Poitnma plačana . »otovtn, [ eto LX] y L]ubljani> v 6etrtek _ , . §lev< 63 a Cenh , Din ■oča« 29M, H994 im 205« Izhaja vsak dan sjatraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku Ček račun: Ljubljana št. tO.bVi jn 10.349 za inserate, Sarajevo šiv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava; Kopitarjeva 6, telefon 209? Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni aredniStva: dnevna služba 2999 — Ameriški zgled Ko je prišla v Evropo vest, da je dne 11. februarja zaprla svoja vruta ena izmed številnih lxink v Det roitu, ni še nikomur prišlo na misel, da ho nastala splošna bančna kriza, ki bo zamajala temelje ameriškega gospodarstva. Saj so dnevno prihajala |x>roči!a o zatvoritvi bank v Združenih državah. Toda prišlo je na dan, da širok« ameriška publika nima zaupanja v dosedanji ameriški bančni sistem in vse kroge vlagateljev je zudela panika, dokler dne 4. marca ni prišel splošen moratorij v vseh državah. Dolar je nehal notirati na svetovnih borzah. Da je prišla kriza do vrhunca haš 4. marca, je razumljivo že iz tega razloga, ker je prav tedaj prevzel novi predsednik Združenih držav svoje ' posle. Pred oilhotlom Hoover ni kazal dosti aktivnosti. ker je pač prepuščal svojemu nasled- i niku »hibo rledščino. Toda Roosevelt je vzel stvar energično v roke, sklical kongres, ki mu je dal potrebna pooblastila in sklenil potrebne zakone. Vsekakor moramo hitro rešitev krize, pri čemer seveda ne mislimo, da so sedaj odstranjene že vse nevarnosti za ameriško gospodarstvo, pripisati Rooseveltu v dobro iu bo njegova politična pozicija gotovo zelo pridobila. Kri/.a zaupanja je zamajala tudi valuto, kar je popolnoma umevno oh taki zlati podlagi, ki jo ima Unija. Doslej je bilo namreč mogoče zamenjavati bankovce pri emisijskih bankah, ki se imenujejo federalne rezervne lnanke. Na podlagi novih zakonov pa so predpisane ostre kazni za one, ki skrivajo zlati denar. Zato se zlato že vraču k emisijskem bankam, ki ga lahko kot kritje porabijo za izdajo novih bankovcev. Na drugi strani je prenehal doslej popolnoma svobodni izvoz zlata iz Unije. V tem je bila nevarnost, da bi izvoz zlata ne pomenil samo odtoka tujih terjatev iz Unije, ampak da je predstavljal tudi bog iz Unije. To je sedaj onemogočeno in je prepuščen izvoz zlat« odredbam emisijskih bank, ki ga bodo vporabljale pač samo za valutne namene, pred vsem za vzdržavanje tečaja dolarja. Unija je bila doslej edina država na svetu, kjer je zlata valuta funkcionirala popolnoma prosto po gospodarskih načelih. Sedaj pa je praktično zamenljivost zlat« v državah samih omejena na minimum, kar se tiče trgovine z zlatom, pa je prepuščena .-emisijskim bankam. Vsekakor pri nas nismo bili vajeni tako hitrih in naglih ukrepov za reševanje bančne krize, kot smo doživeli zdaj v Ameriki. Amerika je pravilno doumela, kaj pomeni normalno funkcioniranje denarnega trga in prometa, ki se razvija v posredovanjem denarnih zavodov. Federalne rezervne banke so takoj priskočile na pomoč z izdatnimi zneski posojil n« prvovrstne vrednosti, saj vidimo, da je njihov obtok bankovcev narastel ml 5.705 milj. dolarjev dne 8. februarja na 6.720 milj. dolarjev f. marca t. 1., in to ob zmanjšanju zlate podlage za skoro 200 milijonov dolarjev! S tem ogromno povečanim obtokom bankovcev pa le še ni nastopila inflacija, katere se boji toliko ljudi. Kajti inflacija je pred vsem vidna na dvigu blagovnih cen. Tu smo pa že na angleškem primeru videli, da tudi padcu inedvalutar-nega tečaja funta ni odgovarjal enaki dvig cen. Ameriški zgled nam je tako ponovno pokazal, da se dajo s pametno politiko tako emisijskih bank kakor s splošno gospodarsiko politiko v kratkem času prebroditi najhujše težkoče na denarnem trgu in ga spraviti zopet v kolikor toliko normalno stanje. Seveda pa ni pričakovati, da se bodo razmere takoj normalizirale. Pri tolikem obsegu navala na banke, | kot smo ga doživeli v Uniji, se bodo posledice poznale še dolgo. Pa še na en važen moment zc treba opozoriti. Pomoč se nanaša pred vsem na zdrave denarne zavode in se sedaj vrši proces izločevanja slabih bank iz gospodarskega življenja. Če bi se dajal denar tudi slabim bankam, bi bil izgubljen, ker takih zavodov v sedanjih razmerah ni mogoče rešiti in morajo z najmanjšimi žrtvami za vlagatelje likvidirati. Dne 15. marca je na vseh svetovnih borzah dolar zopet notiral. Pokazalo pa se je, da se drži dooro. Njegovi tečaji so le malo pod pa riteto in so s tem dali prav onim, ki so svarili ljudi, da naj ne prodajajo dolarjev za »lepo ceno in jim priporočili opreznost. Saj smo imeli že skušnje. Poglejmo, kako je bilo z nemško marko poleti leta 1931! Le par dni marka ni no-tirala, potem pa je bil njen mednarodni tečaj zopet na prejšnji višini. Pa tudi z dolarjem smo imeli že podobne skušnje leta (931-1932. Takrat so mnogi naši ljudje prodajali za vsako ceno dolar, ki je, kot vidimo, preživel tudi sedanjo krizo dobro. Pomisliti je treba, da se nahaja povsod nn svetu ogromno dolarjev tezavriranih. Cenijo, da je bilo pred sedanjo krizo tezavriranih samo n« evropskem kontinentu nad pol milijarde dolarjev. Saj prihajajo v vse evropske države dolarji od izseljencev in ameriških turistov, ki jih je sicer vedno manj, pa vendar pomenijo še vedno znatno aktivno postavko v plačilnih bilancah evropskih držav. Dolar jc bil Kaj udomačeno plačilno sredstvo v nekaterih državah, valute cele vrste držav so bile naslonjene nn dolar. Zato so |x>vsod imeli veliko zanimanje za ameriške zadeve, še lx>lj pa so se zanimali z« tečaje svojih tezavriranih dolarjev. Danes je težko delati prognoze. snj vidimo, knko se od dne do dne izpreminja gospodarski položaj, nastajajo nove situacije in prihajajo novi momenti, ki spreminjajo strukturo našega in svetovnega gospodarstva. Vse te pojave je treba p&zno zasledovali, ker končno vplivajo Znamenit konzistorij 13. marca v Rima Beseda papeža Pija XI. o velikih stiskah modernega sveta Gigantski boi med brezboštvom in krščanstvom I človeški družbi in proti veri pa naravnost proti Bogu samemu. To, kar se je zgodilo in se godi naprej v ogromni in nesrečni Rusiji, v Mehiki in v Španiji, to se razširja sedaj tudi med velikimi in malimi državami centralne Evrope in nas jasno uči, kako daleč sega zločinska propaganda in inspiracija brezbožnih elementov. Kljub temu, pravi papež, je bil do nedavnega časa glas papeža edini, ki je opozarjal na to veliko nevarnost, ki ogroža vso krščansko kulturo, in je papež bil edini, ki je opozarjal na edino sredstvo, po katerem je mogoče to nevarnost odvrniti, i * sredstva so nauk o neskončni vrednosti duše, o dostojanstvu vsake človeške osebe in o izvoru člo-veka iz Boga ter o njegovem večnem namenu. Ti I nauki pa se morajo dejansko izvajati v človeški družbi po pravici in ljubezni, ki mora vezati ljudi^ Ob priliki tajnega konzistorija z dne 13, marca tega leta je imel papež važen nagovor na zbor kardinalov, ki tvorijo senat katoliške cerkve. Potem ko je papež pozdravil kardinale, je podal pregled veselih in žalostnih dogodkov, ki so se razvijali po zadnjem konzistoriju, ki je bil 30. junija leta 1930. Poglobljenje verskega življenja Med najbolj važne pojave verskega in moralnega življenja je treba, kakor naglasa sv. oče, šteti poglobitev verskega življenja po katoliški akciji po vsem svetu. Verski poduk se čedalje bolj razširja in spopolnjuje po modernih sredstvih; bujno pro-cvita evharistično življenje in duhovne vaje se čedalje bolj uvajajo tudi med laiki, predvsem m^d dijaki in delavci. Rastejo dela privatne in kolektivne karitete, ki je NAJLEPŠI IN NAJPOPOLNEJŠI IZRAZ KRŠČANSKEGA NAVDUŠENJA IN ŽIVLJENJA, posebno, če se pomisli, kako huda je sodobna gospodarska kriza. Posebno jc v tej zvezi poudaril papež konferencc sv. Vincenca de Paoli kakor tudi pomožne akcije, ki so jih začeli in izvedli škofje vsega sveta po pobudi sv. očeta. Politična in moralna kriza sveta Po teh veselih pojavih je prešel papež na kritični mednarodni položaj, ki je povzročen po medsebojnem nezaupanju držav in narodov, po njihovih nasprotujočih si interesih, po nezadostnih in često-krat nasprotujočih si sredstvih, ki se predlagajo in sprejemajo v svrho ozdravljenja krize, predvsem pa po PRETIRANIH IN KRIVIČNIH NACIONALISTIČNIH POKRETIH, ki nasprotujejo bratstvu ljudi in narodov, katero je mogoče vzdrževati samo na podlagi naukov in zapovedi krščanstva in s pomočjo krščanske ljubezni. V tem smislu, pravi papež, da ni nikoli nehal ozna-njevati mir med narodi in zato tem bolj obžaluje, da tako v Evropi kakor tudi na drugih kontinentih zopet govori orožje in se dviga z zemlje glas krvi, ki jo prelivajo bratje. Prenehala tudi ni gospodarska kriza, OD KATERE TRPE NAJBOLJ REVNI SLOJI: otroci, bolniki, starci, predvsem pa milijoni in milijoni delavcev, kateri niso oropani samo pravične plače, zaslužene po poštenem delu, ampak tudi dela samega, radi česar je ogrožen mir in red vsake države. So pa elementi, KI VLEČEJO IZ ŽALOSTNEGA POLOŽAJA SVETA NAJVEČJI DOBIČEK, in to so sovražniki vsakega političnega, socialnega in religioznega reda, katerih program je borba proti Dunajska vremenska napoved. Najprej še jasno, potem pa se bo začelo oblačiti. Zagrebška vremenska napoved. Pretežno jasno, podnevi toplo, moči hladnejše. Temperatura bo naraščala, stalno. ludi naravnost na zasebno gos|Kxlarstvo [x>sa-meznikov. Posebno v gospodarskih stvareh je previdnost in mirno presojanje na mestu. Poleg tega nauka, ki naj se g« držijo naši ljudje, da se ne bodo tla li zapeljati od hipne paniko do korakov, ki jih morajo potem hudo obžalovati, pn je trehu ojx>zoriti evropske države na zgled radikalne operacije, ki jo je sklenil in izvršil Roosevelt in ki je s tem dokazal, du so takojšnji radikalni ukrepi v slučajih takih kriz edino uu uiCSul in edino zdravilni med seboj. In baš zato, ker katoliška cerkev te nauke nespremenjeno uči in veli izvajati, zato SOVRAŽNIKI REDA IN CIVILNEGA OBČESTVA SVOJE NAPADE USMERJAJO V PRVI VRSTI PROTI KATOLIŠKI VERI IN CERKVI, čeprav pravijo, da so nasprotniki vsake vere in cerkve sploh. Zato katoliško cerkev obrekujejo, potvarjajo njene nauke in njeno zgodovino, vpri-zarjajo in netijo pravo preganjanje proti njej, in se, kjer ne morejo izdajati zakonov, ki so proti pravici, zatekajo, kakor vidimo v gori omenjenih deželah, h golemu nasilju. Spričo tega — nadaljuje papež — ne bomo nehali dvigati svojega glasu za resnico, pravico in humaniteto kak or tudi za obrambo pravic človeške vesti in zato tudi ne bomo nehali opozarjati narodov in držav, naj, poučeni po tolikih zgledih prošlosti in sedanjosti, pomislijo, KAKŠNO OGROMNO ŠKODO TRPI DRUŽBA POVSOD, kjer se vrši odkrit ali zakrit boj proti cerkvi in kjer se ovira ali osporjuje njeno posvečujoče religiozno in nravstveno delo, posebno med mladim rodoin. Nato papež govori o nasprotnikih cerkve, katere je cerkev vedno imela in jih bo imela do konca sveta. Opozarja, da je cerkev morala vedno prestati preganjanja in da ji tudi v bodočnosti ne bo prihranjeno trpljenje in žrtve kakor tudi neprestana borba zoper nasprotne sile. Toda 19 stoletij obenem tudi priča, da Bog zvesto drži obljubo, da ^prkev v tej borbi nikoli ne bo omagala in da bo preživela vse svoje nasprotnike, ki padajo in izginjajo drug za drugim, dočim cerkev živi dalje. Vendar pa se mora cerkev ozirati na veliko škodo, ki jo taki nasprotniki prizadevajo človeškim dušam, in zato napenja vse sile, da obvaruje svet zla. Svet pa bi moral premišljati, ALI NI BAŠ BOJ BREZBOŽNIKOV PROTI BOGU IN VERI NAJGLOBLJI VZROK VOJNIH IN EKONOMSKIH KATASTROF, KI PRETRESAJO DANAŠNJI SVET. Pri tem sc papež spominja v prvi vrsti pro-tcslantovskc propagande, ki se vrši v Rimu in v Italiji in ki nc ogroža samo vere katoličanov, ampak tudi druge tako privatne kakor javne dobrine in interese, za katere papež ni odgovoren. Nato omenja papež obširno tudi krst bolgarske princese, ki ga je izvršil nekatoliški svečenik nad novorojeno princeso v Bolgariji, s čemer so sc žalili kanoni cerkve in so se kršile izrečne obveznosti, podpisane od suverenov. Kljub temu pravi papež, da nc more odreči svojega očetovskega blagoslova materi, ki jc nedolžna in ki .v krst ni privolila niti izrečno niti molče. Nato je papež otvoril sveto leto in imenoval nove kardinale, o čemer smo že poročali. Po nacionaiističnem prevratu v Nemčiji Hitler in katoliško časopisje Kiiln, 15. marca. tg. Centrumsko glasilo »Kol-nisehe Volkszeilungc, ki izhaja tukaj v katoliškem založniškem podjetju »Gorreshaus< obenem z dvema drugima uglednima katoliškima dnevnikoma »Kolner Lokalanzeiger« in »Kolner Tageblntt« je prišlo pod nadzorstvo hitlerjencev. Večja skupina uniformiranih nacionalsocinlistov je namreč prikorakala v ponedeljek opoldne pred Gorresovo tiskarno ter zasedla vse vhode. Kmalu je zaplapolala na vrhu poslopja hitlerjeva zastava z M ukastim križem Tiskarna je bila nato za tri dni zaprta, a oboro-• ženi oddelki hitlercev so ostali nn straži pred pa-i laoo. Ravnatelj tiskarne Jouy, podravnatelj dr. Va-| ternahm, nadalje dva urednika lista Horndasch in j Carduc.k sta bila odvedena v policijske zapore, j kjer se je začela proti njima preiskava. Vsi trije ] listi lahko nadalje izhajajo, seveda pod novim nadzorstvom. Značilno je, da hitlerjanri niso smatrali za oporluno, da ugonobijo centrumske liste, ker vživajo velik ugled in so zelo razširjeni ter so jih rajši spravili pod svojo kontrolo, da tako lažje vplivajo na ogromen krog brnvcev v Porenju in sploh v katoliških delih Nemčije. Zaplembe, ustavitve Tudi drugod katoliški tisk ni bil deležen tistega vandalskega postopanja, ki je udarilo social-demokraško časopisje. Res pa je, da so katoliški listi bili kaznovani z denarnimi globami ali pa zn daljšo dobo prepovedani, ker se niso marali navduševati za nov režim v Nemčiji. Med tako kaznovane dnevne liste spadajo »Osnabriicker Volks-zeitung«, ki ne sme izhajati 14 dni, »S8chsische Volkszeitung«-, ki je ustavljena do 19 .marca. »Der ger-de Weg<-, v Miinchenu, ki je prepovedan za d enega meseca ter zelo razširjena »ABCD« (.--. ,'emeine Beamten Zeitung Deutschlands) ki ne sme izhajati do 6. aprila. Usoda „Volksvereina" Hitlerjevci so zasedli tudi centralo »Volks-vereina« v Miinchen Gladbachu, kateri pn ne ovirajo delovanja. Oboroženi nacionalsocialisli straži jo poslopja na zunaj, drugi nadzirajo delovanje na znotraj, posebno književni in propagandni oddelek. Aretacija se pri Volksvereinu ni izvršila nobena, tudi policijskih preiskav do sedaj ni bilo nobenih. Sliši se pa, da so razna društva »Volksvereinat bila predmet pretirane pozornosti od strani hitler-jancev. Ponekod, kakor v Duisburgu, Bonnu. Ober-hausenu, Ruhrortu so bila društva Volksvereinu napadena in zaprta. Policija pa je v vsakem slučaju napravila red in preprečila pustošenja. Generalni tajnik Brauers je dobil hitlerjevskega pomočnika v svojo osrednjo pisarno. Drobiž z „bojne fronte" Rerlin, 15. marca. Demokratska stranka na Anhaltskem se je razšla. — Zvezo republikanskih sodnikov so razpustili. — Nemška liga zn človeške pravice je do preklica prenehala delovati. — Višjega župana demokrnta Kuelsa so odstavili. — Uniformirani hitlerjevci so vdrli v stanovanje voditelja centrumaške frakcije Kocha in ga odvedli s seboj v bližnjo gostilno, ga pretepli in prisilili, da je podpisal izjavo, da ne bo nikoli več smešil in blatil Hitlerja. — Hiša K. Liebknerhta. kjer je bil do nedavnega sedež nemške kom. stranke, je bila razlaščena v korist pruske države. Nemški veleposlanik v Washingtonu Prittvvitz je pod nI ostavko na svoj položaj, ker ne soglaša z režimom Adolfa Hitlerja. Spor plede Gdansha Varšnvn, 15. marca. AA. Pat |x>roča: Listi odobravajo rešitev sporn med Poljsko in Gdan-skom zaradi jx>lotoka Westerpl«tte. V Gdnnsku je vzpostavljeno normalno stanje tudi glede pristaniške policije. Listi povilarjujo. da je poljski zunanji minister Beck pristni, d« Poljska odstrani svoje odvisne straže v |>olotok;i We-sterplatte šele, ko je predsednik Gdanska formalno izjavil, da bo Gdansk odslej spoštoval poljske pravice v tem mestu in preklical zadnje enostranske predpise o svoji pristaniški [Milici ji. Poljska je s tem dosegla knr je hotela. »Gazeta Poljska« pa še pribija, d« se je pri tej priliki mednarodna javnost prepričala, kako Poljski ni do drugega, kakor do tega, da se spoštujejo podpisane pogodbe in ogledu Besarnbije ali ne. Iz zanesljivih virov simo zvedeli, da je tudi romunska vlada pripravljena za nadaljnja pogajanja. Ta pogajanja pa ne bodo taiko hitro končana, ker je Romunija na temelju pakta male antante dolžna, da se predhodno sporazume z Jugoslavijo in Češkoslovaško v pogledu vseh klavzul, ki bodo vnesene v rusko-romunski nenapadalni paik*. Notranja kriza v Avstriji Straža pred parlamentom Dunaj, 15. marca. Ig. Notranja politika Avstrije je danes doživela kritičen dan prve vnsto, ko so pričakovali odločitve o dejaneki moči parlamentarizma ali pa vlade, katera vrši vladne posle po nenavadnem prekinjenju parlamentarne seje dne ■t. marca, ko so demisijonirali vsi trije predsedniki narodnega sveta, od tedaj izvenparlamentarno z zasilnimi naredbami na podlagi vojnogospodarskegu pooblastilnega zakona iz leta 1914. Dollfussov kabinet in vladne stranke krSčamskih socialcev, llci-matblocka in Landbur.da so se odločno upirali sklicanju parlamenta, katerega ie sklical za danes popoldne ob 3 tretji predsednik narodnega sveta velenemec dr. Straffner. Ta seja bi imela lamo v redu zaključiti sejo, ki je bila 4. marca prekiilicna, da bi se potem mogla ikiicati nova se:a 7 dneviim redom: nova volitev preHsedniitva. Stališče opozicije Opozicija velenemcev in socialnih demokratov se je postavila na stališče, da jc tudi v statu de-missionis dr. Straffner, k' ie zadnji demisioniral kot predsednik, upravičen i dolžan voditi posle dalje, dočim so vlada in večinske stranke mnenja, da ie radi demisije vseh treh predsednikov postal parlament, katerega ne more sklicati nihče več, dela nezmožen, ker je v ustavi \vstrije vrzel, ki ni-.csar nc določa za slučaj, če odstopijo vsi pred-fedniki, kakor se jc to 'godilo 1. marca. Posredovanje predsednika Radi tega zapletenega ustavnega spora so se ■jtrastno borili na eni in drugi strani in je v ta spor posegel preteklo noč celo sam zvezni predsednik kot najvišja odgovorna oblast. Pisal jc namreč dr. Straffnerju pismo, naj v tako resnem položaju nc vztraja pr: svojem enostranskem osebnem mnenju, ter apeliral na njegova domovinska čuv-stva, da «e bo mogla nafti pot za rešitev, katero jc obljubil z zasilno naredbo, da se spravi parlament zopet v tek. Obenem so se živahno posvetovale vse stranke same zar.e in druga z drugo, ven-.lar niti večina, niti manjšina ni popustila. Velenemci protestirajo Konino ie dr. Straifner odgovoril n« pismo zveznega predsednika s pismom, v katerem izjavila. da parlament ni nesposoben za delo radi tega, ker nima predsednikov, temveč zaTadi tega. ker večinske stranke ne predstavljajo več večine prebivalstva Narodni svet nc odgovarja več deja-iski razdelitvi po':tične moči v Avstriji. Z labilno večino enega glasu ne more Dollfuseova vlada več vladati. Zvezni predsednik naj poveri poseben volilni kabinet, da izvrši nove volitve. Dr. Straffner :i izjavil, da svojih odredb glede današnjega skli-•ija narodnega sveta ce more rprctn-^liti. Zvezni predsednik jc razen tega imel od 4. marca dovolj Časa. da b z zasilno naredbo spremeni! poslovni ■•ed narodnega sveta tako, da bi sejo »klical 'ta-rostni predsednik. Operetna seia ' Tako se jc potem \ rsila seia narodnega sveta, oar-i jc policijski predsednik dr. Brandl v »porazen jnu z vlado poslal pismo dr. Straffnerju, v katerem izjavlja, da jc ta seja narodnega sveta samo nezakonito zborovnnic, ki policijsko ni pripravljeno, in da spada pod določbo zasilne naredbe o zborovanjih, ki so prepovedana. Obenem je policija zasedla parlament Hodniki in predsobe so bile polne kriminalnih uradnikov, Ringštrassc pa je Nila zasedena s številno policijo, dočim je bilo /.a sosednim vseučiliščem pripravljeno voiaštvo. Predsednik dr. Strafi-ner se j« tako odločil, da je z.ačel taktiko presenečenja. Okoli 60 poslancev obeh opozicionalnih strank je prišlo v razpravno dvorano že ob četrt na 3 in predsednik dr. Straffner jc otvoril sejo že ob 14.25. Pa že takrart ni policija pustila nobenega poslanca več v razpravno dvorano. Govor dr. SiraUnerfa Ob 14.35 je r.topil dr. Straffner na govorniški oder in izjavil: Visoka zbornica! Otvarjam prekinjeno sejo. Če sem sejo dvoril predčasno, sem to vtoril zaradi tega, ker so mi reditelji poročali, da hoče kriminalna policija preprečiti /voeiancetn udeležbo na seji. Ker se ludi stenografi i>e pripustijo k seji, prosim zapisnikarja Zarbocha ki Severja, da vodita zapisnik. Dogodki 125. seje narodnega sveta v soboto 4. marca so dovedli do tega, da sta prvi predsednik in potem tudi drugi predsednik odložila svoji mesti v predsedstvu narodnega sveta in da sem potem jaz prevzel vodstvo poslov kot tretji predsednik. Ko sem bil kot zadnji porvan k vodstvu poslov, sem smatral za primerno, da se pridružim koraku prvega in drugega predsednika, svojega namena pa nisem mogel izvršiti, ker se nisem mogel znebiti svoje dolžnosti in nisem mogel prezidijalnih agend izročiti nobenemu nasledniku. Da preprečim praznino v vodstvu poslov narodnega sveta, moram te posle, rnvedajoč se svoiih dolžnosti, obdržati tako dolgo, dokler jih ne izročim redno izvoljenemu novemu predsei\niku. Moja izijavu, da odlagam mesto kol tretji predsednik, se torej nikdar ni mogla tolmačiti drugače, kakor da imam vrtiti poale dalje do izvolitve novega predsedstva. Zavedajoč se svoje ustavne upravičenost« sem sklical narodni svet za danes k nadaljevanju prekinjene 125. seje, da se omogoči volitev novega predseaništv a in obnovi akcijska sposobnost narodnega sveta, kar odgovarja tudi Jelji /.vezne vlade v oklicu z dne 7. marca, ki ga je izdala na avstrijski narod. Z ozirom na sedanje dogodke, ko je kriminalna policija zasedla hodnike in vrata raz-pravne dvorane, Katram, da moram pri pristojnem sodiSču vložiti ovadbo v smislu S 76. k. z. radi javne nasilnosti. Ure in dnevnega reda prihodnje seje ne moreni naznaniti in si pridržujem pravico sklicati prihodnjo ««jo pismenim potom. Seja je bila nato zaključena. Vladnih strank ni bito Socialnodemokratski in veleneraški poslanci so se nato dvignili s svojih sedežev in vzklikali republiki. Od kričanskih socialcev, Landbunda in Heim-vvehra ni bilo v dvorani nobenega poslanca. Prišla sta v parlament saino hcimwehrovska štajerska poslanca Heinzl in Khicr, ki pa tudi nista mogla več priti v razpravno dvorano, Ko ie dr. Straifner zapuščal dvorano, se je prijavil pri njeni višji policijski svetnik Ritzberger in mu izročil dve pismi, eno od zveznega kanclerja DolHussa, ki naroča policijskemu predsedniku na Dunaju, da sejo, ki ni bila prijavljena po predpisih druitvenega zakona, prepreči, in drugo pismo, s katerim policijski predsednik Brandl naroča Ritzbrrgerju, da izvrši la nalog. Dr. Straffner ie izjavil Ritzbergerju, da je seja že končana. Poslanci so odšli v svoje klubske prostore, kjer so oni poslanci, katerim se je s silo z.abranil vstop v razpravno dvorano, podpisali tozadevni zapisnik. Pristno avstrijsko l V taboru krščanskih ocialcev smatrajo to do-sodke kot pristno avstrijsko rešitev vprašanja. Smatrajo. da so v resnici ni vršila nobena seja narodnega sveta, ker ie dr. Straffner -klical sejo na H. uro popoldne, otvorila pa se je ie pol ure prej. Zato tudi vlada nima nobenega povoda, da bi zasledovala dr. Stniffnerja. Opozicija «e je sama seb 1 oropala od velikega uspeha, ker bi nasilno odstranitev poslancev iz rs/, p ravne dvorane ob treh nedvomno bil lak dogodek, ki bi jahko napravil velik vtis na prebivalstvo. Zadovoljni, da ni bilo nasilja Tudi v tabora socialnih demokratov so na tihem zadovoljni, ker bi bil nasilen akt proti narodnemu svetu signal 7.11 velike demonstracija. Krko zelo je vlada računala s tem. kažejo že izredne priprave v okolici parlamenta. Po Kingu so neprestano patroliraie policijsko črte s puškami, vojaški oddelki pa so se vozili nvimo v avtomobilih. Kavno zaradi teli vojaških priprav se je zvečer nabrala na RiniffU velika množica radovednega občinstva. K sreči pa ni priški do nobenih neljubih dogodkov. Ne seja ampak • shod Vprašanje, ali jc dr. Straffner po pravici sklical narodni vol, je sedaj še vedno rav no tako nejasno kakor prej. število prisotnih poslancev je odgovarjalo poslovnemu redu. Da je dr. Dollfuss v svojem pismu na policijskega predsednika govoril o shodu, ne pa o seji narodnega sveta, kaže. da hoče vlada ostati nepopustljiva. Če pa 1» tudi dr. Straffiier ostal pri svoji nameri in res vložil pri sodišču ovikdbo zaradi javnega nasilslvn, jo more vložiti samo proti zveznemu kanclerju dr. Dollfuasu osebno, ki je dal povelje, dn se prepreči shod. ki ni prijavljen po predpisih društvenega zaikona. Vladi se najbrž tudi pozneje ne bo mudilo, da bi končala ex lcx stanje, ker je njen položaj nasproti parlamentu zaradi postopanja z opozicijo postal š/ mnogo ležavnejši. Delala Ivo ; lorei morda še dalje 7, zasilnimi naredbami, opirajoč se samo .'in manjšino prebivalstva iu bre/, upanja, dn bi mogla končali krizo, ne da bi odstopila ali razpustile parlfNivnt m razpisala nove volitve. Noco- le na Dnetum mir Dunaj, 15. marca. tg. Na Dunaju je v poznih večernih urah mir. Policijske straže korakajo po ! ulicah s karabinkam; na ramah. Heimvvehrovsko I formacije z Dunaja, nižje Avstrije in Gradiščanske-I ga so dobile popoldne povelje, tiaj bodo priprav-| i j ene, V poslopju bivšega kmetijskega ministrstva, I ki je sedaj prazno, so nat-ianiK- popoldne popoino-I ma opremljene formacijo Heimvvcjjra, Veliko po-| zornost so vrtjuiali r^thov1. transporti « tovornimi I avtomoojli. Dunaj. 15. marca. (Telefonsko od ;.Slovenče-vega poročevalca.) Zvezna vlada je danes rano zjutraj objavila komunike, iz katerega sledi, da prevzame vrhovno vodstvo nad vso avstrijsko oboroženo silo zvezni predsednik (in 110 zvezni kancler) in to na osnovi prisilnih naredb. Uradno obvestilo pravi, da ležijo že od 1931 razni reformni predlogi o avstrijski vojski pred iiarlamentoni in dn do danes ni bilo mogoče izglasovati zakona, ki bi bil obstoječim potrebam zadostil. Do sedaj avstrijska ustava lii jasno povedala, kdo ima pravico klicati rezerviste pod zastave in kdo ima pravico odpuščati one. ki so svoj rak doslužiii. Avstrijska ustava daje le pravice zveznemu parlamentu in le v slučaju izredne nevarnosti preidejo te pravice ua vlado, ki pa je obveaana. da takoj sikhoe parlament in si da svoje ukrepe od parlamenta odobrili. Ker pa po mnenju dr. DoHfussovo vlade sedanji parlament ne more delati, ker je brez predsedstva in ga zato ilikdo ne more. sklicali, je vlada opirajoč se na predloieine reformne predlojfe prisilnim potom izdala nnrottbo. po kaiteri dobi zvezni predsednik pravjoo do klicanja rezervistov pod irrožj«' in odpuščtnja vojakov. iz službe. T.i naredba je iavala po Avstriji sprva precejšnjo senzaci.jo, ker je ljudstvo mislilo, da se s leni prikriva kakšna tajna mobilizacija avstrijske vojsko m da je vpjpji nevarnost že na ob«wju. Zvezni predsednik vrhovni k&mtmdamč vse oborožene sile j Marksistir-no-kunuunistiani tisk je storil svoje, da i zaseje paniko mori narod, češ dr. Dollfussova dik-; 1 a tura bo strmoglavila narod v vojne avanture. Vsa I la domnevanja niso resnična, pač pa se domneva. ! da je dr. Dollfuss hote! vso. pripraviti za slučaj, da i bi danes, ko bi se morali sestali člani parlamen lame opozicije, prišlo do kakšnih neredov. Vlada .je. s tem dobila možnost v roke. da lo prepreči. Češkoslovaška pripravljena Pragu. 15. marca, Ig. Na današnji seji branib-nega odbora je stavil uarodui demokratski poslanec Baček vojnemu ministru Bradaču vprašanje, kakšna je spričo negotovega zu min je-pol i tič-nega |K)ložaja pripravljenost in udarna sila češkoslovaške vojske. Vojni minister Bradač je odgovoril, da je Češkoslovaška čuječa, da njena vojska ne zasleduje nobenih napadalnih ciljev, da je urejena izključno samo za varstvo države in demokracije. Vojaška uprava .skrbi za lo. da se izpolnijo vsi predpogoji učinkovite obrambe državne samostojnosti. V udarno silo češkoslovaške vojske ima največje zaupanje. Zagotovil je. da vojaška uprava zasleduje sedanje razmere zelo pazljivo iu da se vojna uprava polno zaveda svoje nHmrapn;.**!. Tako vreme / škoduje Vaši kozi! Vendar se prav lahko obvarujete /. Nivea-kreuio! Nadrgnile si temeljito vsak večer pa tudi po dnevu, preden greste na prosto, roke in obraz, z Nivea-krenio. Tako Vam ostane koža nežna in prožna, odporna proti vetru iu vremenu ter dobi ono milino in svežosl ki jo vsi lako ljubimo pri mladini. Sami dobro veste: nobene druge kreme ni, ki bi vsebovala cuceril. iu zato se Nivea-kroma ne da nadomestiti NI VI .4 -KRI: M A: V dozah po Din (r-v tubah po Dtn /2 - in Din 17-—, Izza hulis evropske politike Italija snubi Anglijo Rim, 15. murca. i. italijanska dclcgacija v Ženevi postaja vedno bolj aldivna. Razgovori med MacDonaldom in baronom Aloisijem postajajo vedno gostejši. V tukajšnjih krogih trdijo, da bo italijanska delegacija takoj, ko bo MacDonald sporočil v splošnem odboru razorožitvene konference rezultate svojih dosedanjih naporov, izdala deklaracijo, ki bo odstranila vsak dvom o italijanskih namerah. V tej deklaraciji bo italijanska dclcgacija poudarila, da sc direktive, ki jih je sprejel veliki fašistični svet glede italijanske zunanje politike, nc morejo spremeniti. Nodalje bo italijanska delegacija opozorila, da sc neplodna diskusija, ki sc vodi žc celih 13 meseccv na razorožitveni konferenci, ne sme nič več nadaljevati, ker samo okrcpljuje žc obstoječa nasprotja iu principiclnc nesporazumi med velesilami. Politična vprašanja nc smejo nič več dominirati nad tehničnimi, kajti razorožitev ni odvisna od varnosti, temveč jc varnost odvisna od razorožitve. K tcniu poročilu v Parizu pripominjajo, da ne gre za nič drugega kakor za veliko intrigo, pO kateri bi hotela Italija pod videzom ivoic absolutne miroljubnosti pridobiti popolnoma na svojo stran MacDonalda in ga izrabili v svojih političnih načrtih proti Franciji in njenim zaveznikom, predvsem proti mali antanti. Jx Narodne skupščine Ali bo Italijo mogoče odtrgati od Nemčije? Ženeva, 15. marca. tg. Danes opoldne je angleška delegacija napovedala scnzacijo, da bo MacDonald osebno jutri popoldne predložil v glavni komisiji razorožitvene konicrcncc načrt konvencije, katere glavna vsebina bo najbrž sledeča: 1. da sc sklene mornariški dogovor, s katerim naj bi se spravili Francija in italija pod en klobuk in sicer na podlagi enakosti r, Francijo, katero zahteva IU-lija, 2. dn sc sklene razorožitveni dogovor na suhem, ki predvideva resnično in močno znižanje oborožitve, posebno pa vojnegn materijala. Smisel prve točk? tolmači danes Journal des Nations« z velikim naslovom: Ali bo mogoče Italijo odtrgati od Nemčije?. Dtugo točko pa zaenkrat Francija odklanja in o stanju novih pogajanj ni nič gotovegn znanega. Če sc posreči ta sporazum s Francijo, smatrajo avtorji tega načrta, da bodo postavili Nemčijo pred dovršeno dejstvo in da jn bodo lahko prisilili, da sprejme konvencijo, ali pa, da bodo potem Inhko konstatirali, da fe Nemčija odgovorna, če se Koniercnca razbiic. Proračunska debata Belgrad. 15. marca. 1. Na snočnji soji narodne skupščine jc govoril dr. Vladimir Staniti«ir|ič. ki ie protestiral proti punklflcijnm. Peli govornik Isa Bogdanovi* ie napadal politiko pnnktarij in deklaracij. šesti je fmvoril Mlloje Peric, ki je hvalil finančnega ministra in napadel punktacije. Gospodarske vesti j Pa! ska si os vala švicarski trg Varšava. 15. Tiaiva. ž. Pogajanja med Poljsko in švko v zadevi kompenzacijskih transakcij bodo v najkrajšem času končana. Poljaka bo izvozila v Švico 25.000 ton premoga. 10.000 ton sladkorja in določeno množino plinskih olj v zamenjavo za kemikalije za vojaško bolnišnice ter za bolniške blagajne. Pri pogajanjih je b'!o sproženo tudi vprašanje zgraditve moderne klavnico, hladilnice in iK)lnišiiice v (rdinji. Zgraditev loli objektov bi moral iinansirati švicarski kapital, sirošiko gradnje same pa bi krila Poljaka s premogom in lcsoin. N' zves.i s tem jo predvideno organiziranje posebnega poljsko-švicarekega kompenzacijskega društva. Zdniii-nje plcfilccv v Iijohljatii sklčcuje "drugo glavno »kupSSno za 2. april ob' 10 dopoldne' v r'rf»ov?'s dom. Prva točka vsebuje tudi poročilo predncdnlfca o odobrenih pravilih, na dnevnem -edu pa r« tudi volitve. Likvidacija: Kostanjevec, dr. z o. z v Ptuju. Odpravljeni komkurzi: Pretnar .los., pek. mojster v Ljubljani (pritrdili vsi upniki); Rape Josip, posestnik in trgovec, v Domžalah (sklenjena prisilna jioravnava); llcpatec Marija v Marenbergu (ven m asa razdeljena) in zapuščina po Simonič Stanislavu v Mihnlovcih (pritrdili vsi upniki). Obi ni zbori: Ljubljanski velesejem, r, z. z o. /., Ljubljana v Zvezi industrijcev 27. marca ob I); 0. d. pivovarne Union v Ljubljani 29. marca" ob 16; d. d. združenih pivovarn Žalec in Laško dne 29. marca ob 17; Mariborska tiskarna, d: d., dne 1. aprila ob 10; Zadritžnost. reg. pom. blagajn,t HO. marca ob 14 v poslovnih pivslorih. Fotografije za legitimacije, iidelanc od neupravičenih fotografov. Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja vse. ki zaposlujejo trgovske potnike in jim morajo v smislu obstoječe, naredim priskrbeti polniško legitimacijo s sliko, na razpis kr. banske uprave, po kalerem se morajo odklanjati vse slike za legitimacije, ki niso izdelane od poklicnih fotografov. '/. ozirom nn lo okrožnico opozarja zbornica vse Ivrdke, katere bodo prosile za izdajo potniških legitimacij, dn ji pošljejo slike, ki bodo opremljene /, žigom. odnOemo r. firmo upravičenega fotografa, ker se bodo sicer slike, ki bi bile izdelane od neupravičenega fotografa, zavračate. Borza Denar Dne 15.; iiierca. 1933. Danes v Ljubi j ani ni bilo deviznega pruinela. ker denarni zavodi niso ilnli deviz, in jih zalo tudi Narodna bank« ni dala. V "tečajih je omeniti znižanje Amsterdama in Nevv Vorka, ki sta tudi mednarodno slabn, nadalje Trsta, narasle so deviz,-Berlin. Bruselj. London. Pari/, iti Praga, dočim je Curih ostal neizprernefijeii Sedmi je govoril Mihajlo Jrftir, in sicer o I >u n k tac i,ia h. Osmi je govoril Husein Radio, ki ie Izjavljal, da bo v načelu glasoval /a proračun. Kritiziral jo politiko punktftcij. Deveti jc govoril dr. Dragutin Kostic. ki -»o jc obširno bnvil s punktacijami in ptvnkla.-i. Deseti govornik je bil dr. Toma Vidančcvic, ki -c je obširno bavil s punktacijami. . Dvanajsti govornik Albin Koninn so je obširno bavil a punktacijami. Trinajsti govornik ie bil Milulin .f^tii-. ki je izjavil, da je" pfcii puiiklacijani. štirinajsti je govoril Jevtimije Popovič, ki jc izjavil, da Jugoslovanski narodni klub nima nobeno pravice, dn patentira iugoslovatistvo. šestnajsti govornik je bil Slma Marjanrc. ki ;e kot kmetski pcslanec napadel pmiktncije in punktaše. Sedemnajsti je govoril Marko Petrovič, obsodil je punktacije. Ob 5 zjutraj je biln seja zaključena. Na ljubljiuiski boizi je notiral avstrijski šiling v zasebnem kliringu 9.20. na zagrebški pn 8.775 do .S.875, zaključenih je bilo Iu 15.000 šilingov po SVO iu «.75. Crrski boni so notirati blago. Ljubljana. Amsterdam 28P5.W>—2810.7«. Berlin 1860.14—1370.1M. Bruselj SOll.24- ,S0t,18. London 190.30-197.!*). Curih HOtiSiV 1113.85. Nevv York 5l>80.47—5708.73, Pariz 321.93—236.05. Praga 169 90 do 170.70, Trst 292.10—2!) t.«0. Skupni promet na zagrebški borzi jc znašal brez, kompenzacij 51.574 Din. Curih. Pariz 20.31. London 17.76, Nevv York 514. Bruselj 72.2», Milan 26.425, Madrid I3.*5, Amsterdam 208.05. Berlin 123, Dunaj 72.7o (58.75). Stockholm 93.80, Oslo •*>.<*>. Kopenhagen 79.10. Sofija 3.75, Praga 15,35, Varšava 58, Atene 2 90 Carigrad 2.50, Bukarešta 3,08. Vredne t ni papirji Diuies je bila tendenca za vojno škodo in 8% Bler slubejša, dočim sc je 7% Bler učvrstil. Promel v dolarskih papirjih je padci na minimum, pa tudi v dinarskih papirjih ni znalen. Na zagrebški bor/.i je bilo danes zalit Iju cen i h samo 500 kom. vojne škorle. Zagreb. D r ž. papirji: agrarji 21 den., vojna škoda 176-178 (180). 3. 171. 178, I. 170—178, 6% begi. obv. 30 den.. 8% Bler. pos. 30—39, 7% Bler. pos. 35—30. — Delnice: Narodna banka («000—3500, Priv. agr. banka 215 den.. Nar. šum. "35 den.. sečerana Osjek 150 bi., Impcks 50 den., Trboveljska 145—150. Belgrad. Narodna banka 3450 bi., Priv. agrar. baroka 216.50—318 (217.50, 217), 7% inv. pos. 48 'lo 44, agrarji 22.50 den., vojna škoda 176—177.50 (178.50, 178). d% begi. obv . 31—31.50 (31.50. 30.75), 7% pos. DHB 41.50 bi. Dunaj. Don. sav. jadr. 55.50, Alpiue 11.70, Trboveljska 16.10. Žitni trg Položaj z.i )weiiico je neizpremenjen. prav tako ludi cene. Nekaj več življenja je v kupčiji s koruzo, katero kupuje, sedaj Privilegirana izvozim družba z.a izvoz v Francijo, ki nam jc dala prednostne carine za kontingent 5000 vagonov. Družba plačuje'običajno cene: 65—67.50 za vagonsko blago in 72—75 za 5lepov?;ko blago. Vovi .Sad. Vse neizpremciijeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 38 vagonov. Osebne vesti Zagreb, 15. marca. ž. Oče dr. Bernardin Polo-nlo, provmcijal frančiškanskega konvikta jc bi! ot priliki svojega srebrnega jubileja odlikovan od ge nerala konvenlualskega reda, očeta Dominika Ta vama /. naslovom magister ordini«. Belgrad. 14. marca. A A. Sprejeta je ostavka na državno službo inudiiiškcgn pripravnika bi-gijiMiskega /uvoda šolske poliklinike v Ljubljani dr. 1 ranča Cibra in ostavka uradniškega pripravnika splo«,,,. državne bolnišnice v Ljubljani dr. Josip,! r'ona. f Kanonik Jo s. Plantarič Iz Novega mesta smo prejeli žalostno ve«t, da je odšel v večnost iskat plačila za svoja zemeljska dela g. kanonik Josip Plantarič. Častitljivega in vncjpga duhovnika bo objokovala množica dolenjskega ljudstva, ki ga je zelo ljubila in spoštoval«, žalovala pa 1k> za njim tudi duhovščina vse ljubljanske škofije. Pokojni Plantarič je bil tih, miren in prijazen gospod. Jr ' - " C"'* , < fs ^ 1 KRII £? Af "fr K S JjrojjpHRaPa^aB ** jnnn ki v tostranskem življenju prav gotovo ni imel nobenega sovražnik«. Vsak znanec mu je bil iprijnteij in kdor ga je poznal, gu je tudi vzljubil. Pokojni kanonik Josip Plantarič se je rodil 1marca 1867 pri Sv. Trojici v Tržišču na Dolenjskem. Umri je torej dva dni po svojem 66. rojstnem dnevu. V mašnika je bil jx>kojni posvečen 25. julij« 1895. Najprej jc kaplanoval v Čemšeniku in sicer od 1. 1896—1898. nato v Vodicah do 1. 1900 in v Kranju do 1091. (M 1. 1901—1908 je bil župni upravitelj in župnik v Št. Lamibcrtn. I.. 1908 je postal župnik na Dobrovi pri Ljubljani, kjer jc pasei duše do I. 19I4. Od I. 1914 pa do 1. 1929 je bil župnik in dekan v Trebnjem. L. 1929 pa je postal kanonik kolegijatnega kapitlja v Novem mestu. Tiho. toda vztrajno je bilo delo tega vzornega duhovnik« in le Bog je do dno po/nal njegovo blago srce in njegovo gorečnost. Ljudem je bilo dano. da so samo slutili to gorečnost. Nepozabnemu duhovniku nai sveti večna luč! Pogreb bo v petek ob 3 popoldne. Smrt zadn'ei*a Meksika:naria Franc Grum, priča dogodkov na Jančem Dev. Marija v Polju, 15. marca. Včeraj smo pokopali najstarejšega farana 93 letnega starčka Franceta G r u m a iz Studenca, vulgo Kravarja, ki je dobil to domače ime, ker je kupil hišo nekdanjega kravarja v Fužinskem gradu. Rojen je bil leta 1840 v vasi Slape, iz katere so za njegovega časa nastale kar tri vasi. Kot otrok se je učil pri župniku Pajku krščanskega nauka, kot desetleten deček se je pa šel v Ljubljano učil mizarstva in sodarstva. Iz te dobe je rad pripovedoval, kako so ljubljanski gospodje vsako leto povabili take učence v veliko jamo k Sv. Krištofu, ki je segala do današnje Zelene jame. V to jamo so ospodje metali pomaranče in se zabavali nad dečki, ki so lovili pomaranče. Kot otrok se je še dobro spominjal, koliko ljudstva je privrelo vkup, ko je t: SARG0V KALODONT Dvojni krampi v Ljubljanici Dela v L ubl anici so v polnem tiru — Podesetorjen smrad v šentpeiershem in poljanskem Loncu ■tekla južna železnica. Tudi sam je delal pozneje pri podaljšanju te železnice proti Krasu. L. 1862 je iel za osem let k vojakom, kjer se je takoj javil kot prostovoljec cesarja Maksimilijana za Mehiko. Pred odhodom pa so se spuntali in razbežali s polno vojno opremo. Leta 1866 je šel nad Laha in po hudi bitki pri Veroni je zbolel za grižo, nakar so ga pustili domov. Ko se je kmalu potem oženil, je bil mizar na Krisperjevem veleposestvu v »Tiergartnu«, sedanji umobolnici na Studencu. Mizaril je tudi za novo sedanjo župno cerkev. Kot navdušen Slovenec se je udeležil znamenitega Vižmarskega tabora. Tudi nemškutarjem pri pohodu na Janče je malo zagodel. Silili so ga, naj jim pelje na Janče sod vina, on pa ni hotel in je ongavil, dokler ni vino iz soda izteklo. Komaj se je rešil zapora radi tega. Mlajšim kakor tudi svojim vnukom je rad pravil svoje doživljaje. Pijan ni bil nikoli v življenju in z rednim življenjem ter pridnim delom je dosegel tako visoko starost. Zadnja leta je precej oglušil, rad se je zavil v svoj pisani ovčji kožuh, ki ga mu je pa vaška mladina pri svojih Miklavževih pohodih zelo pokvarila. Ni je menda kmečke hiše v fari, kjer ga ne bi že klicali, da je vodnjak popravil. Pred 20 leti mu je umrla žena. Zadnje čase je bil navezan na bolniško postelj, kjer sta mu njegovi dobri hčeri in zet z vso ljubeznijo stregli. Bil je veren in skrben gospodar. Tako je umrl najstarejši faran in naš zadnji »Meksikajnar«, katerega je na njegovi zadnji poti spremila vsa vas. Trbovlie Ali bo letos? Že v četrtič je stavil cestni odbor v proračun potrebne vsote za preložitev ceste mimo Spanca do stare občine. 2e trikrat so bile te vsote odobrene, a preložitev se ni izvršila. Zato opravičeno dvomimo, če se bo letos dalo premagati vse težave in delo izvesti, O lepotah Goriške in slov. Primorja bo skiop-tično predavanje v soboto ob 18 v Forteievi dvorani na Vodah. Vstop prost. Ljubljana, 15. marca 1933. Ljubljana je še vedno dolga vas. Sicer skuša vsaj na zunaj prikriti to vsojeno lastnost in nebotičnik in regulacija Ljubi triice sta glavna zastopnika te prav lepe in kaj se Ljubljanice tiče, celo potrebne — »šminke«. 1 ako je suščevo sonce v ljubljanični strugi zbudilo novo življonje. Ljubljanska gradbena družba je začela nadaljevati poglobitev Ljubljanice in namerava leto6 do novembra poglobiti in tlakovati 730 m dolgi del struge od stare cukrarne do srede med zmajskim in frančiškanskem mostom. Tam, kjer so lani sredi poletja v gostih in zelenih mlakah svoje večerne koncerte š« regljale žabe, vihti danes krampe in lopate okrog 100 težakov, cela karavana konj pa vozi težke vozičke obložene s prstjo, blatom in gruščem na sprehod skozi belo Ljubljano. Na mestu ie seveda tudi oficiie'«ii »iblan- tri. Naslednje izogibališče ie v bližini velike stanovanjske hiše mestne občine na Ahacljevi cesti, tretje pri mitnici, četrto za carinarnico, zadnje pa v Ravnikarjevi jami. Isti konji vozijo iz struge do vojašnice, druga skupina od vojašnice do kavarne »Viadukt«, od koder stečejo vozički po klancu sami do mitnice, tretja skupina konj vozi od mitnice do izogibališča za carinarnico, četrta pa od tam dalje do jame. Na eno stran vozijo potne vozove, na drugo stran pa prazne. V vsaki skupini na ravnem so po trije konji, v strugi pa jih je naravno več, da morejo sproti navoziti dovolj vozičkov na vrh. Pri izkopavanju dna uporablja družba tudi dvigalo na električni potfon. Dvigalo je last terenske sekcije za regulacijo Ljublianice. Dvigalo i« podobno manjšemu žerjavu z dvema dvigalnima drogovoma, ki nosita na jeklenih vrveh dve veliki " . ; .. , ' ' ' Delavci nakladajo nakopjini gramoz in prst na vozičke. »ki firbec«, ki opravlja svojo službo bolj vestno kakor policija in preddelavci v strugi. Pa je tudi kaj videtil Največja senzacija je seveda 99. čudo sveta: konjska železnica. Naši de.ije, ki so hodili v starih zlatih časih po svetu, so v tujini že videli tako čudo, za Ljubljano pa je to seveda nekaj res novega. Pa da ne boste mislili, da ima za to novo-tarijo glavno zaslugo Ljubljanska gradbena družba, ki je hotela najprej voziti grušč iz Ljubljanične struge s čisto navadnimi lokomotivami, kakršnih smo bili navajeni že lani. Zaslugo, da tudi letos n« gre delo na tako starokopitni način izpod rok, ima naše meščanstvo, ki stanuje ob Šmartinski cesti. Z vso ogorčenostjo je v tem delu stanujoče ljubljansko meščanstvo protestiralo, da bi jim lokomotive kalile cestni mir, vzdigovale prah in okadile hiše in okna s svojim sajastim dimom. Pa ^e je še oglasila uprava državnih železnic in zahtevala ža primer, če bi vozile lokomotive pod železniškim prelazom na Šmartinski cesti, da družba zavaruje železniški most tako, da se ne bodo prijemale saje mostu in ga tako mazale. Treba b bilo ves most obiti s pločevino. Družba, ki j imela že pripravljeni dve lokomotivi in naroče angleški premog, je pustila lokomotivi v skladišč, odpovedala naročeni premog in segla po najbol zanesljivem prometnem sredstvu — konjski sili v naravi. In tako vozijo mladi konjiči in stari kram pi vozičke iz ljublianične struge in naprej, ne df bi bilo moteno tihožitje na Šmartinski cesti ir ogrožen železniški prelaz. Promet s konjiči ni nič manj zanimiv kakor ljubljanski tramvaj. Hitro gre skoro prav tako postaj ima pa tudi kar dovolj. Začetek in sret vsega je seveda v strugi, malce nad šentpeterskin mostom. Okrog 80 delavcev vihti krampe in lo pate iin obdeluje previsoko strugo. Dva do tri metre nižje bo ležalo novo tlakovano dno Ljub Ranice m ves grušč in blato, ki ležita sedaj na dnu, se bosta morala preseliti v Ravniharjevo jamo ob Linhartovi ulici. Kdo bi si bil mislil, da je na tričetrt kilometra dolgem odseku struge nagroma-denih skoraj 80.000 kubičnih metrov grušča. Zato ni preveč 70 železnih vozičkov, s katerimi sedaj odvažajo nakopano kamenje in blato. Prav tako komaj 20 konj z vozniki sproti odvaža polne vozičke, ki vsi skupaj v hitrosti tekmujejo z ljubljan-kim tramvajem ... Če pomislimo, da tehta prazen voziček okrog 130 kilogramov in da nakopano blato tehta približno 1000 kilogramov, potem imajo konji zadosti i dela, da potegnejo voziček iz struge na cesto. Če upoštevamo, da držijo vozički večinoma le po tričetrt kubičnega metra, kaj lahko izračunamo, da bo moralo odpeljati nakopani grušč iz omenjenega odseka okrog 100.000 vozičkov. Proga, ki je dosedaj v prometu, teče iz Ljubljaničine struge na nasip tn za staro šentpetersko vojašnico naprej na šmartinsko cesto, pod železniškim prelazom mimo mitnice na novo Vilharjevo cesto in odtod med protestantovskim in starim pokopališčem k Ravnikarjevi jami, ki jo bodo skoraj vso zasuli z izkopanim gruščem. Zasilno položeni tir je širok 60 cm in je v strugi dvojen, vmes pa so še izogibališča s kretnicami. Ob stari šentpeterski vojašnici je drugo izogibališče. Tu se vežejo kratki vlaki. Iz struge namreč vleče navadno en kcmj en sam voziček. Po ravnem pa vleče en konj tri vozičke. Zato vlečejo od šentpeterske vojašnice pa do mitnice konji po tri vozičke. Na klancu od mitnice do carinarnice vlečejo komi po dva vozička, naprej pa zopet po mm s posodi, v katere nakladajo delavci izkopano blato. To blato se stresa nato v pripravljene majhne vozičke. Kljub temu, da je v strugi živahno življenje, se nam vendar obeta v nekaj tednih druga novost. Ker je nevarnost, da bi samo s konjskimi vpregami ne bilo mogoče pravočasno izvoziti iz Ljubljanice vsega blata, ki so ga Ljubljančani v teku let po vseh potih nagromadili vanjo, se je družba odločila, da bo zamenjala naravne konjske sile z motornimi. V kratkem bosta prišla v Ljubljano dva nova bencinska motorja, nekakšna avto-mobila-vlačilca, ki bosta namesto lokomotiv lahko vozila precej dolge vlake do Ravnikarjeve jame. Ta dva motorja gotovo ne bosta kadila, če bosta pa malo dišala, pa nič ne de. Že sedaj je proga, po kateri vozijo konjske vprege, dolga nad dva in pol kilometra. Srednja dolžina proge, ko bo v delu ves odsek struge, bo okrog 3 kilometre. Vozniki dobe doslej 8 Din od ure (n p,n Tase in za kopita p -—• Konjska vprega z napolnjenim vozičkom ua vrhu klanca ob šentpeterski vojašnici. vendar se v današnjih težkih časih, ko dela vsepovsod manjka, vsaj to prileze. Kljub temu, da je zaposlenih zdaj že okrog 80 delavcev, prihajajo še vsak dan številni breziposelni, ki bi radi prijeli za kramp ali lopato. Na žalost Ljubljanska gradbena ne more zaposliti vseh, čeprav je verjetno, da bo kasneje rabila še več delavnih moči. V nečem bo središče mesta pri poglobitvenih delih letos na boljšem. »Sočnih« vonjav, ki so oku-ževale lani mesto, letos isti meščani ne bodo deležni. Tem huje pa bodo prizadeti meščani od šentpeterskega mostu navzdol, prav tako pa tudi Moščani. Dolžnost ljubljanske in moščanske občine je, da poskrbi, da se onemogoči ponovitev lanskoletnega stanja v drugerti delu mesta. Ves gnoj, ki ga premore Ljubljana, se bo izlival v poglobljeni del struge za staro cukrarno, kjer bo voda stala in prav tako izhlapevala, kakor lani. Prizadeta bo najstrašneje bolnišnica, ki bi kot dom zdravja vsaj v svojih vrtovih morala nuditi svežega zraka bolnikom in okrevajočim. Že 6edaj, v marcu, postaja ozračje ob pogloblje-ni strugi do izliva Gruberjevega kanala v Ljubljanico neznosno, kaj bo šele poleti? Takega stanja ne opravičuje nobeno poglabljanje in poklicane oblasti naj po-skrbe, da bo voda redno in hitro odtekala. Če ni mogoče drugače, pa nai se voda črpa Saj menda ni trpiba. da bi se to 4godilo žele potem, ko bi dobili radi malomarnosti kako — «pidenuio' Kristjan - Slovenec - kmet Koroški hrast -f- Leopold Krautberger Kotlje v Mežiški dolini, 14. marca. Na pomlad 1854. leta se je rodil in danes, ko po poznih koroških gozdovih zopet cvete »teloh«, je umrl po vse| Mežiški dolini znani posestnik in neumorni delavec za dvig in dobrobit kmetske vasi — stari g. Leopold Krautberger. Stari »krav-perski« rod bo pokopal zopet enega — vrednega svojih prednikov. Če tudi lezi kravperski dom malo iz vasi na zapadnih ravneh iz turških bojev nazvanega in z zanimivimi jarki, »šancami«, posejanega »Prežeko-vega« vrha, so na ta dom radi zahaiali duhovniki, koroški rojaki, ki so takrat župnikovali v lepih planinskih Kolliah. Še danes hranijo zanimive, s koroškimi motivi okrašene skodelice, v katerih so postregli župnikom pred pol stoletja: gg. Ajnžiču, Plahuti, Sirniku, Pogačniku . . . Pa saj je bil tudi oče rainega Leopolda pravi vedež, prave »bukve, in na njegov dom so zahajali na pogovore celo zdravniki iz bližnjega trga. Na tem domu |e nasledil rajni Leopold, ki je ugled svoiega doma dvignil s pametnim kmetovanjem in ie koleljski občini — sicer kot priprost kmet — znal pridobiti mnogo koristnega in tra|-nega, svojega očeta Matevža, ki jc kot priprost kmet pred sto leti hodil po »cesarskem Dunaiu« v zadevah svojih rojakov, branil pravice tlačanov po Gradcu in po Celovcu, ker je bil »v šolah« in znal govoriti in pisati nemški. Leopold je sijajno nadalieval tradicije svo|e hiše. Par dni iz megovega življenja in par slik iz njegovega delovanja nai nam ob njegovi smrti predoči vrednosti, ki jih je hranil v svoji preprosti kmetski naravi in s katerimi je, nc da bi se trkal po svojih prsih lako ali tako, znal pridobiti kmet-skemu domu in kmetski vasi toliko praktičnih dobrin. Dom je ireuredil, zgradil hišo in uredil več pametnih gospodarskih naprav. Ko je vozil takratnega koteljskega župnika g. Pogačnika na njegovo novo laro v 1 imenice na Koroško, je nekje videl vodno napravo s transmisijo čez travnike domov. Tako napravo je uredil tudi na svojem domu kot prvi daleč na okoli in vse poznejše slične naprave za pogon gospodarskih strojev so imele učitelja v tej — njegovi. Tudi iz zgodovinskih zapiskov znana podružnica sv. Mohorja in Fortunata bo zapisala njegovo ime poleg še živečega Janeta, kajti brez njega bi ta gntski biser pod Uršljo goro sredi stare turške »šance«, kjer se še hrani kopito turškega konja in okrog katere rastejo in cvetejo stoletne turške lipe, propadel. On in sedaj tudi že rajni Šrotnckar ter še živeči Janct so »šli reševat« Svetega Mohorja, ga pozidali, pokrili, olepšali in ohranili Slovencem to krasno podružnico, ki jo radi hodijo občudovat turisti. Kot občinski odbornik je zastopal interese vseh občanov in okolice ter z znanim še živečim gospodarskim veščakom g. Osiandroni pripomogel, da so Kotlje dobile svojo pogodbeno pošto. Velika pridobitev kraju kot letovišču in prvenstveno potrebno ter za napredek kmetske vasi prav tako važnol Ravno lako je njegova zashiga nova cesta nad Okrogelnikovim klancem, kjer so preje vozniki po strmini preklinjali, mučili živino in jo pretepali dolga desetletja. Njegovo ime bo poleg že umrlega g. Kratza radi tega zabeleženo trajno, kajti bita je to doba, ko je bila naša cesta pod njunim vodstvom v čast in ponos vsemu glavarstvu takratne koroške dežele. V takšnem delovanju leži njegova popularnost, ki je segala daleč po vsem glavarstvu. Delaven, priden, pošten, raven kot jelka, zaveden Slovenec, priljubljen povsod, je dvigal domačo vas. učil kmeta kot njegov oče, naj ljubi svojo zemljo, da jc v | negovanju krvnih vezi s kmetsko grudo vsa tajna uspehov kmetovanja. Njegovo delo naj služi za ! zgled vsej naši podeželski kmetski mladini, predvsem oni, ki sega po tujem, nelastnem in ki pozablja. da je kmet temelj vsega blagostanja Ie lako lolgo, dokler ostane kmet, ponosen na svoj stan u na svoje delo. Po svoji naravi je bil velik humorist in vsa mehiška dolina jc polna njegovih šaljivih dovtipov. Od davnih časov, ko se je šc romalo v procesijah k Sv. Križu pri Belih vodah, se je ponudil za »voj-voderja«, molil in se šalil romarjem v prid in Bogu •a čast, kot se je sam rad izražal. Po Kotljah je slovel kot domači okoliški me-ar. »Kravpergarjeve klobase« bodo slovele do poznejših rodov. On si je štel v veliko čast, da je ž njimi »posekal kranjske«. Pri takih prilikah se je azvila njegova kmetskega humorja polna duša in irekipevala kol takrat, ko je kot »camar« vozil tale nevestam ali po vseh »hohcetih« v pliberškem in slovenjgraškem okraju prepeval svoje originalne »štajriš« pesmice. Ko je 1918 s svojimi iskrimi črnci vozil takratnega koteljskega novomašnika — sedanjega urednika »Slovenca« dr. Lojzeta Kuharja, kateremu je bil ujec — s posvečenia v Celovcu in je silno deževalo, je rekel: »Tako napravimo, kot so napravili v Celovcu, ko je deževalo!« — »Kako pa so napravili?« — »Je, pustiil so, da je deževalo!« Kolikokrat si roinal k Sv. Križu, Leopold — kravperski Poldcjl To Tvoje zadnje romanje, ko se zbuja pomlad in sc vrača veselje v naravo, veselje, ki v Tvoji duši nikdar ni tonilo, v spremstvu vsega kmetskega ljudstva, ki si mu bil kmet-vzor in učitelj, ko bodo potrkavali zvonovi pri Sv. Mohorju in ko Te bo klical zvon pri Sv. Marjeti, kateremu si se tolikokrat razjokal, bo najlepše v Tvojem življenju, ker greš po dolgem, dobrem, koristnem, katoliškem in slovenskem življenju po zasluženi mir in plačilo. Naj bi Tvoji sinovi, Poldej, Bertej in Francej, ki bodo prevzeli Tvojo duševno stoletno tradicijo, ostali to sredi naše katoliške in slovenske vasi, kar je bil stari Kravpcrgar, kmet, Slovenec, kristjani Cerkveni vestnih Karmel na Seln. V nedeljo dne 10. marca, na praznik sv. Jožefa, bo v karmelski cerkvi na Selu. ob yKl tiha sv. maša, ob !4S slovesna sv. maša, ob /v9 sv. maša 'vincencijeve konference. Ub 10 pridiga in pel« li Umije z blagoslovom. Ljubljana Kai bo danes? Drama: Oh 15: Voda Dijaška predstava. Globoko znižane cene. l/.veu. Opera: Pri treh mladenkah. Opereta. Red V. Delavska zbornica: Filmsko predavanje o Dolenjski. Ob 'v 21. Kino Kodcljcvu: Največji zločin. Misterijoznu ilrama v silni napetosti. Clive Brook. Znižane cene. Nočno službo imajo lekarne; mr. Bohov cc, Kou-1 icrtii trg 12; mr. Uslar, Sv. Petra cesta 7S in mr. Hočevar. Celovška cesta 31. Vamski plašči zadnje novosti Pred nakupom plašča za pomlad si oglejte brezobvezno zalogo dunajskih modelov /jo najnižjih cenah pri „NOBLESEa Aleksandrova cesta štev. 4 • članici- dekliške Marijine družbe pri S\. Petru »e jMjmajo. du tsc \ ix>lncni številu udeleže pogrebu pokojno tovarišico gdč. Elizabeto Jušie, ki oo dunes ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Du nas nje predavanje o Dolini gradov je poluu zasedeno tei se bode i.-to vsled izvanreduo živahnega zaiiinuinja ponovilo v najkrajšem Času. Vsi oni. ki za danes nimajo vstopnice, naj se blagovolijo »trpeli do drugega predavanja. Dan predavanja IkmIc pravočasno naznanila v dnevnem časopisju Drogerijn (iregorič. Ljubljana, Prešernova ul. 5. (2010) Q Pomlad ua trgu. Na včerajšnjem živilskem trgu je prav močno zadišalo po pomladi. Kmetice - okolice so pripeljale naprodaj rolo grmado najrazličnejših živil, (.'ene so seveda kljub temu nespremenjene. Največ je na trgu pač zelenjave, od motovilin, radiča do karfijol, ki jih pridno vozijo v Ljubljano iz Dalmacije, Istre in Primorskega. Radiča in motovllca dobi gospodinja za dinar celo pest, karfijole .so od 5—6 Din kg. Najmanj jc zdaj na trgu krompirja, ki ga nobena gospodinja ne mara menda dosti kupovati. Navaden prompir je po 1 Din, kifeljčar pa po 2 Din kg. Pač pa je bil včeraj velik dovoz krompirja nu Sv. Petra nasip, kjer nastane vsako pomlad borza za semenski krompir. Včeraj je bilo tam 20 voz krompirja, do večjih kupčij pa ni prišlo. Navaden krompir jc na debelo po 7,"j par. zgodnji (rdeči) krompir pa po 1 Din kg. — Pomladansko razpoloženje je zavladalo tudi na Krekovem trgu, kjer so naprodaj >-.idnn in druga vrtna drevesa in grmovje. Včeraj u pripeljali i/, škofjeloške okolice, z Dobrove in od drugod S voz -ailnega drevja, vrtnic in grmičevja. Jablane so po 7 do 8 Din, hruške po 10 Din, orehi od S do 11 Din, pritlične jablane in hruške od t dn 10 Din, vrinite plazalke po 5 Din, plemenite vrtnice pn Ki Din. — Zelo živahno je postalo ludi med semeniščem in Jugoslovansko knjigarno, kjer prodajajo spomladi vsakovrstna vrtna in poljska semena, čobuljček je po 4 Din kg. zelje (ka-|nis) Din žlica, korenje 3 Din žlica, koleraba I Din žlica, grah 4 Din liter, salata 1.30 Din žlica. Vsepovsod nu 1rgu pa sc .splošno opaža zastoj v kupčiji. Prave živahnosti ni nikjer. Poznn se, dn je povsod prodajalcev veliko, kupcev pa malo. Pozabiti danes ne smemo, zato si za pišimo v zvezek: „Sigurno vsi k Slamiču gremo, tam čaka nas v smetani zrezek". • Sredstvu Pomožne akcije za brezposelne m> izčrpana. Brezposelnost pu šc nadalje traja in šc vedno trku nu vrata mestnega soci-jalno |iolitičnega urada dan nn dan stotine, brezposelnih in prosi pomoči. Krediti iz rednega proračunu pa so /eli> omejeni in .sc bo moglo ustreči majhnemu odstotku prosilcev. Zato se obrača Pomožna tem naval brezposelnih v veliki neii ]K>nchul. Mestno načelstvo \ Ljubljani. Župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Piic. 1. r. Boj lubadarju. V gozdovih je iglasto drevje radi mraza in suše preteklih let zelo trpelo. Mnogo drevja .se je posušilo, še več ga pa hira. Na takem drevju se najraje vgnezdi lubadar, ki se je ludi že v poletju in jeseni 1032 v izrednem številu pojavil. Z ozirom na veliko nevarnost, ki preti gozdom vsled razširjenju tega škodljivcu, so naroča vsem gozdnim posestnikom ua podlagi J; 21). zakonu o gozdih, da nemudoma pregledajo svojo gozdove in odstranijo vso po lubadarju napadeno drovje. Napadeno drevje se spozna na leseni moki poti luknjicami, ki jih hrošč izvrta, in po smoli, ki izstopa iz teh lul oijk. Odstraniti je tudi iglaslo drevje, ki se jc začelo že .sušiti, ki ima polomljene vrhove iu katerega zunanjost kaže, da hira. Debla teh dreves sc morajo olubiti ter lubje, vršiče In debelejše veje pod nadzorstvom odraslih na varnem kraju previdno sežgali. Tistim posestnikom, ki so ne' bi odzvali temu ukazu do 31. marca 1933, sc bodo na podlagi § 141, imenovanega zakona izvršila potrebna dela uradnim potom in ua njih stroške. Razen lega so bo uvedlo proti njim kazensko postopanje. O Nesreča v tovarni. V tovarni Jugo*>toyv se jc včeraj ponesrečil 59 letni .sluga Alojz Simčič. Na glavo um jc padla težka šipa, ki ga je ranila. Simčič je iskal pomoči \ lxdnišnici. Njegove rane k sreči niso liuilc. © Baker iz medenina. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je polici ja včeraj prijela nekega I. /.., / javorniku pri jcscnicnli. ki jc imel s .seboj velik, težek zavoj. V zavoju je policija na svoje začudenje odkrila več medeninastih in bakrenih predmetov v skupni teži 71) kg. l i predmeti izgledajo kakor sestavni deli industrijskih strojev. Na vprašanje, kje jc to blago dobil, je /.. odvrnil, da jc vse našel v Selški dolini. Policija pa ima Z.-a žc zapisanega in sumi t veliko gotovostjo, dn jc te bakrene in medeninaste predmete ukradel v kakšni tovarni na Gorenjskem in jih potem prinesel prodal v I juhljano. Policija poizveduje sedaj zu pravim lastnikom teh predmetov. Kdor te predmete pogreša. naj se /glasi na policiji. O Modne hlače — puinparcc dobite najceneje pri Prcekcrju, Sv. Petra cesta 14. Jesenice Proslava 50 letnicc prevzvišenega g. knezo-škofa. V nedeljo ob 10 se je vršila v župni cerkvi slovesna služba božja z orkestrom. Pri popoldanski službi božji pa so otroci slovesno obljubili zvestobo in pokorščino svojemu vladiki. Pri slovesnosti so otroci in ostalo ljudstvo z navdušenjem prepevali. Proslavo je tudi zelo poveličevalo ubrano zvonjenje na predvečer, v nedeljo rano v jutru, dopold.ie in popoldne. Slovesnost jc bila zaključena s himno Povsod Boga». Popoldne so odrasli in otroci prejeli podobice s sliko Prevzvišenega. Nezgoda kolesarja. V nedeljo 12. t. ra. se jc ponesrečil s kolesom nn Cankarjevi cesli 16 letni Franc Ravnik z Rnardovega trga. Zlomil si jc levo nogo nad kolenom. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Radio Programi Radio-LfabFfana s Četrtek, 16. marca: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Italijanščina (dr. Stanko Leben) — t9.00 Korist rastlinstva: Naše žitarice, njihova botanična plat (prof. Pengov) — 19.30 Pogovor s poslušalci (Prof. Prezelj) — 20.00 Prenos opere i/. Ljubljane »Pri treh mladenkah — 22.15 čas ,poročila — 22.80 Ploščo. Petek, 17. marca: 11.15 Šolska ura: Davorin Jenko (J. Lapajne) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesli — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.00 Kino, časopis, otrok (Štele Andrej) — 18.30 Literarna ura: Zadnjo književne novosti (prof. Vodnik) — 19.00 Francoščina (prof. Press 1) — 19.30 Osnovni pojmi geologije (Alojz Peterim) — 20.00 Simfonični koncert iz Varšave — 22.00 čas, poročila, plošče . Drugi programi o Petek, 17. marca. Zagreb: 20.05 Prenos simfoničnega koncerta iz Varšave — Milano: 21.00 Simfonični koncert — London: 22.00 Orkestralni koncert — Stuttgart: 20.05 Proslava Riharda Wag'nerja: — Tontousc: 21.80 Dunajski orkester — 28.00 Simfonični orkester — Leipzig: 22.05 Koncert simfoničnega orkestra — Suisse Komande: 21.00 Kabaretni večer — Belgrad: 20.15 Prenos iz Varšave — Rini: 20.45 Pester koncert — Beromiinster: 20.00 Puccini: •Manon Lescout . opera — Langcnberg: 20.00 Vokalni koncert — Praga: 19.30 Gledališki končen — Dunaj: 20.10 .Marin Magdalena-. žaloigrn Miinchcn: 19.25 Zborovni koncert - Builapest: 20.45 Ciganska glasba - Varšava: 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije. Maribor 1 Število dobrotnikov naraščal Akcija mariborske Protituberkulozne lige /.a zgradbo tuberkuloznega azila v Mariboru je naletela med prebivalstvom našega mesta na razveseljiv odmev. Me-scč.ni dinarski prispevki, ki jih nabirajo hišni lastniki od stanovanjskih najemnikov, so v prvih dveh mesecih pomnožili gradbeni fond omenjenega azila za razveseljivo vsoto. Pričakovali je, da bo število dobrotnikov lige naraščalo v istem razmerju, kakor doslej. Lc v skupnem naporni vseh sil bo mogoče v dojjlednem času uresničiti načrt lige, ki bo za zdravje našega mesta in cele okoliee neprecenljivega pomoia. □ Maribor proslavi Wagncrja. Jutri v petek oh četrl na 9 zvečer sc vrši v Ljudski univerzi spominska proslava 50lctnice smrti glasbenega genija Riharda VCngncrja. Njegovo osebnost in umetniško poslanstvo bo očrtal glasbeni pisatelj in priznani raziskovalec NVagnerjevih opernih del dr. Otto Iiodel. Da sc večer dvigne v umetniško višino, bo zapela operna in konccrtna pevka gdč. Greta Berg-haus. Na glasoviru jo spremlja' prof. Herman Frisch iz Maribora. S predprodajo vstopnic se je že pričelo pri ge. Brišnik in gosp. Hofcrju. □ Občina oddaja obrtniška dela. Upravni svet Mestnih podjetij jc na svoji zadnji seji razpravljal o oddaji raznih obrtniških del za mestno občino in njena podjetja. Dela iz nekaterih obrtniških panog so se oddala za dobo celega leta, druga polletno, nekatera četrtletno, nekatera pa se bodo oddajala od slučaja do slučaja. Občinska dela so dobili naslednji obrtniki: kleparska Bruderman za dobo enega leta, steklarska Kovačič za pol lela, pečar-ska Filipič za eno leto, črkoslikarska Franjo Horvat za eno leto, podkovalna Počivalnik za eno leto, dimnikarska: za I. okraj Ertl, za II. okraj Pucelj in za III, okraj Ratej, vsi za dobo enega leta, Slikarska in pleskarska dela se bodo oddajala od slučaja do slučaja, ravnotako nekatera druga dela. Stolpno uro bo navijal in oskrboval ludi letos gosp. Treo. □ Drevi plesni večer Mlakarjevih. V mestnem gledališču sc bo nudil drevi obiskovalcem redek umetniški užitek. Plesni par mednarodnega slovesa Pia in Pino Mlakar priredi večer plesa kot zaključek svojih uspelih nastopov na vseh treh glavnih gledaliških odrih naše države. □ Nadomestki za gotovino. Mariborski odvetnik dr. Juro Jan, ki ju vzbudil kot prvi s svojo brošuro o .ladomestnem plačilnem sredstvu zanimanje naših gospodarstvenikov in linančnih strokovnjakov za ta način rešitve iz 6edanje denarne krize, jc izdal svoje zanimivo gospodarsko delo sedaj tudi v nemščini. Načrt, ki ga v prevodu obravnava, sc od prvotnega nekoliko razlikuje. [D Štetje obiskovalcev Jožefovega sejma priredi Krajevni odbor Rdečega križa v Studencih v nedeljo 19. t. m. V ta namen se bodo prodajali dinarski znaki v korist revni deci. Vsi obiskovalci Jožefovega sejma se naprošajo, da nc odklanjajo teh znakov, ki jih bodo prodajali društveni funkcionarji skupno z zastopniki vseh studenških društev. Istočasno se naprošajo vsa studenSka društva, da pošljejo v to svrho V6aj po dva za prodajo znakov določena člana na tozadevni sestanek, ki se vrši jutri dne 17. t. m. ob 19 v občinski pisarni v Studencih. □ Ljudska univerza v Studencih. Danes v četrtek ob 19 predava gosp. Lintner Rupert o temi: Med indijskimi fakiri.« □ Občni zbor viničarjev. Strokovna skupina viničarjev iz mariborskega okoliša ima svoj redni občni zbor v nedeljo 19. marca ob 8 zjutraj v prostorih Delavske zbornice, Sodna ulica 9, III. nadstr, Dnevjii red občnega zbora je običajen. □ Povhc režira. Offcnbachovo burleskno opero Orfej v podzemlju« pripravlja tukajšnje gledališče v režiji bivšega režiserja ljubljanske operete gosp. J. Povheta. □ Šola in dom. Na II. dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici bo jutri, dne 17. t, m., ob 16 roditeljski sestanek. Ob priliki sestanka bo predavala dr. Valerija Valjavec o najvažnejših zdravstvenih vprašanjih mladine. Starši učenk, odzovite se vabilu ter se udeležite sestanka v čim večjem številu. □ Uboj dalmatinskega krošnjarja. Mali senat mariborskega okrožnega sodišča je razpravljal včeraj o žalostnem dogodku, ki se je pripetil lani dne 18. junija v Sv. Vidu pri Ptuju, kjer je bil ubit dalmatinski kro.Vijar Marjan Sičenica. Dogodek je svoječasno izzval v ptujski okolici in mestu samem mnogo komentarjev ler je ludi za to razpravo vladalo mnogo zanimanja. Obtožnica opisuje dogodek sledeče. Dne 18. junija so se pripeljali v Sv. Vid pri Ptuju z avtomobilom ptujski kavarnar Roman Matz, obtoženi šofer Valter Pajman in še nekateri drugi ptujski meščani. Ko se je avto ustavil pred gostilno Pernat, je prišla po cesli skupina dalmatinskih krošnjarjev, med ttjimi pokojni Marjan Sičenica, ki je bil nekoliko vinjen, pa je v objestnosti najprej udaril s palico po drevesu, nato pa po blatniku avtomobila. To je kavarnarja Matza tako razjezilo, da je sunil Sičcnico v prsi, da sc jc zakotalil po tleh; pri tem se je raztresla po tleh zmelfo in cležečo za male iti velike PALMA GUMI PODPETNIKE IN PALMA GUMI USNJE ZA PODPLATE OdficmopH vsakem nevnmenu, poceni., nc drdi, zefo trajno. Do&i. ^e pri makom čeoCjarbkcm ?nojstnc. JUGOSL.1ZDEt.tr; tudi vsa vsebina krošnje. Dalmatinec se jc naglo pobral, zgrabil za kuhinjski nož iz svoje krošnje ter sc bliža! Matzu. Ta jc zval na pomoč, nakar je prihitel Pernat s palico, s katero je udaril Dal-matinca po glavi. Ta pa jc izvlekel samokres, pred kateri msc ie Pernat umaknil; prihitela sla pa na pomoč dva delavca, ki sta podrla Dalmalinca nu Ua, da sla ma odletela nož in samokres. Ko se je zopet pobral, je prihitel obtoženi Valter Pajman ter ga udaril z debelim kolom z vso močjo po za-tilniku. Sičenica se je zgrudil nezavesten ter nekaj dni zatem umrl v ptujski bolnišnici. — V zvezi s tem dogodkom sc je vršila proli nekaterim soudeležencem svoječasno že razprava pred ptujskim okrajnim sodiščem, katerega sodbo je oato izpre-menila še druga instanca v Mariboru: Matz in Pernat sta bila obsojena na dva mcscca zapora, neki Listvan pa na cn inescc. Glavni obtožence Pajman pa jc prišel sedaj pred okrožni senat, ki ga jc obsodil na 6 let in 2 mcscca robije, razen tega pa na plačilo mesečno 300 Din vdovi pokojnega Sičc-ttica in 100 Din 4 otrokom pokojnika. Kazen ni sprejel. Pajman, ki se jc zagovarjal iz svobode, jc bil pridržan v zaporu. G Za borzo dela Zveze mladih intcligcntov so darovali; Mestno načelstvo v Mariboru 1000 Din, učiteljsko društvo za mesto Maribor 500 Din in Proiitubcrkulozna liga v Mariboru -100 Din. Iskrena hvala! □ Koruza. V občinah mariborskega okraja se še vedno deli koruza za posestnike, ki so bili prizadeti lani po toči. Cena koruze je 90 par za kilogram, postavljena na dom. Koruzo jc naročil okrajni kmetijski odbor. □ Pes ga jc spravil v bolnišnico. 2^ letni posestnik Josip Glazer iz Košakov je napravil včeraj znanje s hudim psom, ki mu je pomeril'hlače ter pri tem iztrgal ludi kos mesa iz meč. Ranjenega Glazerja so reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico. □ Radi pretepa na bolniško postelj. V mariborsko bolnišnico so prepeljali mariborski reševalci včeraj 45 letnega posestnika Antona Laha iz Zgornje Polskave. Izkupil je v pretepu nekaj hudih udarcev ter zadobil poškodbe na glavi in obeh rokah. □ Na Polskavi zopet požigalci. Rdeči petelin se je pojavil zopet na Polskavi. Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnika Šeterja v Spodnji Polskavi, Pravijo, da je bila na delu zlobna roka po-žigalca ki ga zasleduje orožništvo. □ Nevaren padec z lokomotive. V kurilnici se je včeraj popoldne ponesrečil 40-letni ključavničar Franc Zelenko. IPri pregledovanju lokomotivo jo padel s stroja ler dobil na tračnicah hude poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico. □ Nevaren bencin. V pivovarni Union se jc ponesrečil 42-letni strojnik Alojz Gluvuiuger. Eksplodirala mu je bencinska svetilka ter mu jo plamen ožgal obraz. Dobil je hude poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico. □ Zadavljena starka v Rušah. Zagoneten zločin so odkrili v Rušah. 60-letno kočarico Marijo Hafner so našli v stanovanju njene hišice zadavljeno. Obleko je imela vso osmojeno. Dogodek jc Vzbudil v Rušah umevno pozornost iu razburjenje. Orožniki preiskujejo zagonetni zločin, ki pa do sedaj šc ni pojasnjen. Kulturni obzornik Gostovanje Josipa Križaja Naš rojak, .Josip Križaj, basist zagrebške ope-e, je tc dni prišel k nam v gostovanje. V torek zvečer je nastopil v Gounod-jevi operi »Faust« v logi Melisla. S to predstavo pa je bila združena mirna in skromna, a vendar prisrčna proslava 25 letnice njegovega umetniškega delovanja. Žc skoro profana je postala trajno ponavljajoča sc pesem o trnjevi poti, ki jo mora prehodili umetnik, a vendar ostaja radi svoje nespremenljive resničnosti še vedno živa z vsemi svojimi težavami in trpljenjem, pa ludi resničnimi lepotami notranjega zadoščenja, ki so s tem zvezane. Tudi o Križaju bi lahko to pesem povedali. Toda čemu? On jc svojo pol prehodil, danes pa so uspehi njegovega truda tako vidni in veliki, da doseza z njimi prizna.lia. ne le doma. temveč tudi v tujini. V omenjenem nastopu smo zopet občutili njegove pevske in igralske vrline. Vloga Mefista jc sicer jako hvaležna. a zahleva istočasno za uveljavljeni« tudi kladnili kvalitet velike obsežnosti. Križaj jih ima; njegov sočen, žameten organ, ki ga v kantilenah plemenito uporablja, jc vezan s človekom izrazitih igralskih sposobnosti in v lc j harmonični cnoli je kreativna sila, ki prepričuje. In če jc njegov Mc-fisto malce patetičen, leži temu dejstvu vzrok v njegovem pojmovanju lega močnega oderskega po-iava. Dokazal pa je že v drugih vlogah, da more priti tudi do notranjih psiholoških globin, ki jim zna v igri dati prepričevalne izraznosti. V ostalem je ta predstava imela nizek nivo. Čc priznamo plemenito kreacijo ge. Gjungjcnčevc kot Margarete in skladno podajanje g. Janka kot Valentina, pa moramo ugotoviti, da sc v vlogi Fau-sta g. Banovec žal nc more dosli prepričevalno uveljaviti in tudi ga. Poličeva ne v vlogi Sibla. — Zelo borna jc bila režija in prav tako zastarela inscenacija. Orkester je bil sicer dosti temperiran, i a večkrat intonančno nečist. Orgle so razglašene ( in z orkestrom v intonaciji neizenačene. — Prcd-j stava bi spričo sposobnosti, ki jih imamo na raz-i polago, pač lahko vse drugače izgledala. Gleda.išče jc bilo polno občinstva, ki ie jubi-! lantu izkazalo izrazilo naklonjenost. Igralci pa so ga obsuli z venci in darili. V. U. Zdravko Ocvirh: Daritev življenta Opremil in ilustriral Karel Kregar. Založba Plamen. Tiskala Jugoslov, tiskarna. — Drobna zbirka j drobnih, čisto liričnih in refleksivno liričnih pesmi, j ki so se vzbudile v nemirnem, poslednje rcsnicc ; Iskajočem človeku. Ocvirka je tako prevzela lastaa i bolna mladost, ki je brc/, luči, da nc vidi razen j sebe nikogar in nikamor. Mimo problemov gre, ki trenutno gnečijo dušo človeštva. Njegove pesini so te kot lahno brenkanje, licžcn dotik duš, ali kot plahe lučke. Tc lučke pa bolno Irepclljajo. ko išče pesnik resnice, brez katere njegovo življenje ne more živeti. Ko pa je iskalcc zadnje razvozljive skrivnosti žc. brez moči, zaprosi: O daj, Gospod, o daj mi luč, da bom dotipal cesto, kol slepec, ki dotipa v mesto, do Tebe rad bi našel pol . . . Kot rečeno, Ocvirkove pesmi so pesmi lc enega človeka. Kljub ozkemu krogu, v katerem pesmi pojo, pa priča pričujoča zbirka, da je Zdravko Ocvirk dober lirik, ki se bo morebiti prečistil v dnevih borb in ognja in takrat bo zajel v globino svojega in morda šc tisočih drugih src. L. G. Dramatizacija Stanhooiceve »Nečiste krvi" Bora Mankovič je Balkanec v polnem pomenu besede. Samorasel, zelo malo vplivan od zunaj, najmanj še /. /upada, izredno občutljiv, v nekem smislu vezan za patriarhalno ohčlltje Južne Srbije, /lasti njegovega domačega krajo Vranja, na premnogih mestih direktno rasno strusten. Njegov roman »Nečista krv< pomeni datum > *>'liski književnosti. Vi neosnovano mnenje Jovunn Skerliča, ko pravi, dn jo Slan-I kovic možda najjači talenat koj i je ikad bio i u srpskoj književnosti«. Malo jc dal Staukovič j i/ sebe za dvajset let, ker on je tc/ko pisal, i Sa m je ob neki priložnosti izjavil: Nc. ja ne volim da radi m. I loško jo to: • to je, kno kad čovek uznie da kopa . ..•: Ali kar je napisal, ho ostalo. Zlasti njcgo\ j najmočnejši tekst, roman -»Nečista krv«. Pred I nekaj tedni jc izšel italijanski prevod romana, i ki je !>il silno animirano sprejet. Ko nameravani spregovoriti par besedi o dramatizaciji -Nečiste krvi«, moram takoj podčrtati dejstvo, da je na to mislil že sam pisatelj. V zapuščini jc pustil manjši dramatizirani odlomek svojega romana. Po njegovi smrti je Sc nekaj drugih književnikov poskušalo spraviti na deske (o Staiikovičevo romansko vcleumet-nino. Uspel ni nobeden in belgrajsko gledališče rokopisov ni .sprejelo. Pač pn sc je letos posrečilo Stankovičev emit rojaku Arifonu Mihajlo-viču. du je svojo dramatizacijo "Nečiste krvi« tnrli izvedel, in sicer x belgrujskem narodnem gledališču. Problem dramatizacije jc zapleten, težak. Mnenja se:n, da jc Stankovičev roman umetnina zase. kakor je vsak roman sploh, in da dramatizacija nikdar ne more uspeti, vsaj nc umetniško uspeti. Zdi se mi celo. dn je satu Stan-kovič. ki je gotovo najboljše poznal svojevrsl-nost svojega romana .občutil, kako nemogoče delo je spravljati njegov roman v dramsko obliko. Zaradi tegn je tndi opustil žc začeto delo. Mmikovičev rotnnn je široka panorama jnžno-srbskega Vranja, ra/se/en po koncepciji, bogat \ podrobnostih in ni niti zdaleč enotno sc razvijajoča zgodba. So scene v romanu, ki jih v ilrami ni mogoče podati s tisto silo in tra-gičnostjo kol v romana ( n. pr. scena v amiinin): nn drugi strani pil stojim nn stališču, dn mora liili dramatizacijo romana odgovarjajočo, ekvivalentno umetnimi. Tega pri Mihiijlovieevi drn- ni.itiz.iei ii ni On ie zelo v „1 in„.:,„.,ii;>il Celo najkočljivcjših scen i/ romana sc ni zbnl, ampak jih jc skuša] bodali na odru. Vendar j c, koncem konccv, njegova dramatizacija lc zbirka slik. ki naj bi dramatsko ponazorile ogromno in zapleteno notranje dogajanje romana. Prirejevalcc je bil. radi zahtevane efek-tnosti, prisiljen, da posamezne scene in dogodke stcsni, štilizira. Tu je zopet slabo uspel. llqs jc, da so posamezni prizori v Stankovičcvcm romanu divji, do konca intimni, ponekod cclo brutalni, ali vsa ta divjost, brutalnost jc osnovana, jc psihološko podprta. D rama t i za to r jc žc tako delikatno snov še pognal v ekstremnost, kar jc nujno peljalo k potvorjenosti, izobličenosti, potcncirnnosti efekta in brutalizaciji snovi v romanu« (Bogdanovic). Dramatizacija Ncčislc krvi« jc od strani občinstva sprejeta zelo laskavo. Nu drugi strani pa so posamezni kritiki dokaj neugodno pihali o njej. T.'P. * Na Kitajskem pripravljajo drugo izdajo izklesanega dela Tomaža A k v i n a : Siimma Theo-logica. Prvi kitajski prevod tega epohalnega sestava jc izhajal v letih 1606—1682. Zdaj jc lo sc-| veda lc šc zgodovinska redkost, zategadelj zahtevajo vsi kitajski teološki učenjaki to knjigo za učilo svojih slušateljev. Okrajšani angleški jezik. Petdeset angleških pisateljev, učenjakov in politikov je izdalo spomenico, v kateri so se izrekli za čim večjo okrajšavo angleškega jezika. Kajpada je pomen imenovane spomonicc v tem, da bi si okrajšani in poenostavljeni angleški jezik utrl pot v vse plasti kulturnega in svetovnoprometnega značaja. Blagajna Noblovc ustanove.' Odbor Noblovc ustanove je objavil svoje blagajniško poročilo za -™»Pno premoženje ustanove znaša 46,337.696 švedskih Icron, a za preteklo leto je bilo izplačanih 851.655 kron v nagradne namene. Polcm-takem ie prejel sleherni nagrajcncc (pet jih ic l^il^l nn l/ll<«1 — J -L '1 1 f" »i jTvOoKin k.run.