Poštnina plačana v gotovini Naše Leto III. štev. 14 Krško, 26. oktobra 1950. GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO l/si m mliive V ODBORE OF! Z OKRAJNE PARTIJSKE KONFERENCE V KRŠKEM V nedeljo dne 15. oktobra je bila v Krškem okrajna partijska konferenca, katere se je kot zastopnik CK KPS udeležil tovariš Franc Simonič. Navzoči pa so bili tudi člani ekipe CK KPJ, ki so se to dni ravno mudili v krškem okraju. Po izvolitvi delovnega predsedstva in ostalih organov konference za izvedbo dnevnega reda, je podal predsednik delovnega predsedstva tovariš Lojze Vu-čajnk besedo sekretarju CK KPS Krško tovarišu Ivu Pešaku, ki je v svojem obširnem referatu podal pregled zunanjepolitičnega in notranje-političnega položaja, še posebej pa je analiziral stanje v našem okraju. »Ko izpolnjujemo oporoko velikih voditeljev in učiteljev marksizma,« je med drugim dejal tovariš sekretar, »igramo danes v Jugoslaviji na odprte karte. Pa se vprašajmo, kateri izmed naših sosedov, ki nam hočejo škodovati in zavirati naš razvoj, je tako dosleden v izvajanju naukov marksizma in leninizma, kdo izmed njih si upa stopiti pred svoje ljudstvo s tako odkrito besedo, kot prihaja pred svoje narode naše partijsko vodstvo. Očitajo nam različne napake, nedemokratičnost, da ne izvajamo volitev v partijske organe, torej vse to, česar prav oni v svojem domu ne delajo. Vse to je posledica tega, ker ne zaupajo svojim delovnim množicam!« Prav tako je tovariš sekretar v svojem referatu temeljito obračunal s kominform-sko gonjo, ki tako občutno slabi revolucionarnost delovnih ljudi po vsem svetu. Narodi Jugoslavije so pri izvajanju svojih gospodarskih nalog dosledni. Danes so naši narodi sami usmerjevalec svoje poti v dokončno zmago socializma in si sami kujejo svojo srečnejšo bodočnost. Naša doslednost pri izvajanju vseh nalog je znova vlila zaupanje v ljudskih množicah zatiranih in izkoriščanih ljudstvih sveta. Danes je Titova Jugoslavija svetilnik vsem delovnim masam sveta ter kažipot, kako naj se praktično uresničijo teoretični nauki marksizma in leninizma. Ko je analiziral zunanje-politični položaj v zvezi z vojno na Koreji, je poudaril: »Današnji položaj na Koreji je velika preizkušnja Organizacije Združenih narodov. Naša Partija smatra, da je edina naloga vseh faktorjev okrog korejskega vprašanja, zagotovitev resnične svobode tega težko preizkušanega naroda, kateremu je treba dati možnost, da si izvoli enotno predstavništvo in demokratično vlado, kakršno si ljudstvo samo želi. Današnje poseganje v korejske zadeve bodisi z zahoda ali z vzhoda pomeni vsiljevanje korejskemu ljudstvu. Naša Partija je bila vedno za neodvisno in združeno Korejo brez vsakega vmešavanja od katere koli strani.« V referatu je bila podrobno podana slika našega okrajnega gospodarstva, kakor tudi potek izvrševanja gospodarskih nalog v okraju. »V današnjem momentu socialistične graditve se postavlja pred nas kot ena najosnovnejših nalog dvig kmetijske proizvodnje. Težave pri izvajanju te naloge v državi, ki gradi socializem in je še industrijsko zaostala, so ravno v tem, da se morajo izpolniti osnovne naloge industrializacije in elektrifikacije, kar zagotavlja nadaljnje pogoje za uvajanje intenzivnejših metod dela v kmetijstvu in s tem za hitrejši dvig kmetijske proizvodnje. Industrializacija nujno terja porast nekmečkega prebivalstva in s tem povečuje potrebe po kmetijskih pridelkih. ki pa jih zaradi slabšega dviga kmetijske proizvodn je ni vedno dovolj na razpolago. Od hi prihajajo tudi vse naše težave v preskrbi. Povrhu tega pa je letošnji pridelek zaradi suše in toče še slabši kakor je običajno. Zato je bila zvezna vlada, zaradi zagotovitve delovnega človeka, primorana izdati ustrezajoče ukrepe, ki jih pravkar izvajamo. Iz tega raz-h>ga je nujno potrebno, da se z največjo doslednostjo izvedejo vsi odkupi, paziti pa je treba pri tem, da bodo vsi proizvajalci svoji gospodarski zmogljivosti primerno obremenjeni in da se ne bodo dogajale napake in krivice. Pokazatelji proizvodnje nam pričajo, da se proizvodnja v našem okraju stalno dviga, predvsem v živinoreji. Enak porast proizvodnje beležimo tudi v poljedelstvu. Pripomniti pa je treba, da se je kljub vsemu površina orne zemlje zmanjšala od leta 1947 za osem odstotkov, predvsem v hribovitih predelih, kjer so ljudje zaradi možnosti zaposlitve v industriji opuščali nerentabilne površine. V letošnjem letu se je v industrijo vključilo 640 ljudi s podeželja, kar pa še ne krije potreb industrije. Jasno pa je, da je borba za višji pridelek kmetijskih proizvodov v našem okraju težka. V okraju imamo 11.512 kmečkih gospodarstev s 17.216 hektarji orne zemlje. Te številke nam nujno narekujejo potrebo po prehodu na socialističen način gospodarstva v kmetijstvu. Po dosledni analizi gospodarstva, stanja v lokalni industriji in pa stanja organov naše oblasti so bile nakazane naloge osnovnim partijskim organizacijam, ki bodo nudile kot gonilna sila vso potrebno pomoč in sodelovanje organizacijam OF in ostalim množičnim organizacijam pri skupnem delu za sprovedbo gospodarskih nalog. Po referatu tovariša organizacijskega sekretarja Vinka Salmiča se je razvila živahna ter plodna diskusija, ki je obravnavala stanje na terenu. Partijska konferenca je izvolila okrajni komite, ki se sestoji iz 23 članov. Plenum komiteja je izvolil osemčlanski politični biro. Za sekretarja OK KPS je bil ponovno izvoljen tovariš Pešak Ivo, za^ organizacijskega sekretarja pa tovariš Vinko Salmič. S konference so bile poslane pozdravne brzojavke tovarišu Titu in tovarišu Mihi Marinku. Konferenca je na svojem zasedanju sprejela tele sklepe, ki bodo izvedeni v cilju sprovajanja partijske politike v našem okraju: Današnja okrajna partijska konferenca je v referatih in diskusiji pregledala izvajanje sklepov lanskoletne partijske konference in izvajanja linije našega partijskega vodstva ter analizirala stanje na politično-gospodarskem, prosvetno-kul-turnem ter organizacijskem področju in ugotovila: I. 1. Osnovne partijske organizacije so se po večini notranje okrepile, kar se opaža v tem, da so delale dnevno na objasnje-vanju gospodarskih in političnih vprašanj, na pripravah ih izvajanju volitev v KLO-je In ljudsko skupščino FLRJ v raznih gospodarskih akcijah, skratka partijske organizacije ha področju okraja so^ aktivno delale na izvajanju vseh političnih in gospodarskih nalog in se borile za izvajanje partijske linije, Osnovna slabost v delu partijskih organizacij pa je bila v tem. da še vedno ne delajo v dovoljni meri na politični aktivizaciji množičnih organizacij kot OF, L MS, AT' Ž in ZB. Prav zaradi tega'niso partijske organizacije v dovoljni meri politično delale med množicami kot na politično kulturno-prosvetnem polju, na objasnjevanju svetovnega političnega položaja, s čimer bi še bolj utrdile svojo vodilno vlogo pri množicah. 2. Nadalje ugotavljamo, da na gospodarskem področju v industriji v glavnem dobro in pravočasno izvajamo planske naloge, zlasti v rudniku Senovo in tovarni celuloze Videm. V kmetijski proizvodnji se v glavnem izvajajo zadovoljivo naloge, slabše stanje pa je v naših odkupih razen v nekaterih KLO-jih kot na primer: Videm. Bizeljsko, Boštanj, Raka in še nekateri, kjer so partijske organizacije znale politično pripraviti in zaostriti vprašanje obveznosti kmetov do socialistične skup- nosti. Z razvojem zadružništva je sicer doseženo nekaj uspehov, vendar pa z ozirom na hitri tempo socialističnega razvoja na vasi ni zadovoljivo. Lokalna industrija v glavnem izvaja planske naloge, vendar pa se čuti še premalo iniciative in borbe za surovine iz lokalnih virov, s čimer Idi proizvodnjo še lahko dvignili. Obrtniška dejavnost se primerno dobro razvija. 3. Na področju organizacijskega in no-tranje-partijskega dela ugotavljamo: a) partijske organizacije se v pretežni večini notranje utrjujejo z ideološko-političnim dvigom, z novimi sprejemi in s čiščenjem nediscipliniranih in oportunističnih elementov. Zlasti so znatni uspehi doseženi v industriji in podjetjih. Nezadovoljivi pa so rezultati notranje krepitve partijskih organizacij na vasi, kar je zlasti občutno z ozirom na velike naloge v zvezi z našim kmetijstvom. b) pri metodi našega partijsko-politič-nega dela ugotavljamo, da so se pojavljale osnovne slabosti v tem, da so okrajni forumi kot okrajni komitet, okrajni odbor OF in ostali odbori množičnih organizacij na eni strani preveč kampanjsko in prak-ticistično delali, po drugi strani pa niso stalno delali z našimi osnovnimi partijskimi organizacijami in da niso sistematično odpirali perspektivo naše socialistične graditve, s čimer bi dajali znatnejšo pomoč našim partijskim in ostalim organizacijam, kar bi posebno po tozadevnih direktivah CK KPJ in sklepih republiške partijske konference delo znatno izboljšalo. II. Na osnovi ugotovljenega stanja in v referatih ter diskusiji nalog sprejemamo za naše nadaljnje delo sledeče sklepe: 1. Da hi zagotovili in okrepili stalno nolitično-ideološko in kulturno-prosvetno delo bomo: a) nenehno delali na dvigu ideološko-političnega nivoja s partijskimi organizacijami na vasi, industriji in v ustanovah, s čimer bomo kvalitetno izboljšali naše partijske organizacije in s tem tudi omogočili razširitev Partije; b) politično aktivizirali vse množične organizacije kot OF, AFŽ, LMS in sindikat, pri čemer je treba nenehno krepiti vodilno vlogo Partije. V borbi proti birokratizmu in raznim napakam, ki se pojavljajo v delu naše oblasti v OLO in na KLO-jih, kakor tudi pri delu odkupnih podjetij in odkupnih centrov bomo razvijali delo zborov volivcev, ljudske inšpekcije, organizirali svete državljanov -potrošnikov in tudi na ta način pritegovali množice k upravljanju in s tem poglabljali njihovo socialistično zavest; c) na področju kulturno-prosvetncga dela bomo z vso skrbnostjo nadaljevali z delom za izvajanje sklepov III. plenarnega zasedanja CK KPJ. Zlasti bomo še dosledneje vztrajali na dviganju ideološkega nivoja prosvetnega kadra v smislu mar-ksizma-leninizma, kateremu je zaupana vzgoja naše šolske mladine. Hkrati bomo tudi delali na izboljšanju materialnih po- iz- obraževalnih tečajev zlasti v zimskem času, kamor je treba vključiti čim več članov množičnih organizacij, ne glede na njihovo starost. Nadalje bomo organizirali povsod, kjer so za to pogoji, kmečke nadaljevalne šole, ter tudi na ta način dvigali strokovni in splošni nivo naše kmečke mladine. Partijske organizacije morajo tudi ljudskim univerzam posvetiti posebno skrb. d) vse partijske organizacije in vsi njeni člani in kandidati morajo nenehno delati na lastni ideološko-politični zgradnji, na eni strani študirati individualno, na drugi strani pa organizirano v organizaciji sami, v smislu tozadevnega programa, ki bo dostavljen vsem partijskim organizacijam. Nenehno se moramo boriti proti vplivom religije in misticizma; irosvetnih delavcev. V okviru m e) pri vseh partijskih organizacijah, pri članih in kandidatih bomo razvijali budnost naše Partije in nenehno utrjevali njeno enotnost. 2. Na področju gospodarske dejavnosti bomo: a) dosledno delali na dvigu kmetijske, proizvodnje v KDZ in ZE ter državnih posestvih in vseh privatnih gospodarstvih. Vse partijske in množične organizacije morajo vztrajno delati na političnem objasnjevanju širokim kmečkim množicam, da je v sedanjih pogojih graditve socializma nujno potrebno obdelati vsako ped zemlje, dvigniti živinorejsko produkcijo, vršiti borbo proti škodljivcem kmečkih gospodarstev kakor so: kapar, koloradski hrošč, žitna rja itd., da na ta način zagotovimo našim industrijskim centrom potrebne surovine in prehrano in hkrati dvigamo življenjski standard pri kmetu samem; b) dosledno bomo delali na izvajanju vseh odkupnih planov. Partijske in množične organizacije morajo kmečkim množicam ofojasnjevati potrebo po izvrševanju obveznosti kmetov do države, a odkupna podjetja in KZ pa morajo dosledno delati na odkupnih operativnih nalogah; c) delali bomo na notranjem utrjevanju in razširjevanju ž . obstoječih zadrug kakor na osnovanju novih. Pri tem bomo zadrugam pomagali v st 'okovnem in ir ganizacijskem pogledu in v okviru možnosti tudi v materialnem pogledu. Posebno skrb morajo partijske organizacije posvečati tudi zadrugam splošnega tipa in njihovo dejavnost usmerjati na kmetijsko gospodarska vprašanja. Delo ZE bomo usmerjevali in razvijali v smer ustanovitve novih KDZ. Ugotovili smo, da so v Artičah, Pišecah, Brežice-okolica in v Pečicah pogoji zreli za njih ustanovitev. Ustanovitev teh zadrug mora biti realizirana do 31. 12.1950. Poleg te naloge pa moramo še nadalje razvijati pogoje za ustanovitev novih KDZ, kar mora biti stalna točka organizacijskih in študijskih sestankov osnovnih partijskih organizacij. Osnovne partijske organizacije morajo dosledno vztrajati, da bodo člani KP prvi, ki bodo podpisovali pristopne izjave za vstop v KDZ, istočasno pa, da bodo dajale novim in prejšnjim KDZ vso moralno in usmerjevalno pomoč; dl v zvezi z razvijanjem komunalnega gospodarstva in dejavnosti se bomo do maksimuma borili za dvig proizvodnje s tem. da bomo z obstoječimi možnostmi in dobavo surovin in ostalih potrebščin za razvoj lokalne industrije in obrti nenehno dvigali produkcijo, da bomo tako dali čim več proizvodov za široko potrošnjo. III. V pogledu organizacijsko interno partijskih vprašanj mora Partija izvesti: 1. Osnovne partijske organizacije morajo intenzivneje pristopiti k sprejemanju novih članov in kandidatov Partije, predvsem iz vrst delavcev, posebno pa še delovnih kmetov in kmetov-zadružnikov. To velja zlasti za osnovne partijske organizacije na vasi, ako hočemo ojačati in razširiti zadružništvo in s tem socializacijo na vasi. S sprejemom delovnih kmetov ▼ partijske vrste si tako zagotovimo pri nas kot izrazito agrarnem okraju vse pogoje socialistične preobrazbe v našili vaseh. 2. Partijske organizacije v industriji naj temeljito pregledajo svoj kader in sprejmejo v kandidaturo delavce, udarnike in novatorje, ki imajo za to pogoje. 3. V vseli osnovnih partijskih organizacijah je predelati kandidatski staž kandidatov in tiste, ki jim je že minilo 6 mesecev, pa so se pokazali delovni in disciplinirani ter jih sprejeti v članstvo Par- seh partijskih organizacijah najsi ndustriji, predvsem pa še na vasi odnosno obvezno uvesti tedensko (4d nov no študijske sestanke, na je preštudirati stvari, ki so doza člane in kandidate, predvsem ske literature. "\T <-» o 1 rov fin tp m! r>r*»»o vn tmr Z okrajne partijske konference v Krškem Nadaljevanje s prve strani. 5. Kvalitetno izboljšati organizacijske sestanke in vztrajati na tem, da bo udeležba na njih 100 odstotna, nediscipliniranost članov in kandidatov, ki se sestankov ne udeležujejo, pa takoj razčiščevati in izboljševati stanje s politično prevzgojo ali drugimi potrebnimi ukrepi. 6. Utrjevati partijsko zavest in lik komunista s tem, da se posameznemu članu Partije v vzgojnem smislu prikaže njegove napake in nepravilnosti, hkrati prikazovati, da je vsak član Partije vedno in povsod dolžan delati in skrbeti, da se ne ruši ugled naše Partije. 7. Okrajni komitet se mora kot celota čutiti odgovornega tudi za vestno reševanje vseh interno partijskih vprašanj. Isto tako vsi ostali okrajni forumi, da se ne bo od naše strani obiskovalo osnovne partijske organizacije, kakor tudi ostale odbore množičnih organizacij le kampanjsko od časa do časa, pač pa, da bomo imeli z njimi stalne stike, da jih pri delu vedno usmerjamo, jim. nudimo konkretno pomoč, ter tako dosežemo pravočasno izvršitev partijsko-političnih in gospodarskih nalog, ki se pred nas vsakodnevno postavljajo. Š temi nalogami, ki so pred nas postavljene, bomo ob njih izvrševanju utrjevali še manjkajočo samozavestno disciplino, utrdili moč in enotnost naše Partije in s tem pripomogli ter podprli maše centralno partijsko vodistvo, ki se dosledno bori proti revizionistom Marxa-Lenina za čistost tega nauka, za mir in socializem v vsem svetu. Opomba: OPO = osnovna partijska organizacija. Fronta v Brežicah ss živahno pripravlja na šestmesečno tekmovanje Te dni je sklical Mestni odbor OF Brežice koordinacijsko konferenco, na katero so bili povabljeni predstavniki vseh množičnih organizacij. — Član IO OF Brežice tovariš Kerin Cvetko je izčrpno orisal naloge, ki stoje pred Fronto s posebnim ozirom na šestmesečno tekmovanje. Poudaril je, naj bi okvirni plan dela zajemal najbolj pereča vprašanja, ki bi jih morala rešiti Fronta s pomočjo prizade-vanja vseh ostalih množičnih organizacij. Konferenca je soglasno izdelala in sprejela okvirni načrt dela in sicer: razgibati hoče politično-ideološko delo z rednim študijem ter konzultacijami po sindikatih, poživeti obstoječi frontni kotiček z nabavo novega radijskega aparata in večjim številom revij ter časopisov, organizirati redne masovne sestanke OF, kjer bi nudili članstvu poleg politično-ideološke izobrazbe tudi primerno kulturno razvedrilo s pevskimi in koncertnimi točkami: pripraviti igre, koncerte in fizkulturne nastope ter z njimi gostovati tudi po okoliških vaseh. Prav tako namerava Fronta organizacijsko okrepiti vse odbore množičnih organizacij, jim nuditi nenehno pomoč in povečati število svojega članstva. Zlasti pa je pozdraviti sklep seje, da se bodo takšni nujno potrebni koordinacijski sestanki vršili redno vsak mesec, nadalje, da bo Fronta skupno z vsemi masovnimi organizaci jami nudila vso pomoč pri predvidenih popravilih ceste, ki vodi skozi Brežice in s svojim večnim prahom kvari kulturni izgled mesta.. Vzporedno s to akcijo pa se bo formirala tudi frontna brigada za delo na novograjenem fizkul-turnem stadionu ter kultu rno-prosvetnem domu. Da -pa bo Fronta v Brežicah dejanski mobilizator vse politične in gospodarske dejavnosti, bodo prav te koordinacijske konference imele nalogo povezovati vso kultu rno-politično ter družbeno aktivnost, hkrati pa bodo služile kot nekak kontrolni organ OF, ki bo nadziral in usmerjal delo vseh množičnih organizacij. Kot orirorave za novembrske volitve v OF odbore ie Mestni odbor OF v oktobru organiziral dva masovna sestanka. — Naloga vseh odborov posameznih množičnih organizacij bi bila, sklepe in plan dela OF izvesti ter s pripravljenimi predlogi oživeti diskusijo na takih sestank-h. Brez dvoma bo delovni plan tukajšnje Fronte vsakogar zainteresiral, saj je izključno v korist Brežic. V. M. He &i ; oddaje. Kmetovalci so v veliki meri sodelovali ter se zadovoljni razšli. Vsak ve, kaj in kako bo sejal in sadil, da bo lahko zadostil obveznostim. Organizacijski pregled Fronte je treba urediti še pred volitvami. Brez tega ne bi bilo mogoče volitev izvesti. Skrajni čas je, da se ustvari pregled članstva ter da se pobere članarina. Dejstvo, da smo za leto 1950 pobrali komaj 25 odstotkov članarine, je porazno. O vključevanju v OF ne moremo niti govoriti, dokler ne vemo, kdo je že član in kdo stoji še vedno izven naših vrst. Naši novi odbori bodo morali izvrševati velikanske gospodarske naloge. Mobilizirali bodo naše delovne in pošteno misleče ljudi v borbi za premagovanje vseh težav, ki so pred nami, treba bo ljudem prikazovati veličino našega dela pri gra-ditvi socializma. Pošteni, delovni in predani ljudje spadajo v naše odbore. Na to mislimo sedaj, ko sprejemamo kandidatne liste za odbore v naše osnovne frontne organizacije. Spremljajmo delo frontovcev po naših sektorjih, ne zanemarjajmo te naše velike naloge sedanjo-I sti! O sedanjih davčnih akontacijah Te dni so prejeli davčni zavezanci v okraju, tako kmetovalci kot obrtniki in ostali poklici, od svojih pristojnih krajevnih ljudskih odborov obvestila o predpisu akontacij za četrto tromesečje s pozivom, da jih poravnajo. Potrebno je, da se ob priliki nekoliko podrobneje seznanimo z osnovnimi problemi, ki so povezani z razpisom in izterjavo davčnih akontacij. Akontacije kmečkim gospodarstvom za četrto tromesečje so razpisane v višjem znesku kot za predhodna tri tromesečja, kar je popolnoma razumljivo, če upoštevamo, da kmetovalec prav v jesenskem času z vnovčitvijo viškov svojih pridelkov lahko pride do denarnih dohodkov. Predvsem predstavlja znatni dohodek večin^ naših kmečkih gospodarstevv jeseni vinski pridelek. Naša odkupna podjetja, ki so letos zadolžena z visokim odkupnim planom za vino, odkupujejo vsako količino vinskega pridelka po državnih odkupnih cenah za vino, katere pa so letos pozitivne za pridelovalca, t. j. vinogradnika. Naša opažanja v zadnjih dneh pa kažejo na to, da en del prebivalcev še vedno čaka z oddajo vinskega pridelka odkupnim podjetjem, četudi imajo prav ti svoje davčne obveznosti neporavnane. Značilno je dejstvo, da so to prav tisti pridelovalci vina, ki tudi svojega pridelka letnika 1949 niso oddali odkupnim podjetjem, temveč so čakali s špekulativnimi nameni na pojavo višjih cen vina. Res je, da so v prvih mesecih letošnjega leta tudi dočakali sproščene cene, na podlagi katerih so dnseo-li trenutno višje dohodke kot pa bi jih bili v jeseni, če bi oddali vino odkupnim podjetjem. Pri tem so pa takšni računarji verjetno pozabili na nekaj zelo važnega in to je, da se vprašanje progresivne obdavčitve stalno spopoinjuje in zaostruje in da bo vsak davčni zavezanec obdavčen v skladu z doseženimi dohodki, kar pomeni, da bodo takšni računarji morali verjetno celotni ali pa vsaj večji del na ta način doseženega dohodka odvesti skupnosti v obliki davka. To naj bo jasen odgovor takšnim prizadetim, ki so stokali že pri tretji akontaciji in še bolj stokajo pa sedaj, ko je treba vplačati četrti obrok akontacij. Ob tej priliki je tudi potrebno, da takšnim računarjem povemo, da cene letošnjemu vinskemu pridelku ne bodo sproščene in da je zanje najboljše, če viške svojega pridelka čim-prej oddajo odkupnim podjetjem. Pa ne samo vinski pridelek. Še mnogo ostalih kmečkih pridelkov, ki ostajajo kmetovalcu po obvezni oddaji in zasigu-ranju lastne preskrbe in ki jih danes kmetovalci ali prekomerno sami trošijo ali jih pa po raznih skritih kanalih odvajajo na razne strani, v večini primerov v roke prekupčevalcem in tistim, ki ne spadajo v armado naših delovnih ljudi. S poštenim vnovčevanjem teh viškov, na poštenem tržišču in s poštenimi cenami lahko pride naš kmetovalec do potrebnih denarnih sredstev, ki jih rabi za nakup potrebščin za sebe in za svojo družino in še poleg tega lahko izvrši svoje davčne obveznosti. Napačno je mnenje nekaterih davčnih zavezancev, da mora biti višina akontacije vedno enaka končnemu predpisu iz preteklega leta. Akontacija je lahko nižja ali pa višja od predpisa iz preteklega leta. ker zavisi od ocenitve višine doseženih dohodkov v tekočem letu. Akontacija v letošnjem letu je pa lahko enaka predpisu iz lanskega leta v primeru, da so dohodki, ki jih dosega davčni zavezanec v letošnjem letu. enaki dohodkom, ki jih je imel v preteklem letu. Ni še znano, kakšna davčna lestvica se bo uporabljala pri davčni odmeri dohodnine za leto 1950, vendar predvidevamo, da so letošnje akontacije razpisane v približni višini končnega predpisa. Način določanja akontacij posameznim davkoplačevalcem je vseskozi demokratičen. Višino akontacij določa večje število ljudi iz krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora, ki poznajo ekonomske prilike vsakega davčnega zavezanca, kar je jamstvo, da so lahko akontacije pravilno porazdeljene oziroma določene. Pra-| vilno objektivno in pošteno delo teh ljudi \ pa lahko ocenjuje vsak volivec oziroma | davčni zavezanec, ki ima tudi možnost, | da na zboru volivcev stavi svoje utemeljene in objektivne pripombe. Vprašanje akontacij je pa rešeno šele takrat, kadar so razpisane akontacije tudi vplačane. Krajevni ljudski odbori in njihove izterjevalne komisije morajo posvetiti takojšnji in popolni izterjavi vseh davčnih obveznosti vso skrb in pozornost, tako da bo glavni del vseh davčnih za- ostankov, med katere štejemo tudi četrto akontacijo, izterjan do konca meseca oktobra. Do tega roka je nujno potrebno izterjati vse zaostanke na dohodnini kmečkih gospodarstev, obrtnikov in ostalih prostih poklicev, nadalje odmerjen davek na dediščine in darila, davek na promet proizvodov od obrtnikov, ter vse zapadle bolniške oskrbne stroške. Skrb za popolno izterjavo vseh zgoraj omenjenih obveznosti mora biti prva in najvažnejša naloga krajevnih ljudskih odborov kot celote. Za pravočasno izvršitev te naloge nosijo krajevni ljudski odbori polno odgovornost. S pravilno organizacijo dela na izterjavi se da izterjava pravočasno in pravilno izvršiti. Napačna je praksa nekaterih KLO-jev, ki so jo imeli do sedaj, namreč, da je izterjavo vršil samo predsednik ali tajnik KLO-ja ter še even-tuelno kateri izmed uslužbencev KLO-ja. Vse gospodarske naloge, med katere spada tudi izterjava davčnih obveznosti, mora reševati celoten krajevni ljudski odbor, to je vsak odbornik v svoji volivni enoti. Predsednik in tajnik KLO-ja sta pa dolžna, da delo na izterjavi v tem smislu organizirata, usmerjata in vodita ter s svojimi krajevnimi uslužbenci nudita odbornikom potrebno pomoč pri niihovem delu. Ko bodo vsi krajevni ljudski odbori svoje delo na izterjavi vršili na ta način, vprašanje pravočasne in popolne izterjave ne bo moglo več nikjer obstajati kot problem. Malo pozni smo, a vendar... S Studenca se še nismo oglasili. Pa tudi sedaj se oglašamo malo pozno, ker akcija za vpis ljudskega posojila je že za nami. Bilo jih je mnogo, ki so prispevali, kar so pač mogli, mnogo pa jih je bilo tudi, ki niso hoteli ničesar žrtvovati za skupnost. Pri nas se je za ljudsko posojilo prav posebno izkazal tovariš Meteljko Franc, po domače pri Jelovšku, ki je za II. ljudsko posojilo prispeval dvajset tisoč dinarjev. Ko bi le imeli več takih, na žalost pa je mnogo takih, ki bi lahko tudi toliko vpisali, pa so se še za enega tisočaka tresli, čeprav smo prepričani, da jim doma v nogavicah tisočaki kar plesnijo. Tovariša Meteljka pa naša socialistična domovina ne bo pozabila kot zavednega državljana. Kako je z našimi odkupi Prehranbena situacija nam narekuje, da moramo brezpogojno in dosledno izvesti vse odkupe, predvsem pa je treba takoj izterjati vse zaostanke za pretekle mesece. , Mnogi kmetovalci so se zanašali, da obveznosti ne bo treba izpolniti. Odlašali so in čakali. S tem pa, ko niso pravočasno izpolnili oddajnih obveznosti, so ogrožali redno prehrano delavcev po tovarnah in ostalih deloviščih. Kakor mora delovni človek vsak mesec prejemati prehranbene artikle, tako mora kmetovalec redno oddajati to, kar mu je predpisano. Nered v oddaji rodi nered v prehrani. Izterjava na terenu je v teku. Opaža se, da veliki kmetje spet na vse načine tajijo. Kmetica Kozinc Ljudmila iz Preš-nje Loke pri Sevnici je prosila KLO. naj ji oprosti oddajo 90 kg belih žitaric. Kontrola je našla v njenih kaščah okoli 1800 kilogramov žitaric. Zaradi takih utaj trpi redna preskrba delovnih ljudi. In takih primerov je veliko. Belih žit smo odkupili le 73% po planu, mesa 74%, maščob 22,% mršavih prašičev le 75%, mleka 54%. Te številke nam pričajo, da je treba odkup po vseh sektorjih do skrajnosti zaostriti in izterjati vse zaostanke. Isto velja za odkup krompirja. Kmetovalci pa naj na podlagi odkupnega plana za leto 1951 uredijo plan setve in dela tako, da bodo oddajo lahko pravočasno in v redu izvršili. Na ta način bodo pomagali našim ljudem v prehrani, sami pa bodo s preostalimi količinami živil lahko svobodno razpolagali. Ne smemo več odlašati, izkoreniniti je treba misel, da obveznostim ni treba pravočasno zadostiti. Nekai o ogroženih površinah Smo sredi že itak zakasnele kampanje jesenske setve. Prav zaradi tega pa se še r večji meri pojavljajo tako imenovane ogrožene površine: to so tiste površine, ki ne bodo pravočasno ali pa sploh ne bi bile posejane, če ne bi bili storjeni potrebni ukrepi. če pogledamo na našo vas in sc malo podrobneje zanimamo za stanje pri posameznem kmetu, lahko kmalu pridemo do zaključka, da je pri nekaterih resen problem, kako pravočasno pospraviti svoje pridelke in izvesti jesensko setev. Imamo primere, kjer so na kmetiji samo starejši ljudje, ki nimajo možnosti, da bi vse to storili o pravem času in bodo gotovo zakasnili s pospravljanjem pridelkov in seveda zato tudi s setvijo. Tu imamo primer ogrožene površine, ki ga je treba rešiti ali z medsebojno pomočjo ali na kakršen koli drugi način. V mnogih primerih tudi nimajo posestniki vprežne živine, morda orod ja, nekje nastane problem semen itd. Vse te površine v takih primerih so ogrožene in je treba takoj priskočiti na pomoč. Če je treba pomagati z delovno silo, je dolžnost frontne organizacije, da to organizira. Ako ni vprežne živine, naj se takoj napravi dogovor z drugimi kmeti; da čimprej preorjejo takim lastnikom, i ki je sami nimajo. V primeru nerazume- | vania s strani lastnika živine se živino mobilizira na osnovi uredbe o mobilizaciji vprežne živine. Popolnoma nepravilno pa gledajo na vse te probleme nekateri funkcionarji KLO-jev. Tako je n. pr. tajnik KLO Bizeljsko mnenja, da pri njih ogroženih površin sploh ni, kljub temu, da je bilo 10. oktobra 1.1. od predvidenih 92 ha posejanih samo 8,70 ha z belimi žiti. O ogroženih površinah ni dosti razmišljal, po daljšem prepričevanju in analizi stanja I1?. Bizeljskem pa se je le prišlo do zaključkov, da take površine obstojajo in sicer predvsem zaradi tega. ker je mnogo icmetov, ki nimajo lastne živine, v nekaterih primerih pa tudi ne semena in se tega ni reševalo v lokalnem merilu, ampak so enostavno čakali na rešitev z okraja. V KLO Globoko bi ogroženih površin ne smelo biti zaradi semenskega žita, in vendar so. Vzrok temu je, da se odborniki snloh niso poglobili v to, komu bi dodelili dodeljeno semensko žito, ki je bilo namenjeno predvsem oškodovancem po toči. Mononol nad delitvijo si ie zadržal odbornik Kene Tvan, lcj je bil na konferenci, kjer so se količine dodelile ter se skličeva , da ima vsa pooblastila, da lahko deli, kakor hoče. Tajnik pa situacije sploh ne pozna in se niti ni trudil, da ]>j spo_ znal. Jasno je, da je tako dodeljeno žito prišlo v neprave roke in bi ga' nekateri kmetje boli potrebovali kot na tisti, ki so ga že dobili. Vse te in podobne nepravilnosti lahko povzročijo, da ostanejo gotove površine neposejane. Zaradi tega je nujno, da pri tgkih delitvah sodelujejo ne samo vsi odborniki, ampak vsi kmetje. V osnovi se pa mora spremeniti gledanje KLO-jev in kmetov samih na potek setvenih del. Vsi se morajo zanimati ne samo kako poteka setev pri njemu samem, ampak tudi, kako napreduje delo pri ostalih. Vedeti je treba, da bodo morale biti obveznosti, o katerili so pridelovalci že obveščeni, v prihodnjem letu brezpogojno izvršene. Da bo ta izvršitev čim lažja, je pa potrebno, da se zaseje vsaka predvidena njiva z belimi žiti in to pravočasno. Le na ta način bo osigurana prehrana delovnim ljudem, kmet pa bo poleg svoje obveze imel dovolj za svojo potrošnjo in prosto razpolaganje. Zbirajmo grozdne peške V času, ko se vsled splošne suše in ne-povoljnega letošnjega leta borimo s težavami pri preskrbi z maščobami, se nam nudi izredna možnost, da te težave temeljito izpremenimo. Krški okraj ima na svojem območju nad 3000 ha vinogradov, kjer se prideluje kvalitetna vinska kapljica, neizkoriščenih pa ostane na vagone grozdnih pešlc, ki so odlična surovina za pridobivanje jedilnega olja. Grozdne peške vsebujejo namreč 10 do 18 odstotkov uporabnega olja. Kako pridobivamo grozdne peške? Pri proizvodnji rdečega vina se grozdne peške v vrelnili kadeh same sesedejo na dno, od koder jih je lahko izprati in odvzeti. Pri pridobivanju kvašenega vina (n. pr. belega, ki se v našem okraju manj proizvaja) se po kipenju peške same sesedejo na dno in jih vinogradnik lahko odvzame. Pri proizvodnji navadnega belega vina so peške močno stisnjene in je treba trop posušiti, nato zdrobiti in preko žične mreže, nato pa še s pomočjo trijerja, izločiti peške. Tudi od kuhanega tropa izločamo peške tako, da damo trop v kad, kjer dodamo do 3 četrtine vode. To večkrat dnevno premešamo in na ta način padajo peške na dno. Brozgo izpraznimo v dveh dneh, na dnu pa so nam ostale peške. Tako očiščene peške prevzemajo Vinarske zadruge v Ptuju, Ormožu, Mariboru, Ljutomeru, Vipavi itd. Producentom vseli sektorjev bo vrnjeno toliko olja, kot ga predvideva uredba o odkupu oljaric. Vinogradniki, v kolikor smo že zamudili pridobivanje pešk po prvih primerih, skušajmo dobiti peške po kuhanju! Trud bo bogato poplačan! V krajevni restavraciji v Rajhenburgu so „nobel" Že večkrat smo brali v naših čašo da pos rezba v naših gostilnah, pred pa v krajevnih gostilnah, ni veri n taki višini, kakor bi morala biti. To 'JKled socialističnemu sektorju gosp stya in pomeni tudi gospodarsko š . nevljudnosti lahko govorimo ti krajevni restavraciji v Rajhenburg postaji, čakaš po pol ure. da se te kanca vendarle usmili. Če prav po pripomniš da tako dolgo čakanje i bilo potrebno, natakarica namrdne i m ti zabrusi: »Hitra je bolha, mei tega ni treba!« I>r>y„r'7I,a ie. Takole ob treh ali pol er v rCnSe Z^S1 p.°P°tnik v restav ter naroci vrček piva. »Ga nimamo!« »Kako to? Saj piva pa je sedaj povsod dovolj, kako to, da ga v Rajhenburg ne pripeljejo?« »Pivo imamo v kleti, pa se ga nam ne izplača nastaviti!« »Do kdaj pa je lokal odprt?« je popotnik radoveden. »Do enajstih, saj vendar vidite napisano tukajle na steni!« »Pa ni mogoče pri vas do enajstih dobiti vrčka piva?« Tukaj se pogovor navadno konča, ker natakarica skomizgne z rameni in veličastno odplava iz lokala. Pa še užaljena je. seveda! Krajevnemu ljudskemu odboru dajemo v premislek in v razsodbo: ali res ni mogoče stvari kako preokreniti? Sest mesecev alpinističnega odseka v Krškem (Konec) Danes stoji pred planinstvom velika naloga, ustanavljati se morajo alpinistični odseki, kjer se najboljši planinci usposabljajo za alpiniste. Alpinistika je prva višja stopnja planinstva —. plezanje po nezavarovanih, ledenih in skalnatih terenih z raznimi tehničnimi pripomočki (vrvi in klini). Alpinistika predstavlja jedro sistematičnega udejstvovanja v gorah in svoje izkušnje in pridobitve prenaša na ostalo planinstvo. Alpinistika igra važno vlogo v narodnoobrambnem pogledu. V strmih, zasneženih gorah se bo lahko bojeval le tisti, ki se je utrdil v letnih in zimskih vzponih. Tako moštvo bo opravilo nalogo, ki je za ostale n izvedljiva. Alpinizem zahteva trdnega, zdravega človeka, to duševno in telesno, kajti alpinistika je najvažnejši šport. Če izgubi^ alpinist moč nad samim seboj in ne žene svojih moči do skrajnosti preostane samo še eno: in to je pogin. Srednje poti alpinistika ne pozna, vzdržati do konca ali poginiti na sredi, je trd zakon narave«. To so besede, ki jih potrjujejo nesreče v gorah. Zato moramo sprejemati v alpinistične odseke le najboljše planince. Dolžnost planinskega društva pa je, da nudi vsestransko podporo, da postanejo ti ljudje res vredni naslova alpinista. Tega smo se v Krškem dobro zavedali, ko smo ustanavljali alpinistični odsek. Toda to upanje, da bomo delali skupno s planinskim društvom, se je kmalu razblinilo. Čigava je krivda, bomo skušali ugotoviti na napakah odseka in na napakah društva. Pred ustanovitvijo je bilo PD obveščeno o ustanovitvi Alpinističnega odseka v Krškem in pozvano, da pošlje seznam najboljših planincev, ki imajo veselje in pogoje za alpinizem. Društvo se je temu odzvalo s šestimi najboljšimi, ki so mislili, da se v alpinizem lahko enostavno vpiše. Qd teli šestih sta prisostvovala ustanovnemu sestanku dva. Toda agilnost zadolženih za ustanovitev odseka je organizirala dvanajst planincev, ki imajo smisel za alpinizem. Ustanovnega sestanka, ki se je vršil 4. 2. 1950 so se udeležili predstavniki Planinske zveze Slovenije ter Ao-ja Univerze. Novo ustanovljeni odsek naj bi bil pod kontrolo Ao-ja Celje, ki naj bi nudil strokovna in ideološka predavanja, Planinsko društvo pa naj bi nudilo mlademu odseku materialno oporo. Predpogoj za to pa ie tesna povezava odseka z društvom. Tega so se mladi planinci dobro zavedali in povabili nredstavnike društva na sestanek, kateremu se na niso odzvali. Tako ie bil odsek že od vsega začetka prepuščen^ samemu sebi. Prav tako se povabilu niso odevali zastopniki Alpinističnega odseka Gel ie. ki so bdi zadolženi za predavanja, toda delo v odseku je šlo z veselični naprej. Imeli smo štiri predavania. V februarju o kulturi planincev in alpinistov po članku Fedorja Koširja, v marcu referat Toneta Bučarja o alpinistiki, v aprilu o V Kopitarni v Sevnici so delavci prevzeli podjetje Kakor po drugih podjetjih so prevzeli delavci v roke upravo podjetja tildi v sevniški kopitarni. Izvolili so svoj delavski svet, ta pa upravni odbor. Stari časi so minuli, tam, kjer je prej gospodoval tuji kapitalist, gospodari danes naš človek. Volitve in predaja poslov oziroma prevzem poslov po upravnem odboru, vse je poteklo v svečanem razpoloženju. Slavnosti so se udeležili zastopniki vseh masovnih organizacij ter mnogi gostje. Organizacijski sekretar Okrajnega komiteja KPS Krško tovariš Vinko Salmič je pozdravil ves delovni kolektiv ter mu je v imenu delovnih množic našega okraja čestital k slavnostnemu dnevu. Nakazal pa je tudi pot, po kateri bo delavski razred dosegel svojo popolno zmago. Delovni kolektiv z uspehom izvršuje svoje naloge. Vsi, od starih veteranov, ki delajo v podjetju od prvih začetkov, pa do mladih novih delavcev, prav vsi trdno stojijo na fronti graditve našega gospodarskega dviga. Plan ljudskega posojila so presegli za 21 odstotkov. Tudi to je dokaz visoke zavesti vseh delavcev. Kljub vsem težavam, ki obstojajo predvsem zaradi pomanjkanja materiala za vzdrževanje pogona, ne klonejo in ne bodo klonili. Sedaj pa še vsem težavam n ker jo podjetje postalo res njihovo. nevarnostih v gorah, predaval je načelnik odseka ter v juniju o orientaciji v gorah, predaval je tov. Savelj Marjan iz AO Univerza. Vseh sestankov smo imeli 11, katerih so se udeleževali člani odseka iz Sevnice, iz Krškega, s Senovega in dijaki, ki študirajo v Ljubljani. Druga tež-koča je bila oprema članov in pripravnikov odseka, zaradi katere smo imeli prvi spor z društvom. Planinska zveza je nakazala štiri pare čevljev za AO. Predsednik PD tov. Tone Čebular pa si je obdržal dva para čevljev za svojega pomočnika v delavnici in za tajnico društva Hribernik Pavlo. Povdarjamo, da so bili čevlji namenjeni za tečajnike, ki so se udeležili zimskega republiškega tečaja na Korošici. Na žalost so zmrzovali v slabih čevljih na račun ključavničarja v delavnici ter administratorke v pisarni. Prvi znaki, da starejši z zavistjo gledajo na uspehe mladih pripravnikov so se pokazali v času, ko bi moralo društvo žrtvovati 4.000 dinarjev za štiri tečajnike na republiškem tečaju, po nalogu Planinske zveze Slovenije. Da ponovimo izjavo ravnatelja gimnazije Košorok Jožeta. »Mi bomo plačevali, vi mladi se boste jia izživljali v gorah«. Alpinistični odsek je šel preko tega in povabil ponovno predstavnika društva na svoj sestanek, da bi se prepričali o delu mladih, toda brez uspeha. Prav tako ni bil načelnik, ki je obenem podpredsednik društva, odslej nikoli pravočasno obveščen o seji PD-je. Tako se je vršila seja, ki jo je sklicala Planinska zveza, da se poravna spor med društvom in odsekom, brez člana alpinističnega odseka. To je izkoristilo društvo v svoj prid z neiskrenimi podatki o delu AO-ja. Po njihovih izjavah odsek spi in ne pošilja poročil, vkljub temu, da so bila poročila podana na sejah društva, v kolikor smo bili o sejah obveščeni. Iz tega je razvidno, da našemu planinskemu društvu ni bilo zato, da se delo v odseku okrepi, marveč, da se ga kot neagilnega razpusti. S tem bi bilo mladim alpinistom onemogočeno, da se še nadalje udejstvujejo v gorah. Da so bila poročila PD-ja nerealna, nam govorijo rezultati dela AO-ja. ^ Opravljeno je bilo: 7 vzponov pete težavnostne stopnje (stopnje so razdeljene po lestvici, v šesti stopnji alpinist že presega svoje moči), tri vzpone četrte stopnje, 11 vzponov tretje stopnje, pet vzponov druge stopnje, 64 zimskih vzponov nad 2.000 m, 9 letnih. Poleg tega so alpinisti opravili 84 udarniških ur pri gradnji provizorija in temeljev nove koče na Lisci. To je delo novo ustanovljenega odseka, ki ni imel nobene opore s strani AO-ja Celje, ki je bil zadolžen za kontrolo in vsestransko pomoč, ter od vsega začetka zaviran s strani PD-ja Krško. Zavedati se moramo, da se AO ne more razvijati od samih sestankov, da so pogoji odsekov v Zasavju, ki so oddaljeni od gora, težji kot pogoji odsekov na Gorenjskem. Zato je treba organizirati tečaje, kjer se veselje do dela okrepi in se pridobi tehnično znanje. To je posebno važno za one, ki so v produkciji in se sami ne morejo udejstvovati. Tečaje pa planinsko društvo iz principa noče financirati. Sedaj smo si ogledali težkoče in delo AO-ja, pa poglejmo si še delo Planinskega društva. O koči na Lisci se govori že tri leta. Letos smo dobili provizorij. To se pravi tri leta borbe za provizorij! Vzemimo si za vzgled druga društva. Ni preteklo mesec dni odkar je pogorela koča na Mozirski planini, danes stoji provizorij s tridesetimi ležišči. Koliko jih imamo na Lisci? Planinska zveza Slovenije je v svoj proračun za leto 1950 stavila 1,000.000 din za izgradnjo koče na Lisci ter 1,600.000 din za nadaljnje potrebe. Nakazano pa je bilo samo 500.000 din. Po čigavi krivdi? Na planinski skupščini 4. in 5. marca 1.1. je tov. Zorko Stane izjavil: »Ves material je na Lisci in se nam kvari, dajte nam denar, da kočo sezidamo«. Tako smo prejeli zgoraj navedeno vsoto. Ves material pa je obstojal v minimalnem kupu kamenja. To izjavo Planinsko društvo taji, ne da se pa zatajiti v zapisniku zasedanja planinske skupščine. Saj vemo, da še ni bilo v nobeni družbeni ureditvi lažje zgraditi planinsko postojanko kot danes, ko se nudi planinstvu vsestransko pomoč. Glavno delo planinskega društva je obnovitev koče na Lisci in če hoče nekdo kritizirati mora biti samokritičen do svojega dela, drugače kritika odpade. v- Zahribski Janez ima še besedo One dni enkrat sem poslušal na cesti takle pogovor, ki je pravzaprav kriv, da sem se po tolikem času spet oglasil. Sicer bi imel tu in tam zmeraj katero za ziniti, pa sem si mislil: kaj bi na veliki zvon obešal vse, kar slišiš in vidiš Že tako sem naletel na kritiko, da o naših Sevni-čanih pogosto beremo, pa sem raje molčal. Je rekla Katra: »Odkar imajo pri Kra-gelnovem Tončetu gostilno, je moj še bolj osat kakor po navadi. Ne vem, kakšno vino neki prodaja, da je tam tak promet!« »Saj, saj! Druge oštarije pa so vse nekam bolj mrtve. Sem pa tudi nekje pobrala novico, da so tudi v deficitu. Pri Plauštajnerju da še nekako rinejo, drugje je pa mizerija.« Sem si mislil: »Brbljajte ženske, kar hočete. Grem, da vidim sam, kaj je na stvari.« In če hočem po pravici povedati, dobre kapljice, o kateri sem takole mimogrede slišal, človek ne zavrže rad in se ii ne moreš kar tako odreči. Upal sem, da bom res kaj dobrega pil. Naj bo kakor hoče. o oštariji Vam tukaj ne bom pisaril. Pa tudi nisem dolgo vzdržal v gostilni, ker je z dvorišča prihajal tak hrup in tuljenje, da sem stopil po stopnicah na dvorišče. Mislil sem, da je tolpa psov napadla svinje ter sem že malo bolj trdo zagrabil palico, brez katere že ne morem prav hoditi. Psov ni bilo, spoznal sem pa takoj, da prihaja to nazarensko kruljenje prašičev iz Tonče-tovega hleva. Ne ustrašim se kmalu koga. pa sem le oprezno odniral vrata. Radovednost me je gnala, od kod tak sejem. V malem prostoru se je do trebuhov v blatu valjal trop mladih pujskov in odraslih prašičev. Ne boste verjeli, pa je vendar res: vsi so bili črni od blata, nekateri so se lahko vadili v plavanju, ker umazane vode, ki se zaradi tega, ker ni nobene kanalizacije, ne more odtekati, je bilo res za celo jezero. »Da bi jih strela!« sem zaklel. Glejte, takole se dela škoda našemu gospodarstvu. V takem prostoru imeti po več dni zaprte prašiče, potem ti seveda morajo shirati. Hrane jim nihče ne daje. Ko sem poklical Toneta in sem ga vprašal, kako je s to stvarjo, mu je kar odleglo: »Vidiš, Janez, takole je ta stvar. Ti prašiči so sedaj last okrajnega podjetja za promet z živino, kmetje so jih oddali. Že leto dni prosim za dodelitev dveh ali treh vreč cementa, da bi pod popravil in nekaj kanalov izpeljal. Saj vendar vidiš, da mora prašiče hudič vzeti, če bo šlo tako naprej. Kaj misliš, Janez, ali res v vsem okraju ni več treh vreč cementa?« Še precej časa sva se pogovarjala o tem. Sem se nazadnje globoko zamislil: »Treba je s prstom pokazati na take napake in jih razodeti vsem!« Gospodarska stiska je precejšnja. Nu vseh sestankih, na katerih sem bil, so nam aktivisti razlagali o tem, kaj je oblast ukrenila, da bi se težave lažje premagovale. Treba je, da vsi poprimemo, potem bo že nekako šlo. Ko sem pred nekaj dnevi šel na sevniško postajo, sem videl veliko železničarjev dirjati sem in tja po postaji. Nekajkrat se mi to ni nič čudnega zdelo, še porajtal nisem za to. Ko pa sem drugi dan videl isto prismodarijo, sem pa le začel tuhtati. Železničar ti dirja preko tračnic, potniki pa vpijejo za njim. In to ne samo eden, kar vsi od kraja imajo tako navado. Zanimal sem se, zakaj kar^ naenkrat taka neumnost. Saj je vendar škoda, podplatov na čevljih, ki se seveda hitreje obrabijo pri takem letanju sem in tja; Predvsem pa se mi je čudno zdelo, zakaj letajo potniki za železničarji. Pa sem prisluhnil: »Koliko ima vlak zamude?« vpije potnik za Paučekom. Pauček nekaj odgovarja ter gleda, da čimprej izgine. Seveda ima dela čez glavo in nima časa. Za drugim oglom ista slika. Tovariš Milost se ravno tako muči z nekim radovednežem in zapira vrata pisarne za seboj. Predolgo bi bilo, da bi Vam vse naštel katere sem videl »bežati« pred potniki. Vsi pa so izpraševali: »Koliko ima vlak zamude?« Bo rekel kdo: »Bosa je ta, danes, Janez, pa nisi nobene pametne razdrl. Kaj pa so naši vrli železničarji krivi, če imajo vlaki spet take zamude? Nič niso krivi, pa jih kar v miru pusti!« To tudi jaz potrdim. Radoveden sem sa- 0 zakaj visi tam na postajnem poslopju Ulica: »Zamude vlakov«, pa crtice so >ri, najbrže zato, da bi lahko zapisali, diko ima ta ali oni vlak zamude. Potniki 1 ne bi povpraševali vsakega, ki nosi dezničarsko uniformo, kdaj in kdaj bo sndarle pripeljal vlak na postajo. To je tisto, kar sem hotel zapisati. Zbiranje kostanja je pomembna stvar Zaradi suše, ki je močno prizadela vse pokrajine v naši državi, je treba do največje mere štediti z našimi prehranbenimi fondi. Vsako razmetavanje in prekomerno tratenje razpoložljivih živil je v današnji situaciji zločin. Treba pa je na drugi strani poiskati vse vire in izkoristiti vsako možnost, da se prehranbeni fondi povečajo. Letos je bogato obrodil kostanj. Kostanj ima veliko hranilno vrednost. Z majhnimi stroški in z malim trudom lahko dosežemo, da ta visokovredni sad ne bo ostal neizkoriščen. Čim več kostanja bomo zbrali ter ga stavili na razpolago kmetijskim zadrugam, ki ga odkupujejo, v tem večji meri bomo pomagali obvladovati težave, ki so nastale zaradi suše. Vsak kmetovalec, vsak delavec, vsak državljan je poklican, da pri tem delu po svojih možnostih sodeluje. Predvsem pa pionirske organizacije. Le-te imajo največ možnosti. Učitelji bodo prav gotovo razumeli, kako velike važnosti je zbiranje kostanja, pa bodo pionirjem radi pomagali. S sodelovanjem nas vseh bomo kos vsem težavam, zavedajmo se tega! V „Tednu cest“ so frontovske organizacije v tekmovanju sodelovale pri izboljšanju cestnega prometa Smo v »Tednu cest«. Po cestah opažamo razgibanost, ki je že dolgo nismo videli. Kamion za kamionom vezi gramoz. Na kamionih prepevajo prostovoljci, tovariši, tovarišice, mladinci in mladinke. Svoj prosti čas so žrtvovali za delo v prid skupnosti. Po vseh centrih so organizirali prostovoljno delo. V Sevnici, v Krškem, v Brežicah in v Kostanjevici so že nekaj dni pred pričetkom »Tedna cest« napravili natančen plan dela. Sodelovali bodo vsi, predvsem pa kažejo veliko zanimanje za ta dela naši šoferji, ki so upravičeno včasih godrnjali nad stanjem cest. Naj ne bo organizacije OF ali pa druge masovne organizacije, ki ne bi sodelovala pri tem delu za skupnost, za izboljšanje našega prometa. Če bomo ob zaključku del preračunali naš trud, bomo , lahko ugotovili, koliko smo prihranili in koliko koristnega dela smo z žrtvovanjem nekaj ur našega prostega časa izvršili. Takrat bo vsak član OF in vsak, ki je sodeloval, ponosen na naše uspehe. Posamezni sektorji so si napovedali tekmovanje. Tovariš Molek iz Sevnice je s svojimi cestarji napovedal tekmovanje vsem ostalim cestnim sektorjem v našem okraju. Seveda so Krčani to tekmovanje z veseljem sprejeli ter trdijo, da se bojijo za zmago. Mladinske organizacije so tudi napravile plan tekmovanja v »Tednu cest«, prav tako ostala društva. Tudi gasilci in lovci bodo agilno sodelovali. Okrajno iizkulturno tekmovanje V nedeljo dne 22. t. m. je Okrajni telovadni odbor Krško priredil okrajno tekmovanje v ljudskem mnogoboju na štadionu Matije Gubca v Krškem. Tega tekmovanja so bila obvezna udeležiti se vsa telovadna društva okraja Krško, ki jih imamo deset. Tekmovanje je bilo dosti zgodaj razpisano z okrožnico telovadnega odbora z vsemi potrebnimi navodili, a kljub temu sta se tekmovanja udeležili samo dve telovadni društvi in to TD Krško in TD Zdole. Tekmovanje seveda ni doseglo onega uspeha, kakršnega je bilo pričakovati in to v glavnem zaradi tega, ker ni bilo konkurence. Iz doseženih rezultatov je ravidno, da se telesna vzgoja po naših društvih dobro razvija, vendar pa še preveč enostransko. Tako je ija primer TD Zdole osvojilo komaj 50 od- stotkov vseh dosegljivih točk, do čim jih je TD Krško osvojilo 70 odstotkov. Okrajni telovadni odbor je dal za to priliko izdelati prehodno darilo v obliki plakete, ki je bila za leto 1950 dodeljena TD Krško. Na Raki se bo treba zbuditi iz spanja Ko smo na Raki pregledali stanje naših masovnih organizacij in ostalih društev, smo kritično ugotovili, da je delavna samo organizacija AFŽ in pa gasilci. Vse ostale organizacije s krajevnim odborom OF vred pa spijo spanje, odkar so bili njihovi odbori izvoljeni. Nove volitve, ki se bodo v kratkem vršile, pa so tudi pri nas razgibale zaspance. Na sestankih ugotavljamo, kaj vse smo zamudili in da pravzaprav nismo ničesar pomembnega storili. Izvolili bomo delavne odbore, ki nas bodo pri delu tudi hoteli in znali voditi. Če sedaj more uspehe pokazati le AFŽ in pa gasilci, bomo v bodoče to lahko storili tudi ostali člani Osvobodilne fronte. V Kostanjevici bodo med šestmesečnim tekmovanjem dogradili zadružni dom Frontovci v Kostanjevici smo sklenili, da bomo v okviru šestmesečnega tekmovanja na čast desete obletnice Osvobodilne fronte dogradili naš zadružni dom. Na sestankih smo o tem vprašanju že večkrat razpravljali. Marsikdo ni mogel razumeti, da mi v Kostanjevici, ki smo doslej uspešno delali kot frontovci na vseh področjih, nismo še uspeli, da bi zadružni dom končno le toliko dogradili, da bi služil svojemu namenu. Sedaj pa smo se odločili, da bomo poprijeli za delo s tako vnemo, da bomo k velikemu dnevu Fronte, dne 27. aprila 1951., lahko s ponosom pokazali na mogočno stavbo, iz katere bomo širili idejo zadružništva v našem okolišu. Izpolnili bomo svojo nalogo, prevzemamo obveznost pred vsemi delovnimi ljudmi našega okraja. Tudi v Šutni tekmujemo !na izmed največjih slabosti naše ntne organizacije je ta, da se članiO udeležujejo sestankov. Nasi sestanki silno redki, pa še takrat mrtvi m ne-ljenjski. Zamrli so kar sami po sebi. ,Tal tekmovanja je zajel tudi našo vas. m našega tekmovanja smo obravnaval skupnem delovnem sestanku Napake, so nas doslej morile m nas tlačile, mo odpravili. . vfismo si v plan stavili velikih m n -edljivih nalog. Hočemo pa poživeti Ul?, r se organizacijske plati tiče. /sakih štirinajst dni bomo imeli sestale, združen s študijem. Na ta način bomo :je obvladali vse naloge, ki jih motno rešiti. Res je, da izvršitev te naloge bo lahka, vendar vemo, da brez tega bo šlo. To je glavna točka našega tek-,vanja. In ko jo bomo izpolnili, vemo, bo OF v Šutni izglodala drugače ka-r pa na žalost po naši krivdi danes iz- OGLAS Upraviteljstvo osnovne šole in ravna-djstvo državne nižje gimnazije na beno-em razpisujeta mesto kurjača za central-o kurjavo in mesti dveh sluziteljev. Po ložnosti naj bi te delovne moči sestav-jale družino, ker je v šoli na razpolago nižinsko stanovanje, sestojece iz dveh ob, kuhinje, predsobe in kleti. Interesenti naj pošljejo prošnjo, kurjač >a poleg tega še izpričevalo o sposobnosti, li pa naj se zglasijo v pisarni osnovne ole ali nižje gimnazije. Upraviteljstvo osnovne šole in ravnateljstvo nižje gimnazije Mladinski zbor Slovenske filharmonije nam je zapel V Brežicah je gostoval mladinski pevski zbor Slovenske filharmonije, ki je pod vodstvom znanega dirigenta Avgusta Šuligoja priredil koncert umetnih in narodnih pesmi. Nad sto mladih grl je s svojimi srebrnimi glasovi očaralo hvaležne poslušalce, ki so z navdušenimi aplavzi priznali njihova brezhibna izvajanja. Tovariša Šuligoja, bivšega dirigenta Trboveljskih slavčkov, je v imenu sindikata prosvetnih delavcev pozdravil ravnatelj Košorok Jože, ki je v jedrnatih obrisih prikazal življenje in delo ter uspehe tega reprezen- tančnega republiškega mladinskega zbora. Vsi ljubitelji glasbe, zlasti pa pevovodje, so lahko dobili na tem koncertu novih pobud in zgledov, kako je treba glasbeno vzgajati našo mladino. Obžalovati je le, da dvorana ni bila tako zasedena, kot bi ob tako kvalitetnem zboru upravičeno pričakovali. Živahni aplavzi pa so brez dvoma izražali iskreno željo, da nas ti »slavčki« ponovno obiščejo. Obisk kulturno - umetniške skupine iz Samobora Pretekli teden nas je obiskala skupina kulturno-umetniškega društva »Ivan Goran Kovačič« iz Samobora. Pobudo za ta obisk je dal slovensko-hrvatski kulturno-prosvetni festival v Brežicah. V soboto 14. oktobra so gostovali v Krškem, v nedeljo pa v Brežicah. Nastopili so z zelo pestrim programom, sestoječim iz pevskih točk, recitacij in nastopov folklorne skupine. Celotni program je občinstvu zelo ugajal in je zato nastopajoče pozdravljalo s prisrčnim aplavzom. Take prireditve mnogo pripomorejo k medsebojnemu spoznavanju in zato je bilo dogovorjeno, da se bodo gostovanja v bodoče medsebojno redno ponavljala. Le za , reklama preslaba in zato obisk nezadovo- Dopisttfmo v „Naše delo in širimo tisk Osvobodilne Fronte v vsako vas! ljiv. Posebno Brežice so se pri tej priliki zelo slabo izkazale in je bila dvorana zelo slabo zasedena. Sedanja prireditev je bila pač najboljša propaganda za boljši obisk sledeče prireditve. Važno obvestilo Mestni pogrebni zavod v Brežicah poziva vse imetnike grobov na Mestnem pokopališču v Brežicah, da grobove obvezno prijavijo in, v kolikor še niso, poravnajo najemnino najkasneje do 1. decembra 1950. Uprava je prevzela tudi oskrbovanje grobov in vabimo interesente, da se prijavijo. Nadalje pozivamo vse, ki žele kakršno koli spremembo groba, postavitev okvirjev in spomenikov ali nasadov, da morajo imeti predhodno dovoljenje uprave. v . J. Doedima številka 3 din — Čekovni račun št. 605-95603-9. — Ureja uredniški odbor. Izhaja 1. in 15. v mesecu - Mesečna naročnina 6 tou- Celjske tiskarne v Celju. - Odgovarja uredniški odbor. Naslov uprave in uredništva: Okrajna odbor OF KrSKo, teieion »a. ^ 1