Znanje — pomemben dejavnik za gospodarski in družbeni razvoj Z zgradilvijo novega šolskega cen-tra smo učcnci in delavci phdobili sodobne prostore, ki so prvi pogoj za nemoten vzgojnoizobraževalni pro-ces. Vendar se zavedamo, da bomo doscgli vzgojnoizobraževalne smotre le z dobrim delom. Da bi tudi vi spoznali del naših pri-zadevanj, vam predstavljamo delo osnovne in srednje šole ob začetku novega šolskega leta. Osnovna šola Stična, ena izmed štirih centralmh šol v občini, deluje na širokem področju od Ambrusa do Višnje gore. V 43 oddelkih je letos '185 učencev. Veliko se jih vsak dan vozi z šolskimi avtobusi, ostali priha-jajo v šolo peš in s kolesi. Delovni dan nekaterih naših učencev je dolg in naporen, saj vstajajo že ob 6. uri, pred odhodom na avtobus opravijo šc razna dela. se z avtobusom kasno vračajo, nato pa spet pomagajo star-šem na kmetiji. Novi program življenja in dela osnovne šole. ki že vključuje učence od 1. do 5. razreda, pomeni novo kvaliteto v vsebini vzgojno—izobra-ževalnega dela. To se kaže v novih oblikah in metodah dela ter demo-kratizaciji in odprtosti osnovne šole. Ugodno ocenjujemo uvedbo na-ravoslovnih in kultumih dni, delov-nih akcij ter drugega družbeno po-trcbnega dt;la. Letos smo že realizirali prve nara-voslovne dneve. Učenci to obliko z navdušenjem sprejemajo. Zanimivo jih je bilo opazovati, ko so iskali po polju in v gozdu užitne rastline, zaku-rili pod kotlom, skuhali okusen čaj in cnolončnico. To jc bila torej tudi šola za življenje v izrednih razmerah. Že-limo, da bi bil vsak učenec vključen vsaj v eno interesno dejavnost. Zato iščemo še zunanje sodelavce in tesno povezavo z okoljem, da bi praktično uresničevali ciljc podružbljanja osnovne šole. Prav v različnih dejav-nostih in akcijah učenci postajajo ak-tivni samoupravljalci, razvijajo inte-rese in sposobnosti ter doživljajo uspehe in samopotrditev. Naša šolska zadmga »Čebelica« se pridružuje prizadcvanjem za pride-lovanje hrane. Poleg povrtnin učenci prav zdaj na šolski njivi hiteposprav-Ijati sojo, drugi imajo delo v čebel-njaku, nekateri pa pomagajo kme-tom pri pospravljanju pridelkov. PridružŠo sejim tudimladilikovniki.ki ki dogajanja beležijo na papir s čopi-čem in barvo. Vse več občanov se odziva vabilom pionirjev in mladincev in tako bogati vsebino naše šole. Na pionirski dan je bila naša gost ja pesnica Vida Bresto-va. Učencem je z žarom in zavze- tostjo pripovedovala o ustanovitvi prvih pionirskih odredov med NOB. Časi so se spremenili.... Naši učenci so tudi letos v šoli pre-jeli učbenike in delovne zvezke za nizko obrabnino. Večina se jih hrani v šolski kuhinji. Četrlošolci pa so preživeli v septembru prijetne dni v šoli v naravi na Debelem rtiču (91% se jih je naučilo plavati). Menimo, da osnovna šola s svojo raznovrstno dejavnostjo učence vse-stransko razvi ja in jim daje osnovo za poglabljanje, razširjanje in uporabo znanj. V. usmerjenem izobraževanju ŠC Josip Jurčič Ivančna gorica si bo letos nabiralo znanja in praktičnih izku-šenj še več mladih kot prejšnja leta. Med učenci, ki se vsak dan že od 6. ure, ko se začenja praktični pouk kovinsko—predelovalne usmeritve, zbirajo pod isto streho. je 381 »usmerjencev«. Število učencev usmerjenega izobraževanja je vzpodbudno, še bolj pa dejstvo, da smo v letošnjem šolskem letu odprli novo smer izobraževanja za poklic administrator v družboslovni usme-ritvi. Zdaj izobražuje srednja šola v 16 oddelkih učence v naslcdnjih vzgojno-tzobraževalnih programih in usmeritvah: 1. v družboslovni usmeritvi se učenci izobražujejo v družboslovni in jezikovni smeri (4 leta) ter v vžgoj-no-izobraževalnem programu admi-nistrativna dejavnost, za smer admi-nistrator (3 leta) 2. v kovinsko predelovalni usmeritvi se 204 učenei izobražujejo po vzgojno-izobraževalnem programu kovinar-strojnik za smer oblikovalec kovin (3 leta) in za smer obdclovalec kovin (SKR program (2 leti). Bodoči tehniki lahko trenutno na-birajo znanja v naši šoli samo 2 leti. vendar je že v teku postopek za osa-mosvojitev kovinsko-predelovalne usmeritve, ki je doslej delovala v sklopu Srednje šole tehniških strok Litostroj Ljubljana. Sola si je iz sred-stev amortizacije in s pomočjo zdru-ženega dela nabavila že precej po-trebnih strojev in pripomočkov za izvajanje pouka in tako ustvarila po-goje za verifikacijo in osamosvojitev. Iz teh sredstev smo med drugim kupili tudi 4 računalnike ZK SPEK-TRUM za pouk računalništva in za uvajanje učencev v računalniško lehniko. Seveda pa še tako dobra učna sred-stva in najsodobnejši tehnični pri-pomočki ne morejo biti učinkoviti brez dobro usposobljenega in kvali-ficiranega učitelja.Učiteljev stro-kovno-teoretičnih predmetov in praktičnega pouka v kovinsko-pre-delovalni usmeritvi še vedno pri-manjkuje. Kljub večkratnim razpi-som v »Delu« nismo pridobili ustreznega kadra. Zato poučujejo nekatere predmete zunanji sodelavc! Prav tu vidimo tesno povezovanje z združenim delom v občini pri razre-ševanju kadrovske problematike, saj sta izobraževalni in proizvodni pro-ces drug od drugega odvisna, znanje pa je pogoj za uspešno delo tako v OZD kot v šoli. Srednja šola ima širši pomen, saj izobražuje in vzgaja učence ljubljan-ske in deloma tudi dolenjske rt-gije. Solska svctovalna služba in vodstveni delavei dobro sodelujejo z vsemi osnovnimi šolami, ki gravitirajo na to področje. V srednjo šoio se vozi 84,7 % vseh učencev z različnimi prometnimi sredstvi. Novost v letošnjem šol. letu je. da smo organizirali posebni šolski avtobus. ki pripelje učence iz Ljub-ljane. Prav tako smo uspeli uskladiti vozne rede vlakov in avtobusov s pri-četkom in koncem pouka. Učenci vozači šoli seveda narekujejo po-sebne pogoje dela, predvsem pri oblikovanju fakultativnega pro-grama in interesne dejavnosti. Tem dejavnostim v popoldanskem času lahko prisostvuje !e manjše število vozačev. Posebna ugodnost, ki jo ima le redka srednja šola v Sloveniji je dobro organizirana prehrana učen-cev v šoli. Vsak se lahko odloči za toplo ali hladno malico. kije tudi družbeno regresirana. Učenci in nji-hovi starši pa se ne zavedajo vredno-sti pravilncga in rednega prehranje-vanja. saj se hrani v šolski kuhinji premajhno število učencev (32% vseh učencev ne prejema nobenega obroka v šoli, od 2. do 4. letnika pa se hrani v šolski kuhinji samo 51 % vseh učencev). Otroci in starši vse preveč-krat nasedajo modnim muham v prehranjevanju in se ogrevajo za nekvalitetne in industrijsko proizve- dene obroke, ali pa prejmejo prvi obrok šele doma pozno popoldne. ko se vrnejo. Zdravstvena služba na si-stematskih pregledih učencev ugo-tavlja. da imajo učenci slabo zobovje in so šibkega zdravja tudi zaradi ne-pravilne in neredne prehrane. Sodelovanje s starši je v vzgojnih pogledih odločilnega pomena. Pogo-sto pa se starši — delegati v svetu staršev ne zavedajo svojih nalog in premalo aktivno sodelujejo ali pa se ne odzovejo. Sodelovanje s starši je nujno potrebno, saj je vzgoja zaple-ten in dolgotrajen proces in se pogo-stn zamujenega ne da popraviti. Že sedaj dajemo v srednjem usmerje-nem izobraževanju vzgoji učencev vedno večji poudarek. v bodoče pa bo treba vzgojno dejavnost še okre-piti in tudi statše vzpodbujati. naj spremljajo razvoj mladostnika. naj se ne zadovoljijo samo s primernim učnim uspehom svojega otroka in naj jim ne bo v breme skrb za otroka v času. ki ga ta preživi izven doma in izven šole. Šola bo morala organizii rati še več predavanj za starše. kje bodo dobili strokovne napotke ni kjer bodo lahko skupaj z učitelji nai kazovali rešitve učnih, predvsem pn vzgojnih problemov. Predavanje pe: dagoške svetovalke Zavoda SRS r..-. šolstvo. tov. Marte Hrovatinove, k je staršem na roditeljskem sestanku govorila o osnovnih zakonitoslilh zdravega prehranjcvanja. Letos bo končala šolanje v usmerr jenem izobraževanju 1. genieracij!; srcdnješolcev V. stopnje. Uspešnos . inpoinanjjjjjivpst tega izobražev