151 Mileva Blažić: Mladinski literarni sistem – Svetlana Makarovič, Breda Smolnikar in Anja Štefan Milena Mileva Blažić PISATELJICE V MLADINSKEM LITERARNEM SISTEMU – SVETLANA MAKAROVIČ, BREDA SMOLNIKAR IN ANJA ŠTEFAN M arijan Dović je v monografiji Slovenski pisatelji 304 na osnovi literarnosistemske teorije 305 klasificiral tipe slovenskih pisateljev s stališča njihove profesionalizacije. Loči tri tipe pisateljev. Prvi tip predstavlja pisatelj, ki mu je pisanje primarni eksistenčni vir. Gre za različno pisanje, npr. eseje, kritike, literaturo, novice, prevode, razprave, reklame ipd. 304 Dović, Slovenski pisatelji. 305 Even Zohar, Polysistem studies. 152 Žensko delo Takšen tip pisatelja ponavadi opravlja lektorsko, prevajalsko in/ali uredniško delo za medijske hiše (časopise, revije, založbe). Za financiranje lastne pisateljske eksistence ne potrebuje sekundarnih finančnih virov. Drugi tip pisatelja je tisti, ki piše predvsem besedila, povezana z literaturo, torej gre za seštevek različnih vrst pisanja (eseji, kritike, potopisi, recenzije). Tak tip pisatelja je lahko honorarno ali redno zaposlen kot urednik pri literarni reviji in/ali založbi. Tretji tip pisatelja je tisti, ki piše izključno literarna besedila in mu je literatura vir življenjskega financiranja. V literarni zgodovini so to bili J. Jurčič, I. Cankar, Z. Kveder, v sodobnem času D. Jančar in K. Pisk. Nekateri izmed teh literarnih pisateljev pa imajo drug vir preživljanja, npr. F. Dev, A. T. Linhart, V. Vodnik, F. Prešeren, J. Trdina, A. Podbevšek, S. Kosovel, E. Kocbek. BEŽEN POGLED V ZGODOVINO Da so ženske postale subjekt v literarnem sistemu, je bila potrebna dolga pot od časa pismenstva naprej. V tisočletni zgodovini slovenske kulture je vstop žensk v javni prostor potekal postopoma z nekaterimi prelomnicami. Iz bežnih omemb (device, Marije, svetnice ...) so končno začele nastopati z lastnimi imeni in predvsem premoženjem, ki jim je omogočalo subjektivizacijo. Vstop Slovenk v literarni prostor je potekal nekaj stoletij. Že od začetkov pismenosti, v Brižinskih spomenikih 972–1035, so ženske omenjene le kot device, sveta Marija in služabnice. Tudi v Celovškem rokopisu (1362–1390) je omenjena Marija (device, žena), v Stiškem rokopisu (1428–1440) pa je že več omemb žensk, in sicer device, Eva, Marija, mati, svetica in zavetnica. V Černjenskem rokopisu (1497) so ženske omenjene kot gospodinje, hčerke, matere, rajnice, vdove in žene. Poleg omemb (svete) Marije so ženske omenjene poimensko šele, ko so postale ekonomski subjekt. Poimensko so omenjene zato, ker so zapustile Bratovščini svete Marije iz Černjeje (dinarje, dukate, kmetijo, marko, njivo, posestvo, pšenico, solde, tele, vino, vola, zemljišče, zlate), in sicer Brigida, Dona Križna, Fuska, Joanna, Katerina, Katarina, Margareta, Marija, Marina, Melan(j) ina, Menia, Menija, Mikela, Neža, Paskula, Sabina, Suzana, Tomažina. Meniamati rajnika Grigura Blažuta iz Vikorše je zapustila Bratovščini svete Marije iz Zgornje Černjeje 1 star pšenice kot ustanovo pod pogojem da mora Bratovščina vsako leto 2 maši za dušo in (duše) njenih mrtvih. 306 Preskok pri pojmovanju žensk predstavlja posvetilo Primoža Trubarja v knjigi Sveta Pavla listuvi, 1567: 306 Rojstni list slovenske kulture. 153 Mileva Blažić: Mladinski literarni sistem – Svetlana Makarovič, Breda Smolnikar in Anja Štefan “POSVETILO Visokorodnim in blagorodnim, plemenitim, poštenim, častitim in pobožnim ženam, vdovam in mladenkam, ki prebivajo v kneževinah Kranjski, Spodnještajerski, Koroški, v grofiji Goriški itd., milost in mir od Boga Očeta po Jezusu Kristusu, našem Gospodu in Odrešeniku. V sedanjih skrajnih revah in nadlogah, ki jih prizadevajo naši ljubi domovini bolj kot drugim narodom Turki in njim slični sovražniki, ki ji tie — Bog se usmili — dragim ženam, sestram, hčeram in vsem bogoljubnim pripadnikom našega slovenskega jezika, kakor za te liste sv. Pavla, ki doslej niso bili prevedeni v naš jezik.“ 307 Vsekakor velja opozoriti na pomembno prelomnico, ki jo predstavlja Rozalija Eger. V mislih imamo njeno tvorno vlogo pri konstituiranju slovenske mladinske književnosti. Začetek te književnosti predstavlja prva posvetna revija za mlade Vedež (Časopis za mladost sploh, pa tudi za odraščene proste ljudi, 1848/50). Nastanek revije je povezan z vstopom prve ženske v slovensko mladinsko literarno vedo, založnice Rozalije Eger (1778–1871). Rozalija Eger ni bila le naslednica tiskarja Janeza Leopolda Egerja, ampak je natisnila okrog 350 tiskov (drobni tisk, glasbeni tiski, letna poročila društev, monografije, periodična glasila, pratike). Pomembno je, da je kot tiskarka in založnica od leta 1829 do 1871 podprla okrog 30 mladinskih avtorjev. Ena izmed njenih največjih zaslug je nedvomno založništvo revije Vedež, ki je motivirala nastanek prve mesečne literarne revije Vrtec (1871–1945), priloge Angeljček: otrokom učitelj in prijatelj (1887–1934) in Zvonček: list s podobami za slovensko mladino. O pomembni vlogi Rozalije Eger, ki je na stežaj odprla vrata mladinski književnosti z revijo Vedež (1848/50), je pisala Anja Dular in o njej utemeljeno meni, da je pomembna, vendar premalo znana ljubljanska tiskarka. 308 307 Rupel, Slovenski protestantski pisci. 308 Dular, Rozalija Eger. 154 Žensko delo K razvoju slovenske mladinske književnosti sta pomembno prispevali instituciji TDK (T elovadno-kulturno društvo) Atena in Belo-modra knjižnica kot prva ženska založba. Ne samo, da sta pripomogli k razvoju področja, spodbudili sta tudi senzibilizacijo za mladega naslovnika, s knjigami in literarnimi dogodki. Po doslej znanih podatkih gre za prvi Pravljični odsek (17. 12. 1931) v Ljubljani in niz literarnih dogodkov z naslovom Slovenska pisateljica pripoveduje (12. 5. 1932). Sodelovale so naslednje pisateljice: Dora Gruden, Marija Jezernik, Ruža Lucija Peterlin, Marija Grošelj, Manica Koman, Marijana Kokalj Željeznov. 17. 12. 1931 TKD Atena Pravljični odsek Pravljične ure za mladino (Minka Krofta) »V četrtek na rojstni dan Nj. Vel. Kralja Aleksandra bo povedla mladino v fantastično deželo pravljic gdč. Maša Slavčeva, članica drame.« V zgodovinskem kontekstu konstituiranja mladinske književnosti je nujno izpostaviti tudi Kristino Brenk kot sistemsko avtorico. Objavljati je začela kot Kristina Vrhovec v reviji Vrtec (1932/33) s pravljico Deklica z vresja in Ivje (1936/37). Takoj po drugi svetovni vojni je leta 1945 ustanovila revijo Ciciban, leta 1953 zbirko Čebelica, leta 1967 pa zbirko pravljic Zlata ptica. Kristina Brenk je bila urednica v Mladinski knjigi od leta 1949 do 1973. Po upokojitvi je v letih 1979–2009 tvorno sodelovala v slovenskem mladinskem literarnem sistemu, ker je imela tri pomembne vloge. Bila je avtorica, prevajalka in urednica. V literarni sistem je prispevala eseje, kritike, potopise, prevode in recenzije. Dodatna vred- nost njenega sistemskega delovanja je njen prispevek k internacionalizaciji 155 Mileva Blažić: Mladinski literarni sistem – Svetlana Makarovič, Breda Smolnikar in Anja Štefan slovens ke mladinske književnosti. Še eno pomembno dejstvo: kot mlada avtorica ji je Svetlana Makarovič poslala Kosovirja na leteči žlici, ki jih je izdala 1974. Sistemska avtorica je v Svetlani Makarovič prepoznala nadarjeno avtorico, ki je začela svoje mladinsko pisanje. PROFESIONALIZACIJA MLADINSKIH PISATELJIC V nadaljevanju predstavljamo tri avtorice, ki imajo tudi lastni literarni sistem. Prva je samostojna umetnica Svetlana Makarovič (1939), diplomirana igralka, ki je v literarnem sistemu za mladino začela objavljati desetletje kasneje kot za odrasle (Kam pa kam, kosovirja?, 1972; Kosovirja na leteči žlici, 1973). Druga avtorica je samostojna obrtnica Breda Smolnikar (1941), diplomirana tekstilna tehnologinja, tretja pa Anja Štefan (1969), prof. slovenščine in angleščine. Prvi dve pišeta za odrasle in za mlade naslovnike oz. za t. i. dvojnega naslovnika in obe sta vrhunski avtorici. Svetlana Makarovič je v središču literarnega sistema kot najbolj reprezentativna samostojna umetnica, ki se preživlja z umetnostjo in je odvisna od subvencij, nagrad idr. elementov literarnega sistema. Zaradi kritičnosti do slovenske družbe je deležna pozitivnih in negativnih odzivov. 12. 5. 1932 Slovenska pisateljica pripoveduje Podpisnice pisma: Dora Gruden, Marija Jezernik, Ruža Lucija Peterlin, Marija Grošelj, Manica Koman, Marijana Kokalj Željeznov 156 Žensko delo Površni bralec bo pozoren le na kritiko katoliške cerkve, poglobljeni bralec pa bo v njenih mladinskih delih našel kritiko vseh sistemov, tudi socializma. Svetlana Makarovič zasluži posebno pozornost ne le zato, ker je najbolj reprezentativna slovenska mladinska avtorica, ki sodi v obdobje sodobne klasike, temveč tudi zato, ker je prva in verjetno edina slovenska mladinska pisateljica, za katero je značilen drugi tip profesionalizacije – pisanje besedil, povezanih z literaturo. Eksistenčni vir preživetja avtorici predstavlja pisanje besedil, povezanih z literaturo (esejistika, glasba, igra, ilustriranje, petje, pisanje (za dvojnega naslovnika), prevajanje, scenariji, režija). Njena lutkovna igra Sapramiška (1986) je imela okrog 2000 uprizoritev po vsem svetu. Tudi druge njene igre so pogosto uprizarjane in objavljene v vseh antologijah, berilih, delovnih zvezkih, priročnikih ipd. Njena besedila oz. njen repertoar je v avdio (radijske igre), tiskani, video in e-obliki. Objavljena so tudi v znakovnem jeziku, za slepe in slabovidne, in prevedena v številne jezike ipd. Leta 2000 je prejela Prešernovo nagrado za pisateljski opus, ki ji omogoča mesečno sofinanciranje profesionega pisanja. Literarna ustvarjalnost Svetlane Makarovič 300 250 200 150 100 50 0 1960-1970 4 66 52 58 65 31 276 1991-2000 1971-1980 2000-2010 1981-1990 2011-2015 Skupaj 157 Mileva Blažić: Mladinski literarni sistem – Svetlana Makarovič, Breda Smolnikar in Anja Štefan Svetlana Makarovič v učnem načrtu za slovenščino, 2011 1984 1998 2011 1. Dober dan 2. Gal v galeriji 3. Jutri 4. Kosovirja na leteči žlici 5. Mačja predilnica 6. Miška spi 7. Pekarna Mišmaš 8. Pravljice iz mačje preje 9. Sapramiška 10. Smetiščni muc 11. Teta Magda ali vsi smo ustvarjalci 12. Vodna kokoška 13. Vrček se razbije 14. Živalska olimpijada 1. Coprnica Zofka 2. Coprnica Zofka 3. Čuk na palici 4. Jaz sem jež 5. Jazbec in ovčka 6. Jutro 7. Kam pa kam, kosovirja? 8. Kam pa kam, kosovirja? 9. Kosovirja na leteči žlici 10. Volk in sedem kozličkov 11. Miška spi 12. Papagaj in sir 13. Pekarna Mišmaš 14. Pismo 15. Pod medvedovim dežnikom 16. Prašičkov koncert 17. Razvajeni vrabček 18. Show strahow 19. Sovica Oka 20. Volk in sedem kozličkov 21. Volk in sedem kozličkov 22. Zajček gre na luno 1. Coprnica Zofka 2. Čuk na palici 3. Jaz sem jež 4. Jazbec in ovčka 5. Jutro 6. Jutro 7. Kam pa kam, kosovirja? 8. Kosovirja na leteči žlici 9. Miška spi 10. Papagaj in sir 11. Pekarna Mišmaš 12. Pismo 13. Pod medvedovim dežnikom 14. Prašičkov koncert 15. Razvajeni vrabček 16. Sovica Oka 17. Volk in sedem kozličkov 18. Zajček gre na luno S. Makarovič Obvezna avtorica Prvo triletje – Svetlana Makarovič Tretje triletje –Svetlana Makarovič Obvezna avtorica Prvo triletje – Svetlana Makarovič Drugo triletje – ni Tretje triletje – izbrisana Predmetna komisija za slovenščino na Zavodu RS za šolstvo 1998–2014 je Svetlano Makarovič v novi prenovi učnega načrta za slovenščino (2011) izločila s seznama 32 obveznih in preglednih avtorjev/besedil in v tretjem triletju od leta 1998 do 2014. Svetlano Makarovič so izključili kot edino avtorico. V tretjem triletju je ostalo na seznamu obveznih avtorjev in del le 30 avtorjev. Tako učenci dobijo napačen pogled na slovensko književnost. Nastaja vtis, da je mladinska književnost le domena avtorjev. Odgovornost za neodgovorno ravnanje nosita Zavod RS za šolstvo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS. Breda Smolnikar je v slovenskem literarnem sistemu na margini, preživlja se kot samostojna podjetnica. Svoje knjige izdaja predvsem v samozaložbah, jih sama sofinancira in ni deležna subvencij iz javnih sredstev. S Svetlano Makarovič jo druži kritičnost do slovenske družbe. Z Bredo Smolnikar, ki je začela kot mladinska avtorica (Otročki, življenje teče dalje, 1963, Popki, 1973), je povezana tudi velika medijska zadeva, ki je trajala petnajst let in je leta 2014 dobila epilog 158 Žensko delo na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Evropsko sodišče za človekove pravice je končno zaključilo proces zoper njen roman Ko se tam gori olistajo breze (1998). Obe avtorici sta domnevno nehali pisati za odrasle (in otroke), obe le še objavljata avtorske pravljice 309 in/ali pripovedke 310 v slikaniški knjižni obliki, ki so namenjene dvojnemu naslovniku. Odprto ostaja vprašanje, ali je Breda Smolnikar mladinska avtorica oz. ali so štiri navedena besedila mladinsko branje ali slikanice za odrasle. Breda Smolnikar piše izključno literarna besedila, kdaj napiše tudi kakšno literarno novico, predvsem v zvezi z dolgoletnim procesom na evropskem sodišču (1999–2014), vendar ima popolnoma drug vir preživljanja – kemično čistilnico. Status samostojne obrtnice daje dvoje: avtorica zaradi ukvarjanja s popolnoma drugim poklicem (kemično čistilnico) ni v literarnih tokovih, redko se udeležuje literarnih dogodkov, obenem je tudi rahlo prezrta iz glavnih tokov literarne vede, četudi se je Slovensko društvo za primerjalno književnost eksplicitno zavzelo za njeno pisanje in ga označilo kot vrhunskega. Obenem ji status samostojne podjetnice in status na relativni margini omogočata pisateljsko svobodo in neodvisnost od javnega subvencioniranja. Literarna ustvarjalnost Brede Smolnikar Breda Smolnikar v učnem načrtu za slovenščino, 2011 1984 1998 2011 0 Deklice Deklice Popki Deklice Deklice Popki 309 Rdeče jabolko (2008), Saga o Hallgerd (2009), Katalena (2009), Sneguročka (2012) idr. 310 Pripovedka o Ábrnci, Pripovedka o Dursumi, Pripovedka o Maci (2014), Pripovedka o Albinci (2014). 60 50 40 30 20 10 0 1960-1970 3 2 3 6 34 5 53 1991-2000 1971-1980 2000-2010 1981-1990 2011-2015 Skupaj 159 Mileva Blažić: Mladinski literarni sistem – Svetlana Makarovič, Breda Smolnikar in Anja Štefan Anja Štefan je sodobna slovenska mladinska avtorica, ki jo literarnozgodo- vinsko uvrščamo v sodobno slovensko književnost (1980–2010 dalje). Rojena je 2. aprila 1969 – na rojstni dan Hansa Christiana Andersena, ki ga vse od leta 1956 praznujemo kot mednarodni dan mladinske književnosti. Po poklicu je profesorica slovenščine in angleščine ter magistra znanosti s področja etnologije (1999). Anja Štefan je avtorica, ki piše le za otroke oz. avtorske pesmi in pravljice. Ustvarja avtorske pesmi in kratke sodobne pravljice, ki so objavljene v slikaniški knjižni obliki. Njena avtorska pot je progresivna; sprva je objavljala v otroških revijah (Ciciban in Cicido) od leta 1994, kasneje pa v monografskih publikacijah zbirke ljudskih in avtorskih pesmi in pravljic. Literarni sistem Anje Štefan je mladinski (avtorica, pripovedalka in prevajalka). Zanimivo je, da v nasprotju s prvima dvema avtoricama kakovostno avtorico izrazito promovira osrednja založba Mladinska knjiga. Anja Štefan je uradno samostojna ustvarjalka na področju kulture, pisanje ji je primarni eksistenčni vir. Za razliko od Svetlane Makarovič in Brede Smolnikar je le otroška oziroma mladinska pisateljica, četudi jo berejo tudi odrasli. Pravljice pripoveduje mladim in odraslim. Uredila je tudi zapuščino Antona Dremlja Resnika (2010). Leta 2010 je skupaj z Ireno Matko Lukan ustanovila Pripovedovalski inštitut. Protislovno je, da najbolj kakovostne otroške oz. mladinske avtorice ni v učnem načrtu za slovenščino iz leta 2011, čeprav je po vseh parametrih, knjižnih izposojah, nominacijah in nagradah, odzivih v sekundarni literaturi zagotovo najbolj kakovostna otroška avtorica za mlade bralce od 3. do 6. in od 6. do 9. leta. Ne glede na to opredelitev jo radi berejo tudi odrasli bralci. Anja Štefan se poleg pisanja za otroke ukvarja tudi s pripovedovanjem pravljic, ljudskih in avtorskih. Literarna ustvarjalnost Anje Štefan 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 1960-1970 0 0 0 14 40 25 79 1991-2000 1971-1980 2000-2010 1981-1990 2011-2015 Skupaj 160 Žensko delo Čeprav S. Makarovič (1939), B. Smolnikar (1941) in A. Štefan (1969) sodijo v sodobno slovensko mladinsko književnost, je ilustrativen prikaz njihovega primarnega in sekundarnega literarnega ustvarjanja. Primarna literatura 300 250 200 150 100 50 0 1960-1970 4 3 0 2 0 3 0 6 14 34 40 79 53 25 5 66 52 58 65 31 276 1991-2000 1971-1980 2000-2010 1981-1990 2011-2015 Skupaj 250 200 150 100 50 0 1960-1970 6 0 0 1 0 0 0 2 5 27 24 42 33 13 3 16 15 51 82 28 198 1991-2000 1971-1980 Makarovič, S. Smolnikar, B. Štefan, A. 2000-2010 1981-1990 2011-2015 Skupaj Sekundarna literatura (članki, razprave, recenzije) na primarno literaturo izbranih avtoric, ki je relevantna za kanonizacijo mladinskih avtoric Makarovič, S. Smolnikar, B. Štefan, A. 161 Mileva Blažić: Mladinski literarni sistem – Svetlana Makarovič, Breda Smolnikar in Anja Štefan Statistika knjižnične izposoje (Cobiss), na osnovi katere izbrane slovenske avtorice prejemajo finančno nadomestilo, je ilustrativen prikaz. Ob treh različnih literarnih sistemskih (mladinskih) avtoricah je na osnovi analize dejavnikov literarnega sistema jasno, da je simbolni kapital, podprt z ekonomskim kapitalom kulturnih ustanov (S. Makarovič), samostojno obrtjo (B. Smolnikar) in ene založbe (A. Štefan), tisti, ki avtoricam omogoča umetniško svobodo. V slovenski mladinski književnosti so tudi primeri, ko je literarni sistem podprt z ekonomskim kapitalom (npr. samozaložbe, samopromocija, distribucija ipd.). Njihove knjige so, na osnovi statistike knjižnične izposoje in t. i. knjižničnega nadomestila, na vrhu seznama, ker imajo ekonomski kapital ali lastni literarni sistem. Svetlana Makarovič je na samem vrhu med desetimi avtorji, Brede Smolnikar ni med relevantnimi, Anja Štefan je med dvajsetimi avtorji, katerih knjige so najbolj izposojane na osnovi statistike knjižničnega nadomestila, ki temelji na knjižnični izposoji. 311 Knjižnična izposoja ZAKLJUČEK Profesionalizacija slovenskih (mladinskih) pisateljic je razdeljena na tri tipe. Anja Štefan je najmlajša izbrana avtorica v študiju primera, ki ji je pisanje primarni in edini eksistenčni vir. Za financiranje lastne eksistence ji ni treba imeti 311 COBISS.SI - Knjižnično nadomestilo. Makarovič, S. Smolnikar, B. Štefan, A. MAKAROVIČ 46826 45010 42308 39645 41783 49116 50082 45751 47879 49904 47764 50030 556098 SMOLNIKAR 689 1167 971 864 2212 1040 635 657 618 374 349 656 10232 ŠTEFAN 5627 4958 7210 9820 10380 10995 11400 10727 10824 11299 15582 14289 123111 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 SKUPAJ 2013- 2014 600000 500000 400000 300000 200000 100000 0 Expon. (Smolnikar, B.) 2 per. Mov. Avg. (Makarovič, S.) 162 Žensko delo sekundarnih virov. Drugi model profesionalizacije, pisanje besedil, povezanih z literaturo, ki je seštevek različnega z literaturo povezanega pisanja, je značilen za Svetlano Makarovič. Avtorico odlikuje, da deluje na področju umetniškega in intelektualnega. S svojo kritično držo in kritiko slovenske družbe je simbolni garant in opozicija golemu kapitalu. Tretji model profesionalizacije je pisanje izključno literarnih besedil, kar omogoča drugi vir preživetja. Breda Smolnikar kot predstavnica tega modela je samostojna podjetnica in ta model ji omogoča ohranjanje relativne neodvisnosti in avtonomnosti. Avtorica je po Marijanu Doviću zdržala pritiske po deavtonomizaciji oziroma pritiske, da bi opustila pisanje. Njeno kulturno polje je zaradi njenega neliterarnega poklica (samostojna podjetnica!) neodvisno od sistema javnega sofinanciranja. Vse tri avtorice so zelo uspešne. Niti ena od njih nima komercialnega uspeha, ki bi bil nezdružljiv s simbolnim kapitalom, ki ga skupaj in vsaka posebej imajo.