1074                                                                                                             Igor Zabel
Likovna umetnost
STOLETNICA ROJSTVA SAŠE SANTLA
Ljubljanska Narodna galerija je pripravila spominsko razstavo za stoletnico rojstva Saše Šantla. Kakorkoli že vrednotimo opus Šantlovih del od slik pa do grafik in risb, ilustracij ter dekoracij in uporabnih umetniških del, razstava je ponudila soliden izbor in ilustrativen prerez tega, kar je v svojem delu ustvaril Vesnan, čigar delo je do danes neovrednoteno ali pa le delno. Vendar pa se ob slikah,
grafikah, risbah, embalažnih in dekorativnih delih sproži vrsta vprašanj, tudi povezanih s Šantlovim teoretičnim glediščem na umetnost, da nena-ključni gledalec razstave hote ali nehote išče korelacije s tedaj prevladujočimi impresionisti (pač kontrastivno!), tudi se sprašujejo o vlogi Vesne, ki jo je Saša Šantel kot glavni pobudnik in ustanovitelj 1903. uresničil na Dunaju. Seveda se nabere niz vprašanj, ki ostajajo odprta, prav tako v zvezi s pojmovanjem umetnosti Saše Šantla. Razstava   nam   je   zbudila   zavest   o
1075
znanih in pa manj znanih komponentah razgibane dejavnosti S. Santla. ki se ji lahko približimo le, ako smo zmožni narediti jasno ločnico med Vesnani in z njimi vred s Šantlom, in pa med prevladujočimi impresionisti. Marsikaj na tem področju je neraziskano, neznano, nepublicirano, pa tudi tisto, kar je bilo revialno natisnjeno, je skorajda pozabljeno in znano komaj strokovnjakom.
S takega zornega kota se nam razstava o delu Saše Šantla razodeva kot izbor, ki je upravičeno namenjen jubileju in s tem razvejani dejavnosti ustvarjalca, ki je dolga leta »ostal v ozadju«. Ne glede na »ozadje« pa je treba priznati, da sodi S. Šantel med pionirje domače grafike ne glede na poznejši močnejši in estetsko pro-dornejši val. Prav tako uporabna umetnost z njim šele uvaja možnosti za uveljavitev  uporabnega z umetni-
A. A.
škim. Čeprav ob vsem ni bila izrečena beseda o umetniški specifiki in estetski vrednosti del S. Šantla, pa se stežka sprijaznimo, da bi bilo to mogoče zanesljivo storiti na osnovi izbora njegovih del. Drugače povedano — za stoletnico je zamujena priložnost, da bi razstava monografsko, v celoti in z natančnejšim študijskim dognanjem opredelila mesto Saše Šantla v njegovem času in z najpotrebnejšimi korelacijami izrekla vrednostno stopnjo o njegovih raznolikih delih Kakršen koli bi že bil rezultat preučevanja njegovega opusa, bi s celostno razstavo dobili zaokroženo podobo in jasna oporišča za sintezno spoznavanje o njem, pa četudi ne vselej ugodnih glede na tedanja sodobna prizadevanja v umetnosti. Tudi razstavni katalog nima zaokrožene študijske narave, dasi kaže skrbno urejenost.
I. G.