. Razstava živil in naslmiil Vzorno po jedelst>o in gozdarstvo Razstava »vstr jske pitane živine (15.-17. marca M2ff) Nikakoga vizuma! S sojemsko Izkaznico in r,dnini listom prost prehod avstrijsko mejo. Ogrski potni vlznm za prehod se dobi proti predložitvi scJinsUe izkaznico na meji. Znatac vozno ololfavo na jugoslovanskih. ogrskih 'In avstri iskUi železnicah, na donavl. Jadranskem morjn kakor tud pri zračnem prometu 1 Pojasnila vseh vrst kakor tudi velcsejmsfeo Izkaznice (po Din 40'-) se dobivajo pri tVlener-Messe A. O., wlen VII. — kakor tudi v dobi lipskegu spomladans. sojina - Anskiinftsslotle v Llpskein, Avstr. MesshaiiB in pri ostuih zaslonstvlh v LJubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska c. 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji, Dunajska cesta 1 Josip Zidar, Dunajska c. 31. Ur. im. Aln. double kreolč.....Din 19'- Br. 7605 Isto. trovrstno O n 33-60 Ur. 7111. 14 karatno zlato .reolč.....n 69'- fi(. 71®5. [sto. trorrsmo U n It«'— Najuspešnejše sredstvo za re|o domače živali je brezdvomao »MASTIN« ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastma so brezštevilna zahvalna pismal S'^1; 46 10 škat. 80 Din. LEKARNA TKNKOCZY (zrav. rotovža , Lfabljana, Mestni trg 4. Br IU. Kof inasta Anker-Boskopf z radiura firevil-kem in kanalni. DSn 6S'2S OIIBO - 8«»_«x® Veiiki "jen »lT v iz iiustrovani ^ K« J.1« JI 1% dobite zasioaj."9B Zahtevajte ga od skladišča MEINEL IN HEROLD tovarna glasbil gramofonov Iu harmonik R. (.orger MABIBiK Sle v. 107-B Violine od Din 95-, Bočne harmonike od Bln 85'-. Tamhurlee od Din 58'—. Gramofoni od Din 345'- dalje. Br.lN. KovutHsia Anker' Roskopf .... Din 45'tl Br. 195. Budilka okroglo oblike, lfi cm visoka, b prvovratoim Ankor-stroj jem.....Din H'21 Br.lN. Isto ?. radiu m Ste vilkaml inknz >loi D 84'- Br. 8711. S easlia ura % utežmi prvovrstno kva lltote .... Din 1SI" -Br. h7M. Stenska ura plo čovinas'a. okroglo obli ke, ose i,dnevna, prvovrstne kvAlliVte ... Din Iti' -