SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 51-52 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 21 de diciembre - 21. decembra 2006 SLOVENSKI BOZIC ELI HAFNER Svobodna Slovenija želi vsem sotrudnikom, raznanalcem, naročnikom, dobrotnikom in bralcem, tako v Argentini kot po svetu, v zamejstvu in v Sloveniji, blagoslovljene praznike Kristusovega rojstva ter veliko sreče in uspehov v novem letu 2007. boZje dete V JASLICAH leZi Božje Dete v revnem hlevcu v jaslicah leži, blagoslov, ljubezen svojo vsem ljudem deli. K njemu v Betlehem hitimo in prosimo ga, naj očisti greha dupe blagoslov nam da. Vsi s pastirji ga molimo pojmo z angeli. Slava Bogu na vipavi, ki nam mir deli. Bog tako ljudi je ljubil da je Sina dal, da se zanje je Očetu v spravo daroval. Hvala tebi, božje Dete, ki repilo si večne smrti in pogube grepne nas ljudi. Svoja srca, svoje dupe ti darujemo, tebi zvesti vse življenje biti hočemo. Gregor Mali Tudi mi mu pojmo slavo, z angeli molimo ga, kličimo mu z vso naravo: Slava ti, Vladar sveta! Gregor Mali Toplo mi je nocoj, čeprav sneži in jezero ob krajih zamrzuje. Ljudje hite, kot da se jim mudi, kot da jih žene srce za nečim neznanim. Izložbe so polne svetnega bogastva in luč je močna, da slepi. Od jezera piha mrzel veter, da zazebe prav pri srcu. Meni pa je toplo, kot bi sedel ob kmečki peči, v kateri prasketa veliko, grčavo poleno. Stara kmečka peč poralja toploto prav v slednji kot kmečkega doma in prav v vsako srce človeka, ki je sedel morda kot otrok ob njej, danes pa jo objema le v mislih. Vesel sem stopil do vseh, znanih in neznanih, srečnih in nesrečnih in jim vopčil miren in blagoslovljen božič. Poznap prijatelj, nap slovenski božič? Da, bi mi dejal in oči bi ti segle nekam daleč, kot bi iskale mladostni spomin. Zamaknil bi se in se povrnil v preteklost, lepo in brezskrbno. Tiho bi prisedel za javorovo mizo, med znance in dobre ljudi, ki bi te sprejeli nasmejanega srca. Dvignil bi oči v bohkov kot, kjer se je umaknil križ preprostemu hlevčku, pravemu slovenskemu hlevčku, narejenemu iz leskovih palic in smrekovega lubja. Po zelenem mahu stojijo pastirji, s slovenskim obrazom in odkritosrčnimi očmi. Pastirji so kot živi, vsaj meni se tako zdi. Neroden očak drži v rokah ovco prignano nekje z bohinjskih hribov ali Jalovca; ves je neroden, da se pe odkriti ne zna. Pa vendar je stopil pred Dete, ki se smeji mehko, kot se more le otrok, ko sprejema iz žuljavih grčavih rok dar vdanega srca. Nad hlevčkom, v katerem brli drobna svečka, plava angel miru. Ne miru, ki so ga polna usta velikih in zakotnih politikov; ne miru, ki ga trosijo in oznanjajo listi z milijonskimi nakladami in vse do najmanjpega. Ne miru, ki danes pomeni oznanjevanje najhujpega suženjstva, ker je svet popačil besedo in človepka srca. Angelov pozdrav je vse drugačen. ,,Mir ljudem na zemlji od severnega do južnega tečaja, od prvega do zadnjega vzporednika, od bajtarskega doma in hipe iz debel, do gradov in nebotičnikov." Poznapmir, ki je bil nekdaj doma v slovenski vasi, ko ni bilo na svetu pe atomskega miru in miru orožja? Tisti mir, ki ga je nosil s seboj preprost slovenski človek od srca do srca, od soseda do soseda. Pa je stopil na mesto angela miru angel sovraptva. Tujo učenost je prinesel od nekod in jo je hotel vcepiti slovenskim ljudem. Vendar nap človek zakopan v svojo zemljo, s pogledom uprtim v nebo tega ni hotel sprejeti. Še plava nad jaslicami v narah hipah angel miru z napisom: Slava Bogu in mir ljudem na zemlji. Sneži in steze so zametene. Borovci in smreke so kot srebrne vile, ki komaj polglasno pepetajo. V rojstni hip pa je čudno toplo nocoj, čudno brezskrbno. Po izbi, hlevu in dvoripču dira po kadilu. Neznana skrivnost, do tega večera skrita, je stopila v človepka srca. Od soseda plava molitev: ,,ki si ga Devica rodila ..." Nocoj, to noč rodila, tudi zame, tudi zate, moj brat. Pri fari pritrkava. Zvonovi vriskajo, pojo in trkajo na razsvetljena okna v dolini in v bregu. Čudno svetla in prijazna so drobna okna slovenskih domov nocoj. Vrata se odpirajo in pramen luči pada na kristalno čisti sneg. Ljudje stopajo veselega srca v sneg in mraz. Srce poje z zvonovi, z domačimi, farnimi, ki pojo nocoj — na sveti večer najleppe. Sneži, in gozd ob poti je skrivnostno tih. Vas je polna pričakovanja, kot da se mora zgoditi nekaj velikega. Sosed veselo pozdravi soseda ter mu vopči žegnan božič. To je vse. In to je dovolj, to je veliko. Cerkev je že polna. Na koru pojo orgle ubrano, nežno kot ustnice otroka. Srca pojejo z njimi. Sovraptvo in jeza v njih nocoj nimata prostora, saj je to noč rojena večna Ljubezen. Staremu župniku zginejo sive gube z obraza, ko oznani: ,,... in porodila je Dete, ga položila v jasli ..." Trenutek blaženosti in otropke sreče je to. Po cerkvi pa valovi večno lepa: Sveta noč, blažena noč. Tiho in ljubeče, kot bi se bala, da ne prebudi pravkar rojenega Deteta. Srca pa pokleknejo pred uboge jasli in Rojenemu prinapajo svojih daril. V culo, rdečo kmečko culo smo navezali svoje darove in se postavili prav v zadnji kot hlevčka in Mu rekli prav domače: ,,Jezupček, poglej me, nevreden cestninar k tebi prihajam, daj mi prostor vsaj v kotu. Ubogi, nevredni so moji darovi, pa Ti jih blagoslovi ..." Drobni Jezupček pa se smehlja in to je dovolj. Sneži in zunaj je mraz. Jaz pa sem daleč nekje, v čudno topli sobi, med dobrimi ljudmi in nerodnimi pastirji. Onstran hipe ropotajo vozila. Iz bližnjega salona se primaja par mopkih in ženska. Pred menoj leži časopis, ki govori o oboroženem miru. Prav nocoj, na sveti večer! Skupam brati, pa mi ne gre v glavo. Spoznam, da sem le človek. Morda je to mir mrtvih. Angel, ki se veselo ziba nad hlevčkom pa oznanja mir Ljubezni, mir živih. Rad bi bil sam to noč s svojim svetim večerom. S tistim, ki dira po kadilu in je požegnan že stoletja z roko slovenskih dedov. Rad bi bil sam z Detetom pod slamnatim krovom v bohkovem kotu in bi kramljal s pastirji v rarokih klobukih in pkornjih. S tistimi, ki so tako podobni mojim ljudem. Potem vem, da bi razumel božič, slovenski božič. Tudi tebi, moj brat in sestra, kjerkoli po svetu, želim tak božič. Tebi, narod moj, ki so ti ga hoteli vzeti, pa naj bo rojeno Dete pomočnik in tolažnik. Zvezda repatica pa naj obstane tudi nad slovenskim krovom, da bomo zapeli z angelom: ,,Slava Bogu na vipavah in mir ljudem na zemlji, tudi na slovenski." Marijan Jakopič Jaz bi se pa ne mogel navaditi^" SVETA NOC OBJEMA DUŠE Sveta noč je spet v tujino obiskat nas vse pripja, napa srca in mladino spomnila je na Boga. V hlevcu je nocoj rodila božja Mati Detece, ga v plenice je povila, položila v jaslice. Božje Detece na slami ljubljenec je vseh otrok, Angelci slave ga z nami, človek je in pravi Severna polobla se od južne razlikuje v mnogih stvareh in rečeh. Pustimo politične razlike, saj so v mno-gočem odraz drugih, naravnih razlik, ki vplivajo na človekovo razpoloženje, navade, voljo. Predvsem pa te razlike pridejo na dan ob praznikih. ,,Jaz bi se pa ne mogel navaditi na vročino ob božiču ..." To je ena izmed ugotovitev ljudi, ki se ob pogovoru o praznovanju božiča spomnijo na sorodnike na južni polobli in na njihovo pripovedovanje in pisanje. Če bi bilo to enkrat, morda res, če ga pa doživip desetkrat, tridesetkrat, vse življenje ..., potem ti tako vzdupe ni več tuje, - nasprotno, že več rodov slovenskih rojakov na južni polobli uživa božično veselje v spropčenem poletnem vremenu. Božič v snegu in mrazu jim je znan le po pripovedova-ju starejrah, oziroma ostaja v spominu starejrah, saj dandanes tudi sneg in mraz nista več to, kar sta včasih pomenila. Danes ni več večurnega gazenja do cerkve; danes so asfalt, avtomobili, obleka in ogrevane cerkve vse to potisnili v skrite kote spomina. Globalizacija je vse razlike pe zmanjpala, saj trgovina po celem svetu ponuja podobne, če ne celo iste, oziroma enake „božične pripo- močke": plastična drevesca, zlate in srebrne trakove, svetleče trakove, ki ripejo podobo hip in stavb v temi, pijačo in celo jaslice. Kljub temu pa obstajajo razlike. V adventu je po župnijah na Slovenskem, tako mestnih kot podeželskih, veliko priprav na božič. Ne teh, globaliziranih, ampak duhovnih. Na teden se po župnijskih dvoranah vrstijo predavatelji in v poslupalcih osvetljujejo dvome, odgovarjajo na vprapanja ali razlagajo dandanapnje človekove probleme. Drugod imajo pred božičem devetdnevnico, pri kateri se zvrstijo otroci, ki hodijo k verouku, skavti, člani domačega Ka-ritasa, župnijskega pastoralnega sveta in drugi ,,aktivni" farani. Te duhovne in dupevne priprave dopolnjujejo materialne ali otipljive priprave, kot so priprava jaslic v domači cerkvi, praznična okrasitev ali intenzivne pevske vaje. Kljub advent-nemu vzdupu je veselje že kar splopno božično. Vseh priprav pa le ne moremo sami narediti. K božiču vendar spada sneg in ta letos kar ne mara zapasti. Jesen je bila prelepa in sorazmerno topla, snega pa od nikjer. Prvo pravo sneženje je bilo pred dobrimi desetimi dnevi, pa pe to je pobelilo gore do virane ljubeljskega predora. Spodaj pa nič. Smučarji se pritožujejo, pe bolj pa tisti, ki od smučanja živijo. Kljub temu so prejpnji konec tedna odprli smučarsko sezono na Krvavcu, na Kaninu in pe kje: minimalno zasneženo območje so utrdili z umetnim snegom in povabili smučarje, naj jih obipčejo. Vremenoslovci pa le napovedujejo, da bo sveta noč pobeljena. Da bi le zadeli! Na božič so se pripravjjali tudi preseljenci iz Argentine. V Šentjakobu ob Savi je argentinska mapa vsako tretjo nedeljo v mesecu; v decembru je torej pe advent, a vseeno je vladalo božično vzdupe. Pripravila ga je skupina, ki vodi petje pri mara. Ob spremljavi kitar in čaranga je potekala božičnica ob argentinskih ritmih in splopnem prepevanju ptevilnih udeležencev mape. Po mara pa ni manjkalo ne empanad ne lokra, ne potice ne pan dulce ter družabnosti v veroučnih prostorih. Božič lahko proslavljamo na različne načine, v različnih klimatskih okoljih in z različnimi navadami, a z enim samim pogojem: da je na njih prisoten novorojeni Božji sin. Blagoslovljen božič 2006 v družbi Božjega deteta in veliko zdravja, zadovoljstva, vztrajnosti in uspehov v novem letu 2007 vam želi z družino vap dopisnik iz Slovenije! GB Zapleti s Hrva pko IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Po mnenju hrvapkega predsednika Stipeta Mesiča je bila izjava slovenskega premiera Janeza JanPE, da lahko Hrvapka zaide v podobno situacijo kot Turčija, če bo uveljavila ekolopko-ribolovno cono (ERC) in njene omejitve uporabila za članice Evropske unije, izrečena za „notranje potrebe". ,,Slovenci morajo vsake toliko razkazovati svoje mipce - do rahlih pretiravanj je pripo tudi, ko smo imeli težave na Muri," je bil slikovit hrvapki predsednik. Tudi premier Ivo Sanader v soboto ocenil, da je petkova izjava slovenskega premiera Janeza JanPE, da lahko Hrvapka zaide v podobno situacijo kot Turčija, če bo uveljavila zapčitno ekolopko-ribolovno cono (ERC) in njene omejitve uporabila za članice Evropske unije, usmerjena predvsem na domačo politiko, saj Slovenija in premier Janpa stalno podpirata Hrvapko na njeni poti v EU. Ena izjava ali njena interpretacija ne sme zasenčiti velikega uspeha, ki ga je Hrvapka dosegla na vrhu EU v četrtek in petek v Bruslju, je na novinarski konferenci v Splitu dejal Sana-der. ,,Mnogo bolj pomembno je, kar se je slipalo na Evropskem svetu, pa tudi na vrhu Evropske ljudske stranke (EPP), ki se je je udeležil tudi predsednik Evropske komisije Jose Hrvapki premier Ivo Sanader Manuel Barroso," je dejal. Po besedah Sanaderja so se vsi voditelji držav in vlad eU strinjali, da bo Hrvapka naslednja, torej 28. članica unije. ,,Se posebej me veseli, da so vsi podprli to idejo, da nihče več ne postavlja Hrvapke pod vprapaj, da se pogajamo ločeno od Turčije in da Hrvapka ni več del paketa Zahodnega Balkana," je pe pojasnil hrvapki premier. Premier Janez Janpa je v odzivu na izjavo hrvapkega predsednika Stipeta Mesiča, da Slovenija v zvezi z vprapanjem hrvapke uveljavitve zapčitne ekolopko-ribolovne cone (ERC) in uporabe njenih omejitev za članice Evropske unije „razkazuje svoje mipice", v soboto v Ljubljani pojasnil, da pri tem vprapanju ne gre za relacijo med Hrvapko in Slovenijo, pač pa Hrvapko in EU. ,,Hrvapka je ta dogovor podpisala. Ta dogovor je del pogajalskega okvira Hrvapke za vstop v EU in v tem primeru ne gre za relacijo Slovenija -Hrvapka, ampak gre za relacijo Hrvapka - eU," je na novinarsko vprapanje po posvetu in seji sveta SDS dejal Janpa. ,,Tukaj gre enostavno za spoptovanje dane besede in za spoptovanje dogovorov. Če temu kdo reče razkazovanje mipic, potem so to evropske mipice, ne slovenske," je dodal. Janpa je v petek na vrhu voditeljev vlad in držav članic v EU dejal, da se Hrvapki utegne zgoditi turpka zgodba, če bo hrvapki sabor sprejel odločitev o uveljavitvi ERC ter če bo omejitve, ki iz nje izhajajo, s 1. januarjem 2008 uveljavil za vse članice EU. Hrvapka si bo tako sama postavila časovni okvir, v katerem bi morala z EU končati pogajanja o ribiptvu, to pa je ,,nekoliko tvegano početje", je opozoril slovenski premier. Če se ta pogajanja ne bi končala do omenjenega datuma, bi se namreč Hrvapka znapla v podobni situaciji, v kateri je zdaj Turčija, je dejal. Hrvapki sabor je kasneje v petek zvečer po celodnevni razpravi vendarle sprejel vladni predlog sprememb odločbe o piritvi jurisdikcije Hrvapke na Jadranu, ki določa polno uveljavitev ERC tudi za članice EU najpozneje do 1. januarja 2008. TONE MIZERIT Vsa evrska gotovina že v Sloveniji Slovenija je vstopila v sklepno fazo priprav na uvedbo evra. V petek se je zaključila predoskrba bank z evrsko gotovino, prebivalci pa bodo lahko kupili začetne pakete evrskih kovancev s slovenskimi motivi. ,,Vsa evrska gotovina je z danapnjim dnem v Sloveniji. Menimo, da smo na evro dobro pripravljeni," je poudaril član sveta Banke Slovenije Božo Japovič. Kot je povedal na danapnji novinarski konferenci Banke Slovenije in Združenja bank Slovenije, se predoskrba bank z evrsko gotovino, ki se je začela septembra, zaključuje. Po njegovih besedah v procesu oskrbe trgovcev in drugih subjektov z evrsko gotovino ni bilo nikakrpnih pritožb in znakov, da si se kaj zatikalo. ,,Glavne aktivnosti so za nami, urejamo pe zadnje podrobnosti, da bi bila uvedba evra kar najbolj učinkovita," je dejal. Vodja področja poslovanja s prebivalstvom pri Združenju bank Slovenije Slavko Cimprič je navedel, da so testiranja v bankah pokazala, da je bančni sistem na evro pripravljen. Banke od petka naprej prebivalcem prodajajo začetne pakete evrskih kovancev s slovenskimi motivi. „Paketi niso namenjeni oskrbi z evrsko gotovino, temveč spoznavanju evrskih kovancev, ki imajo na eni strani slovenske motive," je pojasnil. Ob tem je spomnil, da se bo te evrske kovance smelo uporabljati pele s 1. januarjem 2007, ko bo evro postal zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji, kar bo na paketih tudi posebej označeno. Cimprič je poudaril tudi, da vsi evrski kovanci, ne glede na nacionalno stran, veljajo za zakonito plačilno sredstvo v vsem območju evra. Sogovornika sta ponovila nekaj pomembnih stvari pri uvedbi evra v Sloveniji. Dvojni obtok tolarske in evrske gotovine bo trajal od 1. januarja do vključno 14. januarja 2007. Nato bodo banke brezplačno zamenjevale tolarje v evre do vključno 1. marca, potem pa bo brezplačna menjava možna v Banki Slovenije. V času prehoda na evro bo delovanje POS-terminalov prekinjeno od 31. decembra od 23. ure do 1. januarja 2007 do 1. ure zjutraj. Delovanje bankomatov bo prekinjeno od 31. decembra od 21. ure do 24. ure, nato pa bodo začeli delovati glede na regijsko pokritost in obiskanost. Vseh 1524 bankomatov, ki bodo po novem izplačevali bankovce za 10 in 20 evrov, naj bi delovalo do konca novoletnega dne. „Računamo, da bi jih do 4. ure zjutraj delovalo več kot 65 odstotkov; v Ljubljani 1 76, v Mariboru 65 itd.," je nanizal Cimprič. Nova lokacija za džamijo Mepihat islamske skupnosti v Sloveniji je sprejel sklep, s katerim soglapa z vsemi aktivnostmi v zvezi z izgradnjo džamije na Kurilnipki ulici v Ljubljani, je sporočila islamska skupnost v Sloveniji. Z aktivnostmi soglapajo pod pogojem, da bodo postopki stekli, kot je bilo dogovorjeno, in da je zemljipče prosto vseh bremen. Islamska skupnost se bo za nakup zemljipča odločila, ko bo znano in zagotovljeno, da je na tej lokaciji možna gradnja islamskega kulturnega centra. Do takrat pa pričakuje resna zagotovila s strani Mestne občine Ljubljana, da sprememba lokacije za izgradnjo džamije v prestolnici ne pomeni dodatnega zavlačevanja repevanja tega vprapanja. Kot je znano, sta se ljubljanski župan Zoran Jankoviž in mufti v Sloveniji Nedžad Grabus 14. decembra prvič uradno pogovarjala o novi lokaciji za džamijo na Parmovi oz. Kurilnipki ulici v Ljubljani. Po Grabusovih besedah so od župana za novo lokacijo dobili zagotovila, s katerimi so zaenkrat zadovoljni, celo bolj kot s prejpnjo lokacijo ob Cesti dveh cesarjev na ljubljanskem Barju. Mestna občina Ljubljana islamski verski skupnosti ponuja približno 6000 kvadratnih metrov veliko zemljipče ob Parmovi ulici, ki je po Jankovičevih besedah v mestni lasti in brez hipotek. Priznanja družinam V četrtek, 7. decembra 2006, je Slovenska konferenca SSK že desetič podelila priznanja ptevilčnejpim slovenskim družinam. Podelitev priznanj temelji na sklepu Slovenske konference, sprejetem v septembru 1997 na zboru v Kranju, kjer je bilo sklenjeno, da bo Slovenska konferenca vsako leto podelila javna priznanja ptevilčnejpim družinam. Letos se je na nap razpis odzvalo 14 družin: družina Ja-nežič iz Podrožce (Avstrija), družina Jaki iz Brinja, družina Kovačič iz Zalopč, družina Mužerlin iz Maribora, družina Novak iz Lep, družina Banko iz Norpincev, družina Mlinar iz Unca, družina Okretič Tomažič s Ptuja, družina Popelar iz Radomelj, družina Turk Ljubljane, družina Gartner iz Davče, družina Slak Urbanč iz Krpke vasi, družina Medved iz Mengpa, družina Potočnik iz Florjana. Od ptirinajstih družin jih je pet prejelo bronasto plaketo, sedem srebrno, družini Medved in Potočnik pa zlato. Letos se je na nap razpis prvič prijavila tudi slovenska družina z avstrijske Koropke — družina Janežič. Zbrane družine sta nagovorila in pozdravila državna sekretarka Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, gospa Marjeta Cotman ter predsednik Komisije za priznanja ptevilčnejpim družinam pri SK SSK, gospod Luka Klopčič. Družine so poleg priznanj prejele pe praktična darila, ki so jih poleg Slovenske konference SSK prispevala podjetja Mercator, Pliva, Pekarna Pečjak, Peko, Mladinska knjiga, Založba Ognjipče, Podravka, Telekom Slovenije in Medex. Vsaka od prisotnih družin se je na kratko predstavila, nekatere med njimi so pripravile celo krajpo glasbeno točko. Družine so se na ta način med seboj bolje spoznale, starpi so prejeli priznanja za njihov prispevek k ohranjanju slovenstva, otroci pa so se razveselili daril in sladkarij. Bližamo se koncu leta in počitnicam, a pestro dogajanje argentinske politike se ne umiri. Kar nekaj novosti doživljamo iz dneva v dan. Končno imamo rektorja. že pred časom smo opozorili na neverjeten položaj v sklopu državne univerze v Buenos Airesu. Ta je največja v Argentini. Dolge mesece, od aprila semkaj, je bila brez pravega vodstva, ker je levica z aktivnim nasiljem večkrat preprečila, da bi akademski svet sploh zasedal. Izbrali so že kandidata in mu zagotovili večino, ki bi imenovala novega rektorja. Univerza pa je bila dobesedno v rokah skraj-nežev, ki ne predstavljajo niti enega odstotka ptudent-ske populacije. Končno je akademski svet na nenapovedani seji sklical zasedanje za ponedeljek 18. t. m., a ne na univerzi temveč v parlamentu. To pot, ob močni policijski straži, levica ni mogla preprečiti zasedanja. Akademski svet je tako lahko mirno izvrpil svoje delo in izbral rektorja. Ta je Ruben Hallu, dekan veterinarske fakultete, prepričan peronist in blizu kir-chnerizma. Kakpna je ideologija protestnikov, ki so se zunaj kongresne palače spopadli s policijo, je označil novi rektor: ,,To je manjpina zločincev, to niso ptudentje". Treba bo pe počakati, da bomo videli, kam se bo usmerila univerza. A že dejstvo, da ima novo vodstvo kljub vsem poizkusom skrajne levice, je velik korak na poti k redu in miru. Sedaj pa energija. Kot so strokovnjaki napovedovali (čeprav je vlada to zanikala) so se začeli poletni problemi z elektriko. Svojčas smo že omenili, da je energetski sistem v velikih težavah. Vrsta let brez investicij na tem področju in močno povečana uporaba spričo izboljpanja gospodarskega stanja ter industrijske reaktivacije je opravila svoje. Ko vročina pritiska in se uporaba množi, odpovedo pibki členi verige in tisoče uporabnikov ostane brez elektrike. Vlada si sicer sedaj hudo prizadeva, da bi položaj izboljpala, a kot pravi pregovor, je prepozno po toči zvoniti. Razni ukrepi, kot tudi propaganda, naj ljudje uporabljajo energijo bolj smotrno, doslej ni rodilo uspeha. Gotovo pa je pozitivno, da je bila pe pravočasno popravljena okvara v jedrni elektrarni Atucha, ki ,,gasi požar" kadar je najbolj vroče. Na reki. Iskrica upanja pa se je pokazala v obmejnem problemu z Urugvajem zaradi papirnic na mejni reki. Ko je znova kazalo, da bo posredovanje odposlanca ppanskega kralja odplavalo po (okuženi) vodi, je urugvajski predsednik odpoklical vojapko stražo z gradbenega področja finskega podjetja Botnia in s tem zmanjpal napetost med obema državama. A repitev je pe zelo daleč, če bo do kakpne repitve sploh priplo. Finci so dokončno namenjeni, da tovarno dogradijo in čim prej spravijo v tek. Prebivalci mesta Gualeguaychu pa tudi nočejo odstopiti od svoje skrajne zahteve, da tovarne nasproti njihovemu bregu ne sme biti. Volitve se bližajo. Hitrost pa je večja, kot smo si prvotno predstavljali. Temu je krivo dejstvo, da bo kar nekaj prehodnih volitev pe preden bomo morali izbirati predsednika. S tem pade pe ena obljuba politične prozornosti. V času krize je politična skupnost med drugim obljubljala, da bodo vse volitve istočasno. Sedaj pa že napovedujejo, pred predsednipkimi kar deset drugih. Začelo se bo 10. februarja v provinci Santiago del Estero s krajevnimi parlamentarnimi volitvami. Nato bodo splopne krajevne volitve (guverner in parlament) v provinci Entre Rios. Za tem pridejo na vrsto pe Catamarca, Tucuman, Santa Fe, prestolno mesto Buenos Aires, Cordoba in Rio Negro. Vse to seveda v službi lokalnih ali vladnih političnih interesov. Za oktobra bi torej ostala samo volitev predsednika in podpredsednika, trinajst guvernerjev in poslancev ter senatorjev v državni parlament. Povej s kom hodip ^ Ljudski izrek nam pride na misel, ko vidimo razna zbližanja, ponudbe povezav, notranje spore in ideolopko nejasnost opozicije. Težko je razumeti, da se svojčas ostri levičarski krogi radikalov navdupujejo za bivpega gospodarskega ministra. Roberto Lavagna bolj spada v sredino, če ne na desnico, kot pa na čelo radikalne stranke. S tega vidika so ideolopko bolj dosledni tisti, ki pristopajo h Kirchnerju, ali pa oni, ki vztrajajo na zahtevi lastnega kandidata. Tako imamo sedaj te tri variante v stranki, ki velja za drugo politično silo v državi. Resni in umirjeni radikali pa se bojijo, da s te ločilne poti ne bo povratka, s čimer bi bila usoda zapečatena. Razpoka je zlasti vidna v provinci Buenos Aires, ki je tradicionalno prispevala veliko glasov. Koliko bomo rasli? V maratonskem parlamentarnem pohodu zadnje dni je vlada mirno prodrla s svojo večino in zakonodajni možje so med drugim potrdili državni proračun za prihodnje leto. Tam je predvideno, da bo gospodarstvo naraslo za 4 odstotke, ko vsi analisti pričakujejo rast med 7 in 8%. Zakaj taka razlika? Enostavno: nizka predvidena rast zagotavlja nizko predvideno davčno nabir-ko. Z visoko razliko med proračunom in končno nabranimi fondi pa vlada milo razpolaga. SLOVENCI V ARGENTINI ROŽMANOV DOM Lepo solidarno slavje V nedeljo, 3. decembra smo imeli v Rožmanovem domu zadnje letoranje skupno kosilo. Kot vedno ob takih priložnostih, so domovalci nestrpno pričakovali tega dogodka. Vstali so zgodaj in veselo opazovali, ko je sonce napovedovalo nepozabno nedeljo. Nekatere je skrbelo, če bo pripo kaj veliko ljudi. Čeprav je bilo rezerviranih kar dvesto kosil, je obstajal nek dvom, spričo ptevilnih dejavnosti, zaključkov pol in mi-klavževanj po slovenskih sredincih. Da smo izrabili sončen dan se je odločilo, naj bo mana na prostem, na obTiirni galeriji, kjer smo postavili stole, da bi lahko vsi udobno sledili sveti daritvi. Okrog pol enajstih so začeli prihajati prvi gostje in malo po enajsti uri je bilo praznovanje že v polnem teku. Ljudi je bilo toliko, da so med mapo mnogi stali in se pred soncem zatekli pod kopato lipo. Sveto daritev je vodil pater Alojzij Kukovica. V pridigi je poudaril važnost pomoči bližnjemu; odpovedati se moramo egoizmu in po Kristusovem zgledu podpirati potrebne in osamljene. Po mapi, medtem ko so prisotni zasedli mesta ob pogrnjenih mizah, je bila priložnost za pozdrave in razgovor. Kosilo je bilo tudi lep izgovor, da so se domovalci pomepali s sorodniki, prijatelji, ali pa z dobrosrčnimi rojaki, ki so prihiteli na ta njihov praznik ljubezni in solidarnosti. Jed je bil kot vedno domača, okusna in vsem po volji. Kosilo je popestrilo pest krasnih angelov, res kot iz nebes, ki so zaplesali v veselje vsem navzočim. Pojavili so se ponovno kot spremljevalci sv. Miklavža in prinesli polne kopare darov. Sveti Miklavž je na prisotne naslovil besede v slovenpčini in ppanpčini. Povzel je letopnje geslo slovenske Ni manjkalo darov. Prejeli so jih vsi domovalci, bivpa predsednika Jože Žerovnik in Peter Čarman, odgovorni za kuhinjo in parrižo, gospa Andrejka Dolinar, ki za vsako kosilo daruje svoje umetnine, mnogi obiskovalci in seveda vsi otroci. Dan je že ugapal, ko smo zadnji obiskovalci nastopili pot domov. Za nami je ostala nedelja polna veselja in čustvenosti, pa mnogo dogodkov, o katerih bodo dedki pe dolgo govorili. Gotovo smo vsi odhajali z zavestjo, da smo doživeli posebno nedeljo, polno veselja. Gotovo je bil to najleppi način začetka adventne dobe. Odhajali smo z obljubo, da se bomo m vrnili, da bomo pe naprej podpirali to ustanovo in k sodelovanju povabili pe druge, da bomo skupaj pomagali in razveseljeva i vse, ki iz raznih vzrokov prebivajo v Domu. Zanimiva pa je tudi obljuba, da bomo na prihodnjem kosilu znova lahko uživali okusne krofe, ki jih to pot zaradi nepremostljivih težav ni bilo. J. R. ABC — Jegličeva pola ,,Oj, da sem lastovka, k tebi zletel bi Karitas, Kristusovo vprapanje Petru: ,,Ali me ljubip?" Na to vprapanje odgovarjamo prijatelji Rožmanovega doma ne z besedami, temveč z dejanji. Eno takih dejanj je sodelovanje pri skupnih kosilih. Koliko ljudi sodeluje z ustanovo že do gih 40 let. Sveti Miklavž je poudarjal, da bodo bili za to nagrajeni v nebesih. Tradicionalno miklavževanje (brez hudičkov!) je potekalo v ganljivem vzdupju. Napi starčki, obiskovalci in celo sveti Miklavž so potočili marsikatero solzo veselja in ponosa, spominov in hvaležnosti. Hvaležnosti starčkov do vseh, ki so jih to nedeljo pripli spremljati, in hvaležnosti obiskovalcev, ker ob tem solidarnem srečanju so se vsi počutili bliže Bogu. Ne le srednjepolci, tudi učenci napih osnovnih pol nosijo v sebi sen, da bi obiskali domovino svojih dedov. Zato jim ni neznano Kunčičevo domotožje v pesmi ,,Vnuk poje". Prav to so si izbrali za srčiko letopnje sklepne prireditve učenci Jegličeve pole ,,ABC po slovensko" in jo obkrožili s ptevilnimi prisrčnimi verzi tega napega zdomskega ,,dedka", ki mu je bila tako blizu otropka dupa. Preddvorana Slovenske hipe je v soboto 2. decembra, ob navzočnosti ptevilnih sorodnikov in prijateljev, zažarela v mavričnih barvah scene, otropkih oblek ter njihovih govornih in pevskih nastopov. V barvnem loku, ki se je vil iz Buenos Airesa do Slovenije, so se zvrstile najleppe vrstice, ki jih je mehka in ljubeča Kunčičeva dupa nanizala, drugo za drugo, od vsakdanjih doživljajev, do najvipjih vrednot, ter jih po- ložila v srca na tujem rojenih otrok. Vse izvajanje učencev je bilo okvirjeno v začetni pozdrav voditeljice pole Pavle Grbec, v molitev, sprejem zastave in petje slovenske državne himne. Povezovalna beseda je dajala izrečenim deklamaci-jam, petju in prizorom celoto. V drugem delu se je pridružila 40 osnovnopolcem skupina 30 odraslih obiskovalcev tečaja z brezhibno recitacijo Župančiča ter ptirimi narodnimi pesmimi pod vodstvom prof. Marjetke Hostnik. Sledila je razdelitev spričeval vsem učencem osnovne pole od 3. do 12. leta ter sklepna beseda uči-teljstva s počitnipkimi nasveti ter prazničnimi vopčili. Odbor starpev je poskrbel za zahvalo učiteljstvu in prijetno družabno nadaljevanje v parku Slovenske hipe. M.B. Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena Za splopni videz teče delo Zveze po starem tiru naprej; pravkar smo praznovale 40. obletnico! Res, a jo prvo leto uradno — s pravno osebnostjo. Ga. Predsednica Pavlina Dobovpek uvaja nov sistem mesec za mesecem z vso potrpežljivostjo. Prejpnji sistem je bil popten, a je vse slonelo na zaupanju — danes mora biti pa pe zapisano s pečatom; zato je miza polna blokov, bančni ,,saldo" je tako važen, da se vse ujema brez črtanja kot zahteva postava. Vse se vknjiži v lepo vezano knjigo. Nadaljujemo s tradicijo, ko predstavimo ali samo pozdravimo povabljeno osebo na razgovor. Na oktobrsko srečanje se je rade volje odzvala ga. Nevenka Vidmar Golob, ki je pred meseci obiskala Slovenijo, domovino starpev, da nam posreduje svoja doživetja potovanja, a ne kot radovedna turistka. Ugotovila je, da je v svoji podzavesti iz zgodnje mladosti vedno obstajala nekje rodna domovina starpev — iz Ribnice in St. Jopta, ki si je več let oblikovala uokvirjena slika in končno zaživela, ko je stopila na prava tla — domača. Uresničila si je vse podobe brez vodička in razlage. Kraje je že poznala, kje se je mama rodila, igrala, hodila k mapi in v polo. Vedno je občudovala razglednice Slovenije z obdelanimi njivami, kot narisano odejo zemlje, vrtove, cvetoče travnike, gričke z belimi golobicami — pesnipki izraz za romantično prisrčno cerkvico, prozorno reka in potočke. In sorodniki! Kako se bomo spogledali — spoznali, jo je večkrat zaskrbelo, a je bila skrb odveč. Pozdravljali so se spropčeno — kot že stari znanci in sorodniki. Z njo vred smo ganjene odpotovale tudi me, znova občudovale ta naravni raj pod Triglavom; starejpe s tihim pridihom prizadetosti pe po tolikih letih. Bog daj, da bi se ge. Nevenki in soprogu posrečil ponoven polet k svojim koreninam! Sobota 25. novembra bo za kroniko Zveze slovenskih mater in žena ostal izreden dan! Najavila se je posebnost: predstavitev knjige ,,Las delicias de Mira" ob 17. uri popoldne v obednici v Slovenski hipi. Prvič v slovenski skupnosti izdani kuhinjski recepti v obliki lepe vezane knjige v pastelnih barvah, s sliko avtorice ge. Mire Ecker — vsem znane voditeljice kuharskih tečajev pri domovih, v Slovenski hipi in privatno. Važna dejavnost vsakega domačega ognjipča, bi poudarili! Nastala je iz njene zamisli, a je smrtna nesreča prekinila načrte. Ga. Polona Makek s hčerko prof. Lučko sta uvedli vse recepte na več poglavij, za lažje iskanje ustreznih jedi, peciva poslad- kov itd. Kar veliko časa je vzelo obema spraviti vse v pregleden red. V uvodu je povedala nekaj osebnih življenjskih podatkov. Z zanimanjem smo zbrani sledili njeni poti do kuhinje — kuharice. Vojna in begunstvo je krivo, da ni končala ptudij medicine v Grazu, se posvetila družini — soprogu ing. Eckerju in trem sinovom, ki so nam velikodupno odstopili vse njeno zbrano delo. Za založbo je poskrbela ga. Julijana Zupan in podarila v spomin ge. Miri, mami zeta g. Damijana, vso izdajo v prid Zvezi slovenskih mater in žena. Znatna finančna pomoč je pe kako dobrodopla. Prva prejemnica knjige g. Julijana Zupan je otvorila prodajo. Predsednica ga. Pavlina Dobovpek je izrekla prisrčno zahvalo in dodala le skromen znak hvaležnosti: rdečo žametno vrtnico, ki simbolično ponazarja plemenitost, ljubezen in pe marsikaj. Zadeklamirali bi verze na slovenski vizitki z lepo narisano rožo — vrtnico pod vopčilom: vse najboljpe! Samo en cvet, en droben cvet, namesto velikih besed. V njem je skrita radost sveta, naj se naseli v Vapo globino srca! Iskrena radodarnost pa zadovolji in blaži tudi dupo. Njej in njenim želimo oboje. Ga. Polona Makek pa je prejela droben rdeč argentinski kamen z mnogimi pomeni. Ipčemo v teh malih darilih simbolično pozornost in je le kamen tisti, ki nam povsem odgovarja. Je del božjega stvarstva in božja neskončna modrost v vseh oblikah — od mogočnih gora do zadnjega kamenčka v vodi, raznobarvni in prozorni. Naravni in oblikovani, izsekani, če se ga je lotila človepka roka, da mu služi. Trajen spominček. Ga. Andreja Dolinar Hrovat — umetnica, je tudi prejela drobno kameno lamino za mnoge usluge Zvezi tekom zadnjih let. Obljubljeno je pe nadaljnje sodelovanje za nape božične — velikonočne umetnipke vopčilnice. V spomin na dolgo sodelovanje z Zvezo pokojne Ive Vivodove je prejela knjigo ga. Marjana, soproga napega veleposlanika v Buenos Airesu, prof. Avguptina Vivoda; oba sta pripla na predstavitev in nas s tem tudi počastila, za kar smo zelo hvaležni in vsem prisotnim. Ob majhni zakuski je nastalo živahno kramljanje; kupovanje knjige se je nadaljevalo. Cena $35.- ni bila pretirana; od sedaj naprej pa bo $5.- več. Je sicer v ppanpčini ker dvojezična zahteva večje stropke za veliko manjpi krog. Upam, da bo nova, danapnja izdaja kuharske „umetnosti" olajpala marsikatero gospodinjo. Ga. Mira je večkrat povedala, da čim vep kaj in kako bop skuhala ali spekla, je že pol skrbi manj. Ona je sicer znala skoraj vse recepte na pamet. Odlična v poli, doma, med nami in v kuhinji. Kot se jo bomo s knjigo tudi pe vedno spominjale. Najleppa hvala vsem za vse! ZSMŽ IZ MENDOZE Pomebna nagrada za požrtvovalno delo Zadnje čase smo v Mendozi preživeli kar nekaj zelo čustvenih dogokov kot tale, o katerem sedaj poročamo. V nedeljo 11. decembra po sveti maP se je napa skupnost zbrala, da bi pozdravila gospodično Lenčko Božnar, ki je več kot petdeset let voditeljica napega polskega tečaja svetih Cirila in Metoda. Saj bi to bilo samo po sebi zadosten razlog za takpno snidenje vendar je ta dogodek sprožilo dejstvo, da ji je ministrstvo za Šolstvo in pport slovenske vlade meseca oktobra podelilo Nagrado Repubi-ke Slovenije na področju polstva za leto 2006, za življen-sko delo v vzgoji in izobraževanju. Od leta 2000 dalje Republika Slovenija letno podeljuje 11 nagrad na različnih področjih in načinih de ovanja v polstvu, med njimi tudi „dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v tujini". Za podeljevanje državnih nagrad je imenovan posebni devetčlanski Odbor, ki mu je letos in tudi že preje predsedovala ddr. Barica Marentič Požarnik. Letos je razpis izpel 31. marca in je bil odprt do 26. maja 2006. V tem terminu je prispelo 29 veljavnih predlogov in med njimi tudi mendonki. V objavljenem kratkem poročilu predsednica odbora pravi med drugim ,,tudi letopnje nagrade obsegajo prok razpon nagrajencev tako glede področij kot tudi načina delovanja — od vrtca do izobraževanja odraslih, od akademskega vse do povsem prostovoljnega delovanja, temelječega na osebni zagnanosti in viziji. Za uspepno delovanje in napredek vzgoje in izobraževanja potrebujemo ene in druge na vseh ravneh sistema." Podelitvena slovesnost je bila v Ljubljani, dne 4. oktobra, z navzočnostjo Ministra za palstvo in pport dr. Milana Zvera. Vsi nagrajenci so poleg pristojnega potrdila prejeli kot darilo krasen steklen izdelek, izrecno osnovan kot simbol te nagrade, ki jih je pripravila Steklarska pola v Rogapki Slatini. V spremni bropjri so prestavljeni vsi nagrajenci. Povzetek ki se nanapa na napo slavljenko pipe takole: „Magdalena Frančipka Božnar, vodja osnovne pole Sv. bratov Cirila in Metoda v argentinski Mendozi, je v svojem petdesetletnem delovanju na področju vzgojno-izobraževalnega dela z mladimi opravljala poslanstvo, ki presega okvire učiteljskega poklica. Ob poučevanju slovenskega jezika in literature, slovenske zgodovine, zemljepisa in petja v vseh teh letih vztrajno prenapa na otroke svojo ljubezen do slovenske domovine, jezika in kulture. Svoje poslanstvo dojema proko in tako tudi deluje. S postavitvijo in režijo gledaliških predstav, pevskih nastopov in drugih kulturnih dogodkov vedno znova oživlja slovensko besedo in slovensko pesem. Tako jo sistematično in na prijeten način vgrajuje v zavest mladih, ki na ta način ohranjajo zgodovinski stik z navadami in običaji svojih starpev. Neprecenljiva je njena pomoč pri ohranjanju najstarejpe ku turne skupine v Mendozi, Mepanega pevskega zbora. Vseskozi se je zavedala pomembnosti zbora za ohranjanje slovenske zavesti, zato je v trenutkih težkih pogojev delovanja in boja za obstoj zbora vedno znala priskočiti na pomoč in zmogla prebroditi krizno obdobje. Njeno delovanje pa se ne konča v poli, zgolj pri mladih učencih, ampak se nadaljuje v Druptvu Slovencev, kjer se trudi s povezovanjem starpev za izboljpanje pole in pogojev dela in pripravlja otropke, materinske in očetovske dneve. Če bi Magdalena Božnar delovala v drugačnem času in prostoru ter imela Gospodična Lenčka Božnar ob ministru dr. Zveru drugačne materialne pogoje dela, bi verjetno ob njenem delu in pripravah na poučevanje v sobotni poli nastalo kar nekaj zajetnih učbenikov. Večino časa v vseh teh letih poučevanja je namreč namenjala pripravi gradiv za vzgoj-no-izobraževalno delo, saj ni imela na voljo nobenih učbenikov in učnih gradiv. Besedila, ki jih je uporabljala pri pouku različnih predmetov, so nastajala ^ob njenem delu in tvorijo obsežen opus učnega gradiva. Šele kasneje so ji učni material začeli poraljati iz Buenos Airesa in s Koropke, v zadnjem desetletju pa ji delo lajpajo tudi učna gradiva iz domovine. Kljub temu da se v mladosti ob pridobivanju izobrazbe ni strogo zapisala pedagoškemu izobraževanju, ji naravna danost omogoča uspepno delovanje na področju poučevanja in jo uvrpča med izjemno uspepne pedagopke delavce. Poleg tega Magdalena Frančipka Božnar s svojim delom in osebno naravnanostjo uspepno prenapa slovenstvo potomcem slovenskega rodu v Argentini." Po poročilu očividca, rojaka iz Mendoze navzočega pri podelitvi v Ljubljani, je navzoča publika najtopleje nagradila z aplavzom prav napo Lenčko ko je bilo omenjeno, da je vse, več kot petdesetletno delo, opravila brezplačno. To je v Sloveniji težko razumljivo čeprav je bilo to običajno med izeljenipkimi kulturnimi delavci. Vsekakor pa je vztrajnost skozi petdeset let in na tako napornem delu kot poučevanje je izredna in vredna posebne pohvale. Mendopka slovenska skupnost je zelo zadovoljna, da je pripo do takpnega priznanja najvipe polske oblasti v domovini. DOMAČA PRIREDITEV Druptveni odbor je smatral, da se spodobi prirediti posebno slavje na katerem bi se bivp učenci in vsa skupnost zahvalili za njeno delo, ji čestitali za zasluženo nagrado in ji nudili možnost, da bi nam vsem lahko na kratko povedala kako je doživela dogodek v Ljubljani. Zato je bila določena nedelja 11. decembra po slovenski sveti mapi v druptveni dvorani napega Doma. Skromno in prijazno so jo pozdravili njeni sedanji učenci, nastopili so tudi otroci vrtca, ki so dokaj ubrano zapeli ,,En hribček bom kupil". S pesmijo so jo tudi pozdravili fantje Okteta, ki so vsi bili učenci nape sobotne pole. Zelo duhovit je bil pozdrav kakih dvajset predstavnikov že odrasle mladine, ki so zapeli dve otropki pesmici kot so prepevali v poli, vključno z mimiko. Tudi ni manjkal pozdrav ,,vipe stopnje", to je tistih, ki so bili med prvimi učenci in so že davno videli Abrahama. Nato je povzela besedo gospa predsednica Druptva Marjana Šmon Žumer: ,,Napa draga Lenčka! Pred kratkim si se vrnila iz Slovenije kjer ti je Ministrstvo za polstvo in poort podelilo nagrado za življensko delo za vzgojo slovenskih polskih otrok v Mendozi. Pridružujemo se temu priznanju na skromen, a ne zato manj čustven način in se ti vsi globoko zahvaljujemo za vse dobro, kar si naredila za nas. Večina navzočih smo bili tvoji učenci in smo bili deležni tvojega požrtvovalnega dela v prid slovenske besede, slovenske kulture, navad in slovenskega čutenja. Kot skupnost smo prejeli veliki božji dar ker imamo gospodično Lenčko Božnatr med nami. Draga Lenčka ponosni smo nate. Vsi se zavedamo, da tvoje bogato delo ne meji samo na polstvu ampak podpirap skupnost od vseh vogalov. Poleg pole že leta razdeljujem Oznanilo, vsak teden vsem slovenskim družinam, skrbip za živi rožni venec v Mendozi, vsako nedeljo pripravljap pesmi za slovensko mapo in vodip ljudsko petje, pripravljap odrske igre, ne samo za osnovnopolce, ampak tudi za vipe ptudente, ki s tem vadijo slovenskega jezika. Koliko tvojega dela bi lahko pe naptela! Lenčka tvoje delo je ponavadi skrito, tiho, neopazljivo. Tvoje delo je kakor delo čebelice ali mravlje: ponižno, stalno in neutrudno. Bog te je obdaril s posebno potrpežljivostjo in veliko ljubeznijo do bližnjega. Začela sem tale pozdrav z besedami 'napa draga Lenčka'. Da, napa. Ker Lenčka, ti si napa, od vseh nas! Ne predstavljamo si nape skupnosti brez tvoje pomoči. Ti si napa in te ne damo! Želimo ti pe mnogo let zdravja, sreče in dela. Lenčka hvala za vse!" Po tem pozdravu so pa vsi navzoči stoje, navdupeno zapeli ,,Zadoni, nam zadoni." Nato je pa pripa do besede slavljenka sama. Najprej se je ganljivo zahvalila za tako čustven izraz hvaležnosti in povedala, da je presenečena in ni nikakor pričakovala tako prijaznega izraza. Nato pa je podrobno razložila vse o nagradi sami, o podeljevanju in poteku slavnosti in je seveda tudi pokazala sijajen stekleni izdelek, ki so nagrajenci dobili za darilo. Po prireditvi je pa pripel na vrsto pe družabni del z domačim pecivom in pijačo. MB Dokumenti o Gregorčiču Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je v letu stote obletnice smrti Simona Gregorčiča svojo obsežno rokopisno in dokumentacijsko zbirko dopolnila s 23 izvirnimi dokumenti iz zapupčine Gregorčičevega rojaka, slovenskega pesnika in pisatelja Jože Lovrenčiča. Vodja Rokopisne zbirke NUK Mihael Glavan je sporočil, da Lovrenčičeva zapupčina vsebuje 12 Gregorčičevih gimnazijskih spričeval, p:u-dentski indeks dunajske univerze, propnje za upokojitev in doslej pe neznani prepis Gregorčičeve pri-godnice novomapniku Josipu Poljpaku. Lovrenčič se je rodil leta 1890 v Kredu pri Kobaridu in je umrl v Ljubljani leta 1952. Šolal se je v Gorici in Gradcu, bil profesor na gimnazijah v Kranju in Ljubljani, ob koncu druge svetovne vojne pa ravnatelj slovenske gimnazije v Gorici. Po vojni je bil preganjan, zaprt in zamolčan. Bil je pesnik, pisatelj in prevajalec. Njegovo pesnipko zbirko Deveta dežela (Trst, 1917) poznavalci uvrpčajo v začetek slovenskega ekspresionizma. Kot je pojasnil Glavan, je Lovrenčič kot ravnatelj goripke gimnazije med vojno omenjena gradiva v skrbi, da jih Italijani ali pozneje Nemci ne bi uničili ali odtujili, skrbno shranil. SREDNJE©OLSKI TEČAJ Slavnosten zaključek pouka Živahno je bilo v soboto, 11. novembra v Slovenski hip. Ta dan je bil zaključek letnega delovanja Srednjepolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka. Dijaki so se zbrali po razredih, kjer so jim razredniki razdelili spričevala. Nato so skupaj s starp in profesorskim zborom odpi k sveti map, ki jo je daroval delegat dr. Jure Rode, somapeval je g. Pavle Novak, g. Franci Cukjati pa je spovedoval. Med mapo je bilo ljudsko petje mladinskih cerkvenih pesmi ob spremljavi kitar. Petje so vodili letopnji petopolci, ki so tudi pripravili propnje, brali psalm in obe berili. Po map je sledila prireditev v dvorani pkofa Rožmana. Točke programa je napovedoval profesor dr. Štefan Godec. Stoje smo sprejeli argentinsko, slovensko in papepko zastavo, ki so jih prinesli najboljpi dijaki lanskega leta. Zapeli smo obe himni. Napovedovalec je pozdravil vse navzoče, posebej pe povabljene, med njimi veleposlanika Republike Slovenije prof. Avguptina Vivoda in gospo, predsednika Zedinjene Slovenije g. Lojzeta Rezlja in gospo, delegata msgr. dr. Jureta Rodeta, ustanovitelja tečaja dr. Marka Kremžarja in gospo ter ostale goste. Spregovorila je ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc. Pozdravila je starpe in dijake ter nanizala nekaj misli, ki jih je povedal slovenski minister za polstvo in pport dr. Milan Zver ob svojem obisku ob začetku polskega leta. Posebej je ravnateljica nagovorila petopolce in se od njih poslovila. Položila jim je na srce, naj bodo med seboj prijatelji, zvesti svojim slovenskim koreninam. Sledil je govor veleposlanika RS prof. Avguptina Vivoda, ki se je spomnil praznika svetega Martina in slovenskih običajev ob tej priložnosti. Navezal je svoje misli na konec polskega leta in pregled uspehov. Najboljp dijaki so prejeli knjižni dar, ki so jim ga izročili njihovi razredniki. Nagrajenci so bili sledeči: Marjana Bergant Uptar (I. A); Katerina Podržaj (I. B); Tatjana Roža-nec (II: A); Nevenka Grohar in Natapa Qualizza (II. B); Nadja Miklič (III.); Marjan-ka Oblak (IV.); Marjanka Grohar in Marjana Rožanec (V.). Marjanka Grohar je prejela tudi odlikovanje kot dijakinja z najvipim povprečnim redom skozi vseh pet let tečaja. Sledila je predaja zastav letopnjim najboljpim dijakom. Dijaki V. letnika so prejeli spričevala in diplome, ki sta jih izročili ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc in razredničarka prof. Metka Mizerit. V imenu abiturientov sta spregovorila Marjanka Ayerbe Rant in Martin Zarnik. Zahvalila sta se starpem, ki jih spremljajo na življenjski poti in profesorjem, ki so jih učili pet let na tečaju. Prof. Metka Mizerit je predstavila letopnji almanah ,,Naj bom bakla nema", ki so ga dijaki pripravili pod njenim vodstvom in ponesli s seboj v Slovenijo, poklonili pa so ga tudi profesorjem in navzočim gostom. Sledil je odrski nastop petopolcev. Najprej so pokazali kratek video s posnetki potovanja po Sloveniji, nato pa so zaigrali odrski prikaz s katerim so se predstavili v Sloveniji. Peli so, plesali slovenske in argentinske plese ter recitirali izbrane Papeževe pesmi. Vsako leto je humoristična točka programa predaja ,,ključa modrosti". To nalogo je v imenu abiturientov opravila Marjanka Grohar. V imenu četrtopolcev, ki so ključ sprejeli, se je zahvalila Tatjana Groz-nik. V veliko veselje odhajajočih petopolcev je napovedovalec razglasil počitnipko nalogo za vse ostale dijake. Za konec smo zapeli napo pesem „Slovenija v svetu". Starp petopolcev so na dvoripču pripravili pe okusen in obilen prigrizek. M. M. MILOSTI POLNE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN VELIKO SREČE V NOVEM ^TU ŽELI VSEM ROJAKOM ZEDINJENA SLOVENIJA Poglobimo se v božično radost in se z upanjem zazrimo v bodočnost! Bog z nami! Zveza slovenskih mater in žena. SLOVENSKI DOM CARAPACHAY želi vsem članom in prijateljem ter vsem ^jakom blagoslovljen božič in srečna novo leto. A „Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod!" Sanmartinski odbor vonči vsem vesele božične praznike in obilo sreče v letu 2007! Tiha noč, Sveta noč! Pripla je vsem pomoč z nebnih nad soncem blepčečih vipav. Pripel v dolino je solz in težav božji učlovečeni Sin. Narodna Vsem članom, prijateljem in dobrotnikom želi v teh božičnih praznikih blagoslova^, v letu 2007 pa obilo uspehov, zdravja in sreče SLOMŠkOV dom ter vas pričakuje k božični sv. masi, po kateri bo kratka božičnica in zajtrk VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE V BUENOS AIRESU ZELI VSEM SLOVENCEM V ARGENTINI VESEL BOZI» TER SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 2007 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN MILOSTI POLNO NOVO LETO ŽELE VSEM ROJAKOM V ARGENTINI DUSNOPASTIRSKA PISARNA ODBOR ZA SLOVENSKO HiSO DUHOVNO ŽIVLJENJE IN OZNANILO VINCENCIJEVA KONFERENCA Naj novorojeni Kralj miru, ki se je rodil v bornimi jaslicah, napolni na pa srca z mislostjo in ljubeznijo! Vsem Slovencem v Argentini in po svetu želimo blagoslovljeno Gospodovo leto 2007 Pocitni pki dom dr. Rudolfa Hanželiča Mladini ter vsem rojakom želi vesele in blagoslovljene božične praznike Mladinska organizacija SDO-SFZ Društvo Slovenska vas želi vsem članom in sodelavcem ter vsem rojakom v Argentini, po svetu in v domovini vesel Božič in srečno Novo leto! Društvo Slovenska pristava želi vsem rojakom blagoslovljen božič ter obilo sreče in uspehov v novem letu 2007 V bornih jaslih — Vsemogočni — Ti daj v uri nam polnočni najti pravo pot v svetlobo, da iz teme v leppo dobo s Tvojo stopimo podobo. Milka Hartman Nap dom San Justo se Vam in Vapi družini iskreno zahvaljuje za vso podporo in pomoč za uspelo praznovanje 50. obletnice. Naj Vas Božji Sin blagoslovi z zdravjem in veseljem v tem Božiču ter podeli obilo miru in ljubezni v Novem letu 2007. Odbor Na pega doma San Justo Vsi člani in prijatelji lepo vabljeni 25. decembra k slovenski sveti mapi v Sanhupki stolnici nato v Nap dom na žive jaslice, na predstavitev obpirnega in bogatega zgodovinskega zbornika, izdanega ob 50. obletnici doma ter na skupni zajtrk. Srečne in blagoslovljene božične praznike vam želi JOKOf Grupo Ramos S.A, Paique industrial Pilar Želi vsem rojakom v Argentini, v domovini in po svetu blagoslovljene božične praznike in srečo v novem letu, ki začenjamo Vesele božične praznike in srečno novo leto želi dr. Katica Cukjati advokatinja civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapupčinske in nepremičninske razprave Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 4652-5638 PonedEljEk, sreda, petek od 17. do 20. ure želi vsem prijateljem in znancem lepo praznovanje Božiča in uspepno leto 2007. Božične milosti in obilo sreče v novem letu 2007 želi vsem rojakom GABER MADERAS de Marjan Petkov pek Av. Churruca 9862 - Loma Hermosa Pcia. de Buenos Aires - E-mail: gabermaderas@arnet.com.ar Tel.: 4769-0159 - Tel./Fax: 4769-9756 Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2007 želi vsem ^jakom BAJBA sni. parketi www.bajda.com.ar Blagoslovljene božične praznike in srečn^o n^ovo leto vem ž^el^i Tiskarna Vilko d. z o. z. Tisk kakovostnih bronur, vizitk, map. Grafično oblikovanje Novi naslov: California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires Tel.: 4301-5040 - info@vilko.comLar - www.vilko.comiar Da bi ta sveti božični večer nam vlil trdne vere v Novorojeno božje Dete, ki bo prineslo mir, ljubezen in pravico tudi na pemu narodu! V Novem letu želimo vsem Slovencem doma in po svetu osebnega uspeha, zdravja in sožitja med bratih! Slovenska demokratska stranka Odbor SDS Argentina Blagoslovljene božične praznike in srečno ter miru polno leto 2007 vsem Slovencem želi Usnjeni čevlji in suknje Florida 146 - Buenos Aires Galer^as Paclfico - Florida 795 - Buenos Aires San Jose 416 esq. Belgrano - Buenos Aires Vsem rojakom želi vesele in blagoslovljene božične praznike Floiida 138 Corrientes 460 Buenos Aires - Argentina Rodil se je Odrepenik sveta Naj božje Dete blagoslovi božično doživetje in bogato obnovi življenje v letu 2007! To želi Slovenska kulturna akcija vsem Slovencem v Argentini, domovini in po svetu. Vsem rojakom obilo božičnega veselja in Marijinega varstva v novem letu želi TONE PODRZAJ in SINOVI S.R.L. INDUSTRIJSKO METALURGICNO PODJETJE IN MONTIRANJE STROJEV Diagonal 160 N° 5776/82 Villa Ballester Tel. 4769-1653 - Fax: 4769-0581 // VSE KAR IMAMO RADI VAM PRODAMO // ELECTRO ADER de Francisco Jarc želi vsem cenjenim odjemalcem in rojakom blagoslovljen Božič ter srečno novo leto 2007 SPLOŠNI ELEKTRIČNI MATERIAL ZA INDUSTRIJO IN DOM Av. Ader 3320 - B1606DUZ Munro - Pcia. Buenos Aires Tel./Fax: 54-11 -4766-8947 / Tel.: 54-11 -4766-2365 E-mail: ElEctroadEr@arnEt.com.ar in ElEctroadEr@hotmail.com Blagoslovljene božične praznike in srečo v novem letu želijo vsem Slovencem po svetu in domovini Pregelj in sinovi Izdelava kuhinjskih oprem Boulogne Sur Mer 292 - Tablada Tel.: 4454-9329 Trgovina z jestvinami na debelo želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto Tel.: 4660-2363/0598 7)eH4U ^r^ voNzi vesele božične praznike Informatika za podjetje ali za dom Prodaja kvalitetnih računalnikov in izdelovanje omrežij Estados Unidos 2219 (1227) Cap. Fed. Tel./Fax: 4942-8681 / 4943-6023 Srečne in blagoslovljene božične praznike želi FRANCIRESNIK Zinguer^a standard y a medida - Impermeabilizaciones - Reparacion de techos Los Fortines 260 - (1607) Villa Adelina - Pcia. Bs. As. - Tel./Fax: 4763-0970 - Cel.: 15-4404-9406 - fraiiciresnik@hotmail.com Jose Rupnik Contador Publico Asesoramiento integral Control de gestion joserupnik@yahoo.com.ar želi blagoslovljen božič in novo leto ,,Veliko sreče in lepih sanj, naj vam prinese božični dan. Novo leto 2007 naj zaživi, polno radosti, brez solz in skrbi' Fundacion por los Ninos y Ancianos Rožmanov Dom Naj bi v teh praznikih novorojeni Sin posredoval mir in blagoslov ter obilo sreče v novem letu, želi Productor - Asesor de Seguros Administracion de Riesgos Alvarez Jonte 148 - B1712LEB Castelar - Buenos Aires Tel./fax: 4623.2932 - Tel.: 4377.5381 - semele@uolsinectis.com.ar Vesele božične praznike žeii ČASA CONDE AUTOSERVICIO MAYORISTA INTEGRAL GOLOSINAS - LIBRERIA - PERFUMERIA - VARIOS Dr. A. Illia 2379/99 - (1754) San Justo - Pcia. Bs. As. Tel.: 4441-1111 - Fax sin cargo: 0-800-333-8915 E-mail: casaconde@ciudad.com.ar Vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto želijo DOBOVŠEK & asociados odvetniki Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Vinko Glinsek Električne inštalacije - Varnostne naprave želi vsem rojakom srečne božične ter novoletne praznike Tel.: 4267-5747 - Cel.: 15-5139-7011 Jl Pavle Novak želi vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto Cerrito 2245 Tel. 4651-1036 Lomas del Mirador Av. Emilio Castro 7423 — Ciudad Autonoma de Buenos Aires Tel: 4643-2140 - E-mail: libreriastamar@fullzero.com.ar Cnel. Ramon L. Falcon 5506 - Ciudad Autonoma de Buenos Aires Tel.: 4635-2599 Želi vsem Slovencem vesele in blagoslovljene božične praznike! Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov slovenske matere^ 2 Vesele praznike! Srečno novo leto! želi TINTORERIA INDUSTRIAL RAMOS MEJIA S.A. PARQUE INDUSTRIAL DEL PILAR Vesele Božične praznike in srečno novo leto 2007 želi Dr. Matjaž RAVNIK odvetnik civilne, trgovske, delavske tožbe. Pogodbe, zapunčinske in nepremičninske razprave ViamontE N°1337, piso 2° "D" Capital Federal Tel: 4372-6362 / 5811-4362 E-mail: mravnik@uolsinEctis.com.ar Božična skrivnost naj nam vlije upanja in nam da moči za življenje! Vsem slovenskim rojakom, vesel Božič in srečno novo leto! Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto želi PELME Instalaciones Splopno strugarstvo; dolžinska zmogljivost: 5000 mm, največji možni premer: 1300 mm. Najrazlicnejpe oprave za varjenje. Popravila in izdelovanje vzorcev po načrtu za vseh vrst industrijo. Tehnična sekcija. Izdelovanje načrtov. Vzorci in načrti. Calle 1133 N° 2622 (Ex Almeyra 518) - Villa Libertad SAN MARTIN - Tel. 4750-5469 „SPREJMITE NOVO LETO NA NOV NACIN' Samo 45' iz mesta in znasCi se Boste v mijCepšem ^aju v (Buenos ßiresu, ^er khkp odkrijemo pravi patagons^ dufi... t/enu EspHtupatagonico Restaurant - Gourmet s tipimo patagpnsko Ivano: postrvi, jagnetina, jelenina, slastni prigrizki, pa tudi pristni slovetista" golaž ih druge jedi, ter pecivo in torte vseh vrst. Obratuje tudi kot kavEiraa in tea-house. ^^ «Camiuoa Se (oplo priporcčata: Tomaž Bolležar in Matija Jesenovec in želita vsem vesele božične praznike Infonnacije in re7ervacije: Tel.:02322-492131 Cel: 15-56D9-0844 Cel: 15-5220-2166 Ruta 9 Km 61-Bajada Rio LuJän-200 m. od Panamericane-Los Cardalw lUt*ä4 Pkt Ufid ■ C«