Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - 1 Gruppo Katoliški 'B UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 800 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . ... L 2.500 T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 i Mi m Leto XI. - Štev. 27 Gorica - četrtek 2. julija 1959 - Trst Posamezna številka L 30 Zvezi katoliških prosvetnih društev ob njenem prvem nastopu PO DE GAULLE-OVEM OBISKU V ITALIJI Preteklo zimo so v Gorici ustanovili Zvezo katol. prosvetnih društev. Vanjo so se včlanila katol. prosvetna društva iz Gorice, Pevme in Števerjana. Mladina iz o-nienjenih vasi je že prej sodelovala na raznih skupnih prosvetnih nastopih, toda stalne organizirane povezave med njimi ni bilo. Letošnjo zimo pa so se tudi za tako povezavo odločili. Prvi zunanji sad tega novega sodelovanja bi moralo biti prvomajsko slavje, ki je bilo že napovedano, a je moralo zaradi slabega vremena odpasti. Zato pa so v glavnem s programom pripravljenim za prvi maj nastopili v Šte-verjanu v nedeljo 21. junija. Toda ob isti priliki smo zvedeli še za neki drug dokaz koristnega skupnega dela: predsednik Katol prosvete je v pozdravnih besedah povedal navzočemu občinstvu, da si je prosveta nabavila tudi nov oder iz brezšivnih cevi. Prej so v števerjanu imeli lesen o-der, ki je pa dotrpel. Dež in vlaga sta opravila svoje, tako da je bilo tujno potrebno nabaviti nov oder. števerjanci sami, ki so si naložili že itak težek dolg z nakupom zemljišča med borovci in hiše, niso mogli preskrbeti novega odra. Zato je prišla na pomoč Zveza, ki je iz zveznega fonda preskrbela sredstva za novi oder. (Po pravici povedano, si je Zveza denar izposodila pri neki slovenski gori-ški organizaciji, ki ji zaupa.) Tako ima sedaj ZKPD svoj oder iz brezšivnih cevi, ima svoj zvezni sedež, ima prva včlanjena društva. S tem je dobila, kar je najnujnejše za prosvetno delo med 'mladino. To je na zunaj tudi pokazala ravno ob nastopu dne 21. junija v števerjanu. Saj niso takrat nastopila samo včlanjena tri društva, nego smo videli tudi mladino iz Štmavra in iz Jazbin, vemo tudi, da so obljubili svoje sodelovanje še iz drugih vasi, a da so zaradi nepredvidenih težav zadnji čas odstopili. Začetek je torej storjen, temelji za u-spešno kulturno prosvetno delo med goričkimi Slovenci so postavljeni. Nekateri tako radi obupavajo nad današnjo mladino. In vendar vidimo pri ZKPD, da nastopa v glavnem mladina, tista mladina, ki je ohranila smisel za duhovne in narodne vrednote, želeli bi, da bi bilo te mladine več, da bi bile zastopane vse vasi Ha Goriškem, da bi bilo več take mladine Zlasti iz goriškega mesta, toda želja po Večjem in boljšem ne sme zanikati tega, kar je že in kar daje upanje, da bo rastlo lt> se razvijalo, če le ne bodo starejši rušili tega, kar mladina gradi. KRŠČANSKA DRUŠTVA IN PLES In še nekaj bi radi pristavili: ZKPD Soji kulturno-prosvetno delo in pošteno zabavo, izogiba se pa plesom, tistim plesom, ki so s tako nepremagljivo silo zajeli Večji del ostale naše mladine. Katoličani *e zavedamo, da s plesom ni težko držati •kupaj mladine, toda da taka mladina, ki *Hda pleše, ne bo nikoli dovzetna za vi-8°ke ideale krščanske kulture in še manj ideal krščanskega življenja. V knjižici ^les beremo: KULTURNO DELO IN PLES Vsakdo ve, da delo za prosveto, za na-tod, kulturo, zahteva od človeka, da ima ‘misel za kaj višjega, duhovnega. Plesalci k* Plesalke pa tega ne poznajo. Sebični Povsod iščejo samo zabav. Žrtvovanja druge, za kakšne vzore ne poznajo. °vsod, kjer se je mladine polastila strast Plesanju, je ne boste pridobili več za j°bene višje ideale. Vse njihove misli in e‘Je se rnude v nižavah čutnega uživanja. ^ **red prvo svetovno vojno in po njej se na Primorskem živahno razvijalo dru-^yeno in prosvetno delo med Slovenci. es Pa je to delo hromil. »Slovenec« z , 6 H. maja 1921 poroča: »Proti plesom j* Sovoril v Divači dr. Vilfan. Ugotovil 1 da so plesi v vipavski dolini prinesli ykarlji 50.000 lir. Ples pospešuje plja-vse kulturno delo zaradi tega spi. amesto da bi nakupovali knjige za knjiž- nice, ponekod kar dan za dnem rajajo.« Leta 1926 so bila ukinjena vsa slovenska društva na Primorskem in je vsako prosvetno delo prenehalo. Bohotno pa so se tedaj razširile plesne prireditve. Udeleževali so se jih v pretežni meri fašistični miličniki, ki so tam plesali s slovenskimi dekleti. Oblasti so zelo rade izdajale plesna dovoljenja, ker se je to skladalo z raznarodovalno politiko. Sedaj prirejajo na Primorskem plese v največji meri komunisti. Ves čas po vojni se v njihovih prostorih veliko pleše. V njih prirejajo zlasti plese za odraščajočo mladino. Kakšen cilj zasledujejo? Ljudem vzeti vero v višje vzore! To ni težko. Nikomur, ki kaj misli, ni prikrito, kaj moremo od takih ljudi pričakovati v kulturnem in narodnem oziru. ZAKLJUČEK Vsi iskreni Slovenci moramo zato pozdraviti ZKPD na Goriškem ob njenem prvem nastopu z največjim dopadenjem, posebno moramo to storiti mi katoličani. V njej imamo poroštvo, da bo vsaj mladina, ki se bo zlivala v teh društvih, ostala zvesta visokim idealom krščanske in narodne kulture. V naši notranji politiki je bil pretekli teden ves posvečen obisku francoskega državnega poglavarja gen. De Gaulla v Italiji. Ta je prišel na obisk v našo republiko iz treh razlogov: 1. zato, da se u-deleži uradnih proslav stoletnice bitke pri San Martinu in Solferi-nu; 2. zato, da se z ital. vodilnimi politiki pomeni o raznih političnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi; 3. zato, da obišče sv. očeta, s katerim sta si zelo znana iz časov, ko je sedanji sv. oče bil v Parizu kot apostolski nuncij med drugo svetovno vojno in po njej. Obisk gen. De Gaulla se je iz omenjenih razlogov vršil na raznih krajih. Predvsem sta si v spremstvu ital. državnega poglavarja Gronchija ogledala oba kraja, kjer se je pred sto leti vršila znamenita bitka med združenimi četami malega Piemonta in francoskega cesarja Napoleona III. na eni strani ter avstrijskimi armadami na drugi strani. Bitka se je vršila dne 24. jun. 1859 in sta v njej zmagali italijanska in francoska vojska. Poražena Avstrija je takrat morala skleniti z Napoleonom mir in od- »Osservatore Romano«« o plemenskem razlikovanju Glasilo Svete stolice piše v zvezi s plemenskim razlikovanjem o dveh dogodkih, do katerih je prišlo zadnje čase v Združenih državah in v Angliji. Na Floridi je bila pred nedavnim razprava proti štirim mladini belim Amerikancem, ki so posilili zamorsko študentko, za kar bi morali biti kaznovani s smrtjo, a je porota prosila za prizanesljivost. Vatikanski list poudarja, da ne zagovarja smrtne kazni, pač pa zagovarja pravičnost, ter pravi, da pa ni nihče prosil usmiljenja za zamorce, kadar so se pregrešili s podobnimi zločini. Obžaluje dalje, da je porota bila sestavljena samo iz belokožcev in da se je zagovornik pri obrambi skliceval na potrebo po vpoštevanju plemenske razlike. Pač pa pripominja, da je pri vsej tej žalostni stvari bilo tolažljivo vedenje množice, v kateri so bili pripadniki obeh plemen in ki je po dolgih urah napetega čakanja sprejela sodbo s popolnim molkom, dasi so se oblasti bale, da bo tedaj prišlo do spopadov. To pomeni, kako se ljudske množice zavedajo, da so pred postavo navsezadnje le vsi ljudje enaki, celo tedaj, kadar bi videz kazal drugače. Dalje pomeni to, da v Ameriki, in celo na Floridi, divjaški predsodki popuščajo pred boljšo in bolj pošteno zavestjo o potrebi enake pravice za vse. »Osservatore Romano« piše potem, da je pa nekako ob istem času britanska kraljica Elizabeta prvič v zgodovini imenovala za svojega pribočnika zamorca, in sicer majorja Josepha Michela iz vojske republike Ghane. To se je zgodilo kmalu po umoru nekega zamorskega državljana v Londonu. List pravi, da je to vzgled, ki bo učinkovito odmeval po svetu, posebno tam, kjer vlada plemensko razlikovanje. Temu vzgledu morajo dati poudarka, zlasti katoličani, saj je znano, da je Cerkev zaradi obrambe bratstva vseh ljudi in v potrdilo dejstva, da je Bog oče vseh svojih otrok, določila za take prestopke celo kazen izobčenja. Kongres slovenskih komunistov Pretekli teden se je vršil v Ljubljani IV. kongres Zveze komunistov Slovenije. Trajal je tri dni in so se ga udeležili vsi glavni predstavniki slovenskega komunizma z Edvardom Kardeljem in Miho Marinkom na čelu. Ob koncu so izdali tri časopisne strani dolgo resolucijo, ki so jo soglasno sprejeli in ki bo za nadaljnja leta vodilo politiki in delu ZSK. Iz različnih govorov, ki so jim imeli na kongresu, velja omeniti za danes izjave Aleksandra Rankoviča in Mihe Marinka o narodnih manjšinah. Rankovič, ki je podpredsednik vlade in za Titom drugi ali tretji mož v državi, je zelo odločno obsodil politiko avstrijske vlade do slovenske manjšine v Av- striji. Ugodno se je pa izjavil glede Italije, češ da se je tu položaj slov. manjšine do določene mere izboljšal v skladu s pogodbami in ugodnim razvojem odnošajev med obema državama. Isto misel je poudaril tudi Miha Marinko. Italijanski časopisi so z veseljem poudarili izjave obeh voditeljev jugoslovanskega komunizma o ugodnem postopanju s slov. manjšino v Italiji in o obsodbi avstrijskega šovinizma. Zanje so take izjave kakor mana z nebes zaradi težav, ki jim imajo z Nemci na Tirolskem. Avstrijci nasprotno dokazujejo, da so zelo kratkovidni, ko na Tirolskem delajo tak hrup zaradi svoje manjšine, na Koroškem pa igrajo šoviniste. stopiti Piemontu Lombardijo. Poleg tega pomeni zmaga pri San Martinu in Solferinu najmočnejši zagon gibanju za italijansko zedinjenje, saj so se opogumili pa-triotje vsepovsod po polotoku in zahtevali zedinjenje, ki se je kmalu nato v resnici izvršilo, ko so v naslednjih letih pregnali razne tuje vladarje in se vsi združili pod žezlom savojske monarhije. V luči teh zgodovinskih dejstev lahko razumemo navdušenje Italijanov ob letošnji stoletnici, ki je tolik del doprinesla k njihovemu zedinjenju. Tudi gen. De Gaulle, ki je pri teh proslavah zastopal Francijo, je bil zato deležen velikih aplavzov povsod. POBUDA ZA USTANOVITEV RDEČEGA KRIŽA Bitka pri Solferinu je bila zelo krvava. Udeležilo se je je na pie-montsko-francoski strani 150 tisoč vojakov, na avstrijski pa 170 tisoč. Po bitki je obležalo na bojnem polju okrog 40 tisoč mrtvih in ranjenih vojakov. Nikogar ni bilo, ki bi zanje poskrbel. Še najbolj so se zavzeli za mrtve in ranjence kmetje iz okoliških vasi. Slučajno pa se je zgodilo, da je prišel tja po bitki tudi švicarski trgovec Henr Dunant. Upal je, da bo sklenil z Napoleonom III. kake dobre kupčije z Alžirije. Toda ob pogledu na toliko število zapuščenih mrtvecev in ranjencev je pozabil na svoje trgovske posle in začel pomagati ranjenim vojakom kar vsem brez ozira, kateri vojski so pripadali. V svoji vnemi je zbral precejšnje število prostovoljnih pomočnikov, kakih 300, ki so pod njegovim vodstvom pokopavali mrtvece in lečili ranjence. Bili so to prvi pobočniki rdečega križa. Pozneje se je vrnil domov v Ženevo v Švici in je napisal knjigo Un souvenir de Solferino (Spomin na Solferino). V tej knjigi pretresljivo opisuje dogodke, ki jih je videl. »Koliko smrtnih bojev, kakšni prizori so se zvrstili v tististih krvavih junijskih dneh! Zaradi vročine in pomanjkljive nege so se vnele in ognojile zaprašene rane, izparevanje bolnih, umirajočih, je okužilo zrak v prenapolnjenih hišah, šolah, in cerkvah. Drug ob drugem so ležali ranjeni Francozi, Arabci, Nemci, Slovani...« Ta knjiga je šla po svetu in zbujala vest. Ob pozivu na koncu knjige, naj bi se v mirnem času ustanovila organizacija prostovoljcev, ki bi v primeru vojne pomagala ranjenim in bolnim vojakom, so se zganili ljudje v Evropi in že leta 1863 sklicali prvi kongres za ustanovitev take organizacije. Tako je .prav ta krvava bitka pred sto leti dala pobudo za ustanovitev Rdečega križa, te tako prepotrebne humanitarne ustanove. DE GAULLE SE RAZGOVARJA S POLITIKI Od Solferina je De Gaulle odpotoval v Rim, kjer se je vršil drugi del njegovega obiska. Posvečen je bil političnim razgovorom s predsednikom Gronchijem in ministrskim predsednikom Se-gnijem ter zunanjim ministrom Peliom. V teh razgovorih so utrdili že itak dobre politične odno-šaje med obema republikama. Posebno so poudarili potrebo po združeni Evropi in pa željo, naj bi se pred nadaljevanjem konference v Ženevi (13. jul.) vršil se- stanek zunanjih ministrov treh zapadnih velesil in Italije, da se domenijo o skupnem nastopu na drugem delu ženevske konference. DE GAULLE PRI SV. OČETU V soboto ob 9. uri se je zaključil uradni obisk De Gaulle pri ital. vladi. Nato se je začel uraden o-bisk istega pri sv. očetu v Vatikanu. Janez XXIII. je sprejel francoskega predsednika zelo slovesno in se z njim prisrčno razgovarjal. O pomenu tega obiska smo pisali že zadnjič. Zato danes omenimo le, da je gen. De Gaulle kot poglavar francoske države obiskal lateransko baziliko, kjer je bil ustoličen kot častni kanonik. Poglavarji francoske republike imajo to pravico že od davnih časov. V nedeljo popoldne je gen. De Gaulle odpotoval z letalom zopet v Pariz. Kozlov v ZDA Po odgoditvi koriference v Ženevi je upanje za mirno sporazumevanje med Vzhodom in Zahodom dobilo nekoliko kisika z obiskom sovjetskega podpredsednika Kozlova v Združenih državah. Kozlov je prispel v New York preteklo nedeljo z namenom, da o-tvori sovjetsko razstavo v tamkajšnjem mestu. Takoj ob prihodu si je pridobil simpatije Ameri-kancev zaradi svojega dobrodušnega zadržanja. Tudi Eisenhower in Nixon sta se to pot izkazala in s prijaznimi besedami sprejela sovjetskega gosta. Eisenhower je prišel celo sam v New York, četudi ni bilo to na programu, da tamkaj pozdravi sovjetskega prvaka in ima z njim prve razgovore. Mnogi vidijo v tem obisku nekako odjugo težkega ozračja, ki je vladalo v Ženevi, in zato napoved boljšega nadaljevanja, ko se bo konferenca zopet začela dne 13. julija. __________________ Velike nesreče Pretekli teden je beležil tudi eno naj večjih letalskih nesreč na svetu. Blizu Milana je kmalu po odletu strmoglavilo veliko potniško letalo vrste Constellation. Pri padcu se je užgalo in pri tem so izgubili življenje vsi, ki so bili v letalu, to je 68 oseb. Mnoge niso mogli niti več spoznati. Druga velika nesreča so bile poplave na Južnem Tirolskem, kjer je nekaj oseb izgubilo življenje. Tretja: dva mrtva pri avtomobilski tekmi v Monzi. Četrta: dva velika požara: eden v Rimu na Via Vittorio Veneto, ko so bile mrtve štiri ženske; drugi v Bologni. Ne da bi bili pasji dnevi, je nesreč prav veliko. Prehodni stalež za tržaške šolnike Generalni vladni komisar je 11. junija v Uradnem listu objavil, da se raztegne tudi na profesorje slovenskih šol zakon 248 z dne 13. marca 1958, ki podaja pogoje za vpis v posebni prehodni stalež. Ker bodo natančnejša navodila o številu stolic in številu tečajev na vsaki srednji šoli izšla kasneje, naj prosilci, ki imajo pogoje, prosijo za one stolice in one šole, za katere jim dajejo možnost njihove diplome. Prošnje je treba vložiti na Ravnateljstvo za javno šolstvo v ulici del Pešce 4. Cas za vlaganje prošenj je 45 dni po objavi v Uradnem listu. Za učitelje osnovnih šol pa bo šolsko skrbništvo v kratkem izdalo potrebna navodila za ta vpis. NAS TEDEN 5.7. nedelja, 7. pob. (prva v mes.): sv. E-midij, š. 6. 7. ponedeljek: sv. Izaija, prerok 7.7. torek: sv. Ciril in Metod, slov. ap. 8.7. sreda: sv. Elizabeta, kraljica, vd. 9.7. četrtek: sv. Tomaž Mor., rnuč. 10.7. petek: Sedem sv. bratov, mučencev 11.7. sobota: sv. Pij, I. p., m. * SV. ELIZABETA (1271-1336) iz kraljeve družine aragonske, kraljica portugalska, je i:nela poseben dar, poravnavati spore med vladujočimi. Kot dekle in kot kraljica ni ljubila posvetnih zabav in razkošnih oblačil, pač pa je bila preprosta v noši, radodarna do revežev in se je skoraj polovico leta postila ob kruhu in vodi. Svoje otroke je vzgojila v katoliškem duhu. Po moževi smrti je zelo dobro vladala portugalsko državo. Človeška modrost brez božje modrosti malo izda. To ne velja samo za posameznike, pač pa in še bolj za državnike, ki se trudijo po konferencah za mir med narodi. 7. nedelja po binkoštih V vsaki sveti maši najdemo koristne in življenjsko važne nauke. Današnja poudarja potrebo po svetosti in previdnosti v življenju. Vstopni spev kliče narodom, naj slavijo in počastijo Boga, ki je vrhovni Gospod, najvzvišenejši, najstrašnejši in največji kralj, ki ima v oblasti vse človeštvo in celi svet. Bistvena dolžnost vsakega zemljana je ta, da slavi in časti svojega Stvarnika: z molitvijo, dobroto, ljubeznijo, z lepim in poštenim verskim življenjem. Kdor pozablja na to svojo dolžnost, tak je na krivi poti in za vedno pogubljen. Berilo (iz lista sv. Pavla Rimljanom) nas vzpodbuja in nam priporoča, da prenehamo biti sužnji greha in da postanemo popolni služabniki božji. Greh je namreč nekaj sramotnega, nekaj človeka nevrednega, nekaj sramotnega posebno za katoličana. Nečistost, razbrdanost, hudobija in vsi drugi grehi so človeku v veliko škodo. Konec greha in plačilo za greh je večna smrt, večno trpljenje. Sad in plačilo kreposti in svetosti je pa večno življenje, večna blaženost. Evangelij nas svari pred lažnivimi preroki in priporoča potreb- no previdnost. Ni lahko spoznati človeka. Ljudje, zlasti prebrisani, so redkokdaj odkriti in se znajo zelo dobro potvarjati. Žal imata laž in prevara v svetu veliko moč. Zveličar nas svari pred naivnostjo. Svari nas pred lažjo in človeško prevaro. Svari nas pred usodnim nasedanjem, svari pred krivimi preroki in pred vsemi krivimi nauki. Bodimo oprezni in previdni! Vsak nauk, ki ni v skladu z evangelijem, je kriv nauk. Evangelij je pa resnica, pravica, dobrota in ljubezen. Evangelij je božja postava in spopolnjevanje božjih zapovedi. Ne smemo torej nasedati sladkim besedam in medenim obljubam raznih goljufov. Ne smemo zlepa verjeti ljudem. Za presojo človeka niso odločilne lepe in mile besede, ampak odločilna so dejanja, odločilno je življenje. Drevo spoznamo po sadovih. Človeka pa po njegovih delih, po njegovem življenju. Slab človek je nasproten Bogu in ljudem; nasproten resnici, pravici, dobroti in ljubezni. Slab človek ne mara božje in Jezusove postave, ki je postava ljubezni. Dober človek pa ljubi to postavo in po njej živi. Dober človek se trudi za resnico, pravico, dobroto in pravo krščansko ljubezen. 4 11 Ži Cc m življenja I Papeževo voščilo kardinalu Stepincu Vatikansko mesto - Agencija »Italia« - Sveti oče Janez XXIII. je poslal zagrebškemu nadškofu kardinalu Stepincu pismo s čestitkami in blagoslovom za 25. letnico njegovega škofovskega posvečenja. Glasilo Svete stolice, »Osservatore Romano« prinaša za ta kardinalov jubilej poseben članek, v katerem pravi, da zagrebški nadškof ne more opravljati svoje službe, ker je konfiniran. List piše o življenju cerkvenega kneza, ki je vse potekalo v službi Cerkve, in pravi, da je kardinal Stepinac vedno odločno ugovarjal proti sleherni obliki nasilja, naj je prihajala s katere koli strani in pod katero koli zastavo. Nadškofa Stepinea so jugoslovanske komunistične oblasti dale zapreti septembra 1946 in ga obsodili na 16 let ječe. Do decembra 1951 je bil zaprt v kaznilnici v Lepoglavi, nato pa so mu zaradi pritiska ameriške javnosti določili prisilno bivališče v župnišču rojstne vasi Krašiča, kjer je še vedno v hišnem zaporu. »Tam,« pravi vatikanski list, »kardinal posvečuje svoje dneve molitvi, premišlje vanju Svetega pisma in prevajanju asketskih del ter živi strogo življenje, katero je vedno ljubil.« Novo vodstvo Italijanske katoliške akcije Papež je za novega predsednika Italijanske katoliške akcije imenoval profesorja Maltarella, ki je zamenjal prof. Ged-do po preteku njegove službene dobe. Novi predsednik je star 47 let in je bil dolga leta sodelovalec prof. Gedde. Je zdravnik in svobodni docent na vseučilišču. Dela tudi v zavodu za preučevanje pojava dvojčkov »Mendel«, ki ga vodi Gedda. Prof. Maltarella je bil doslej podpredsednik KA. — Papež je zamenjal tudi večino ostalih voditeljev KA. Šola za versko televizijo Dvanajst katoliških duhovnikov obiskuje prvo šolo na svetu za versko televizijo v Manchestru v Angliji, ki se je začela pretekli mesec. Pobudo za to šolo je toplo pozdravil tudi krajevni škof v Saldfordu, ki je dejal: »Treba je, da smo katoličani kar mogoče na tekočem v modemi tehniki.« Španski duhovniki za Južno Ameriko Zanimiva je zadnja statistika o redovnikih in redovnicah španskega pokolenja. Jih je nad 27.000, a četrtina teh je izven Španije, večina v Južni Ameriki. Do 20 Vo južnoameriških duhovnikov je iz Španije; v Venezueli, Argentini in Peru je polovica duhovnikov in redovnikov iz Španije. Treba je poudariti, da je v južnoameriških državah veliko pomanjkanje duhovščine in bi bilo potrebnih vsako leto najmanj 3.500 duhovnikov, da bi bila zasedena najnujnejša mesta. Kakor je znano, se je Španija posebej obvezala pošiljati odvišne duhovnike v Južno Ameriko. V zadnjem času jih je semenišče v Burgosu poslalo 187, drugih 248 jih je izšlo iz drugih semenišč. V Španiji so razne organizacije, ki iščejo novih oblik, kako pripraviti tiste duhovnike na uspešno apostolsko delo, ki bi želeli iti na misijonsko delo v Južno A-meriko. Zdi se, da novejši načini priprave obetajo večjih uspehov in bodo popravili nekatere napake preteklosti. Kardinal Višinski — častni doktor Kardinalu primasu Poljske, Štefanu Wy-szynskemu je »Canisius College« v mestu Buffalo v Severni Ameriki podelil naslov častnega doktorja. Kardinal je prosil poljskega škofa v Ameriki msgr. Wozničkega, da v njegovem imenu sprejme častno diplomo, ker mu delo v domovini ne dopušča priti osebno v Ameriko. Upa pa, da bo to kdaj kasneje mogel storiti. Leto begunca Prvega julija letos se je začelo »Leto begunca«, ki ga bodo praznovali po vsem svobodnem svetu. V Beli hiši v Washing-tonu so se zbrali delegati na posebni konferenci o problemih podpiranja beguncev in rešitvi begunskega vprašanja, ki je vedno še aktualno. Delegati so sprejeli predlog izvršnega direktorja dobrodelne organizacije ameriških katoličanov, NCWC, msgr. Edvarda S\vanstrona, ki je predlagal večje podpore za begunske probleme od strani Združenih držav, od ameriškega kongresa pa nov vselitveni zakon, po katerem bi se moglo vseliti čim večje število beguncev, ki čakajo na rešitev njih problema naselitve in dela že leta in leta. Med delegati na konferenci v Beli hiši so bili še nekateri drugi katoličani. Boj za šole v Kerali Nadškofje in škofje indijske zvezne države Kerala so na skupnem sestanku sredi marca razpravljali o nevarnosti, ki grozi katoliškim šolam zaradi posebnega zakonskega osnutka o šolstvu, ki ga je pripravila komunistična zvezna vlada. Prve dni maja pa so škofje sklenili v znak protesta s prvim tednom junija zapreti vse katoliške šole in učne zavode. Msgr. Atti-petty, nadškof iz Verapolv, je izjavil, da je nesmiselno imeti odprte šole, zakaj če bo zakon postal veljaven, bi to pomenilo na katoliške stroške širiti komunizem in brezboštvo. Zvezna država Kerala ima 10.711 šol, od teh je nad 7000 zasebnih, od katerih jih vodijo katoličani 1570. Katoličani imajo tudi 22 univerzitetnih zavodov v tej državi. — Sedaj je spor s komunističnimi oblastmi vedno hujši. Zaprli so že nad 20 tisoč oseb. Dominikanke na Norveškem Lurški škof Theas je v kraju Lunden, v bližini Osla nt Norveškem, kanonično ustanovil nov samostan sester dominikank. Po odpadu Norveške od Rima je to prvi obnovljeni samostan s strogo klavzuro. V samostanu je trenutno 11 sester, od katerih je ena Norvežanka. Sestre so prišle . iz dominikanskega samostana v Lurdu. Za obrambo svobode Zveza nemške katoliške mladine je sklicala svoje člane v Diisseldorf k manifestaciji vseh svobodnih ljudi v obrambo svobode in človeškega dostojanstva. Nemški katoličani so tudi praznovali teden mo-' litve za kristjane onstran železne zavese. Velika misijonska pomoč 150.000 poganskih otrok je moglo prejeti v enem letu sveti krst po zaslugi ameriških gojencev katoliških šol. To je izjavil p. Reitan, vodja papeške organizacije za misijone Svetega Detinstva v Združenih državah. Kardinal ne dobi potnega lista Berlinski škof, kardinal Ddpfner, bi moral iti v mesto Gorlitz v Vzhodni Nemčiji, da bi posvetil novega pomožnega škofa. Komunistične oblasti pa so odklonile potno dovoljenje. Bliža se dan velikega obiska, ki ga bo deležna naša goriška pokrajina. Marija Fatimska prihaja na helikopterju in se bo spustila na zemljo na našem Travniku. Je to seveda le njen kip, ki je bil dvignjen iz svetišča v Irijiski globeli ter je bil na zrakoplovu prepeljan 24. maja v Neapelj ter od tam obiskuje vse province po Italiji, dokler ne bo dospel 6. septembra v Catanijo na Siciliji, kjer se bo vršil narodni evharistični kongres in kjer bodo 13. septembra ob sklepu kongresa vsi škofje iz Italije slovesno posvetili našo državo Marijinemu brezmadežnemu Srcu. V Fatimi je Marija leta 1917 napovedala žalostne čase, ki jih sedaj doživljamo, ako se ljudje ne bodo spreobrnili. Tam se pa vrše še vedno čudežna izpreobrnjenja. A vsi ne moremo tja, mnogi pa nočejo, zato Marijin kip iz Fatime potuje po svetu, da bi Ona, ki je Kraljica miru, prinesla povsod božji mir v srca posameznikov. Saj nas Ona hoče privesti vse. k Jezusu, h krščanski veri, od katere je v svojo veliko škodo odpadlo nešteto božjih otrok. Materi se vsi ti izgubljeni smilijo, zato jih obiskuje. Pa tudi med nami, ki se še hočemo prištevati kristjanom, koliko greha vidi naša Mati! Vse božje in cerkvene zapovedi prestopamo, za čednostno življenje, ki nas ga je učil Gospod, nimamo več smisla, le vžiganje in zadoščenje vsem našim grešnim Željam nam je cilj življenja. Pač je še nekaj duš, ki so Jezusu zveste, ki nosijo vdano svoj križ in prejemajo svete zakramente, a to so le še preveč izjeme med ogromno množico lahkomišljene-Žev, ki jim je vse prej mar kot njih neumrjoča duša. Marija je pa naročila trem pastirčkom, naj se v s i spreobrnemo in naj ne žalimo Boga, ki je že preveč razžaljen. Zato Marija roma iz Fatime med ljudi. Najprej je obiskala Španijo, nato Nizozemsko, Francijo, Belgijo in Luksemburg. Povsod je misijonarila s svojo navzočnostjo in tudi trdovratna srca so se ji odpirala. Ponekod so jo spremljali kot dobro mamico, ki so jo nekdaj izgnali, ob obisku pa so se ji klanjali kot svoji Kraljici. Mnogo hvaležnih solz je bilo prelitih od ljudi, ki so se zopet spravili z Bogom. A Marija je romala še dalje. Šla je v Afriko: Madero, Gvinejo, Angolo, Kongo, kjer je zamorski kralj hotel biti sam eden izmed nosačev Marijinega prestola. V Mozambiku so se Mohamedanci ponudili, da bi jo nosili; v svojih razsvetljenih mošejah so glasno molili iz svojega korana ona mesta, ki se nanašajo na Marijo. Ko so jo vozili po afriških rekah, so čolnarji prepevali: »Pozor! V sprevodu vozimo Mater božjo.« Šla je tudi v Južnoafriško Unijo, nato v Basuto, Transvaal, Tanga-niko, Kenvjo, Etiopijo in Egipt. Povsod so ji domačini poklanjali svoja darila in v Kairu so jo pred odhodom na Portugalsko kronali s kraljevskim diademom. Kratek je bil njen odmor v Fatimi. V novembru 1949 je spet romala v Azijo: v Goo, Indijo, kjer so tudi budisti in mohamedanci prirejali slavnosti v njeno čast, potem v Pakistan in na Cevlon. Koncem l. 1950 je prišla spet domov. A čez tri mesece je na novo odšla na skrajni Vzhod: Singapur, Malako, Thajlandijo, Birma-nijo, Avstralijo, Indonezijo in na razne otoke Tihega morja po misijonskih postojankah, kjer so spreobrnjeni pogani čakali, da vpričo nje prejmejo sveti krst. Od tam se je preko Tihega in Atlantskega oceana vrnila v Fatimo. A ni še konca. Od leta 1952 do l. 1954 je preromala ogromno državo Brazilijo, Argentino, Čile, Bolivijo, Peru, Ekvador, Kolumbijo in Venezuelo. Po osmih letih romanja se je vrnila kot Mati, ki je celila rane bolnega svojega ljudstva in mu je kazala, da je poleg vidnega sveta še drug nevidni svet, ki ljudem zagotavlja mir in blagoslov, ako se s spokorjenim srcem obrnejo do Očeta in ga poprosijo: Odpusti, Oče, saj ne bomo več nepokorni! To Romarico bomo tudi mi v Gorici pozdravili kot svojo dobro Mamico, se ji bomo še enkrat posvetili in ji bomo obljubili pobolj-šanje, molitev in spokorna dela za spreobrnjenje vseh naših zasl ih bratov. L. N. * * * NAVODILA Odbor za sprejem Marije je v glavnem sporočil naslednja navodila: 1. V nedeljo 12. julija popoldne okrog 7. ure zvečer pride kip fatiniske Matere božje s helikopterjem na Travnik. Tani se mu poklonijo cerkvene in državne oblasti ter ljudstvo, nato se razvrsti procesija s prižganimi svečami do cerkve presv. Srca Jezusovega. 2. V cerkvi Srca Jezusovega bo Marijin kip izpostavljen v češčenje vso noč in ves naslednji dan. Vso noč se bodo nepretrgoma vrstile svete maše in verniki bodo imeli priliko za sv. spoved in sv. obhajilo ob vseh urah. 3. Vsi verniki po župnijah naj se duhovno pripravijo v zadnjih treh dneh: bolniki in vsi, ki so v težavah, naj darujejo Mariji svoje križe in trpljenje za spreobrnjenje grešnikov in za mir na svetu; vsi, po-1 sebno še otroci, naj v ta namen veliko molijo. 4. Verniki z dežele naj pridejo ati posamezno ali v skupnih romanjih k milostni nebeški Materi; zlasti so vabljeni k prihodu in odhodu kipa. 5 V ponedeljek 13. julija ob 5. uri popoldne bo šla procesija iz cerkve S. J. na Travnik, kjer bo prevzv. nadškof maševali zmotil molitev posvečenja in se poslovil od ljube fatimske Matere bolje. Nato bo Marijin kip odšel proti Vidmu. cNeznani 'Tšocj v cAioskvi iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiH Slovenski bogoslovci in duhovniki, go- jenci Papeškega ruskega zavoda v Rimu, so tudi letos izdali silno zanimiv zbornik, Kraljestvo božje 1959. Za danes ponatisku-jemo iz tega zbornika članek Neznani Bog v Moskvi, ki naj priča ravno o zanimivosti in sodobnosti tega zbornika, ki postaja iz leta v leto boljši. (Ured.) 2e moje prvo srečanje z moskovskimi prebivalci zvečer ob mojem prihodu v Moskvo me je prepričalo, da se je splačalo priti v Rusijo. Med svojim dvotedenskim bivanjem v Moskvi sem često govorila z ruskimi ljudmi. Da sem le mimoidoče nagovorila, pa je že prišlo do daljšega, včasih tudi ure trajajočega razgovora. Zbiralo se je okrog mene zelo veliko ljudi. Pri slehernem teh razgovorov so me spraševali z neko zaskrbljeno tesnobo: »Verujete v Boga?« Prvi večer sem morala skoraj dve uri odgovarjati na vprašanja o ruskem pouku na angleških šolah, o slavistični fakulteti na oksfordski univerzi in o sovjetskih filmih v Londonu. Nadaljnja vprašanja so bila, kaj pišejo angleški časopisi o Rusiji, kateri ruski pisatelji so najbolj priljubljeni na Angleškem, ali imajo Angleži radi svojo kraljico, kakšna žena je ta vladarica. Ko se je pridružil neki angleški rudar, smo skoraj eno uro razpravljali o angleških delavskih in življenjskih razmerah. Ob zaključku nas je vprašal mlad ruski mož, ali verujemo v Boga. Angleški rudar je odvrnil, da on ne veruje, jaz pa sem dejala, da verujem. Potem smo podobno vprašanje stavil mlademu Rusu. Le-ta je samo odkimal. »Da,« je rekel potem angleški rudar, »to je pravilno stališče 20. stoletja.« Jaz pa, ki sem bila za tolmača, sem sicer prevedla rudarjevo izjavo, a sem tudi dodala, da je po mojem mnenju to prej stališče 19. kot pa 20. stoletja. »To je tudi naše mišljenje,« so se iz množice hkrati oglasili mnoei glasovi. Ko sem jim odgovorila, kako so v 19. stoletju naivno verovali samo v »znanost«, so starejši ljudje glasno pritrjevali, mlajši pa so pazljivo poslušali. Tedaj me je drug mlad mož vprašal, ali je na Angleškem veliko mladih kristjanov. Odvrnila sem mu, da jih sicer ni zelo mnogo, toda krščansko gitenje se med mladimi de- lavci in dijaki naglo širi. Iz množice so prihajali vzkliki: »Dobro je to, dobro!« »Kako pa je s tem pri vas?« sem vprašala. »Koliko ljudi je kristjanov?« »Vsi,« je odvrnila neka žena. »Morda 40 odstotkov,« se je proti njej vtaknil v razgovor mladi mož. »To je težko reči,« je dvignil glas drug mož, »toda gotovo jih je zelo veliko.« »Ne, mi ne verujemo v Boga,« je zoper njega vstal spet drug moški. Nekega jutra sva se s prijateljico odpravil na pot, da bi obiskali neko znano cerkev. Vprašali sva sprevodnico v tramvaju, kje naj izstopiva, kje bo najbližje do one cerkve. Neki moški se je brž oglasil, čemu si rajši ogledujeva cerkve kot pa tovarne. Odgovorili sva, da naju sicer tudi tovarne zanimajo, ali zdaj hočeva videti ono cerkev. »To je prekrasna cerkev!« se je oglasila sprevodnica. »Čudim se, da se zanjo zanimata.« Vplelo se je v pogovor več drugih in vsi so z vnemo razpravljali o tem, je prav, ni prav, da se posečajo cerkve. Tako živo je bilo pričkanje, da so nama kar pozabili povedati, kje naj izstopiva. »Oh, zdaj pa srno se že mimo zapeljali!" je z obžalovanjem vzkliknila sprevodnica-»No, nič ne de. Tri postaje naprej je le druga zelo lepa cerkev. Tam moreta izstopiti, si jo ogledati, potem pa se z avtobusom peljati nazaj.« Ko sva izstopili, nama je sledil mlaJ moški. Rekel je, da je marksist, vendar f?3 je razgovor v avtobusu pritegnil in tak0 zanimal, da bi rad z nama kaj razprav' ljal. Tako smo šli skupaj in spotoma u3' čeli vprašanje o življenju po smrti. smo prišli v cerkev, se je tam pravkar vršilo neko žalno bogoslužje. Petje je človeka zgrabilo v srce in cerkev je bila kaj polna. Pozneje mi je priznal mla^1 marksist: »Ce sem zaideš, nehote začne* verovati v Boga, tako lepo je tu.« Ob neki drugi priložnosti sem šla . kako svetniki na stenah tako rekoč ajo na dan, ko se bo v cerkvi znova elo vršiti bogoslužje. Zdaj so prisluško-1 tudi drugi izvajanjem starega moža. So zvedeli, da sem z Angleškega, so takoj obsuli z vprašanji, kakšne so j^, ^as cerkve in ali se veliko ljudi udele-* bogoslužja. j|. akšna je pravzaprav razlika mod ka-U 1(0 in pravoslavno Cerkvijo?« so me ^ Šali nekateri. ježila sem jim, da so najvažnejše ' *akramenti in vse osnovne resnice, ta ln da je verski razkol nastal bolj iz .boških in političnih razlogov. Zelo jih ’ zanimalo, kakšna je razlika med Vin pravoslavno mašo. Ko sem ženila, da je v bistvu ista in da je Kriv je tudi pohlep po denarju, po uživanju, po udobnosti, po toliko stvareh, ki niso neobhodno potrebne. Vsak bi rad prekosil drugega, nobeden ni zadovoljen s tem, kar ima. Marsikateri n. pr. misli, da je v avtomobilu višek sreče, ali vsaj neka stvar, brez katere ni mogoče imeti ugleda pred drugimi; in to velja za dosti stvari, ki so včasih koristne, pa ne neobhodno potrebne. Drvi ise za telesnimi dobrinami, pozabi pa se na duhovne* ali vsaj zanemarjajo se. Dosti je kriva tudi velika nerednost. Navadno naredijo najmanj tisti, ki vedno govorijo, da nimajo časa, da imajo grozno dosti dela. Ker so taki poosebljana zmešnjava, so sami prepričani, da imajo dosti dela, ali da nimajo časa. Vrtijo se, drvijo, pa ne spravijo skupaj kaj pametnega, ker si ne znajo pravilno razdeliti delo in čas. Ko bi človek zvečer natančno preiskal, kako je porabil 1440 minut, ki jih ima vsak dan, bi se čudil, koliko teh dragocenih minut je zapravil za smešne, neumne in slabe namene. In ravno teh pet minut vsak dan, da zračuna, kako je porabil drugih 1435, bi bilo najbolj potrebnih. Našel bi večkrat, da je imel v dnevu več zapravljenih, kot pa koristno porabljenih minut. Ura bi ne smela biti naš sovražnik, ampak prijatelj, ki nas svari, opominja in pomaga pravilno in koristno porabiti naš čas. Zato so imele sončne in druge zvo-niške ure včasih lepe napise, od katerih je najpomembnejši: »Pomni, da je vedno bolj kasno, kot pa misliš.« Pametni ljudje si razdelijo in uredijo delo, za vsako določen čas in vsak čas za določeno opravilo. Vedno vedo, kaj i-majo storiti. Ne hlastajo in delajo nervozno in vihravo, ampak mirno in preudarno. Navidezno se zdi, da so brez dela, pa vendar store več kot drugi. Se ne pritožujejo, da nimajo časa, ker ga najdejo zase in za druge. Zgubljeno zdravje se da zopet pridobiti, premoženje na novo zbrati ali prislužiti, samo zgubljeni čas se ne da nadomestiti, zavedno je zgubljen. Skrbimo, da ga porabimo po določenem redu in načrtu, pametno in pravilno; na ta način ga bomo imeli zadosti in nam ne bo treba izgovora: »Nimam časa!« R. L. Težavni trenutki za Jugoslavijo Jugoslovanski komunistični režim je zašel v težavno obdobje. Očitna znamenja o krizi zadnjih tednov so: maloštevilna u-deležba pri uradnih manifestacijah, govori na kongresu Zveze komunistov Makedonije, študentovske demonstracije v Zagrebu, incidenti v Makedoniji, poostritev u-krepov o razlastitvi tako imenovanih stavbnih zemljišč, uvajanje plačila za delo po učinku, uvedba carin na vse pošiljke iz tujine. Gospodarsko stanje vzbuja zaskrbljenost: bili so tedni, ko skoraj ni bilo mogoče dobiti mesa na nekaterih glavnih tržiščih, kakor na primer v Ljubljani in Zagrebu, zakaj meso je v glavnem namenjeno izvozu v Italijo in Avstrijo ter druge zahodnoevropske države. Omejevalne ukrepe glede mesa so najprej in najstrože u-vedli pri mladini, ki jo imajo za najbolj zvesto režimu. Spričo tega so incidenti v Zagrebu vzbudili presenečenje in bojazen v vodilnih krogih, ki se vrh tega boje, da bi to utegnilo roditi odmeve tudi pri delavcih, ki so podvrženi istim omejitvam, kakršne so vsilili zagrebškim študentom. Vseučiliški svet in zastopstvo študentovskih organizacij na univerzi v Ljubljani sta takoj zagotovila, da se bo hrana v študentovskih menzah izboljšala, četudi je režim sodil, da bo mladina bolj pripravljena igrati u-darno četo pri uvajanju večje skromnosti v vsakdanje življenje. Toda ta pričakovanja so se izkazala za preoptimistična. Mladina sicer čuti potrebo po drugačni politični in socialni usmeritvi, kakršna navdihuje zahodno demokracijo, toda pri tem ima vendar nepretrgano na razpolago za primerjanje življenjsko silo in blaginjo Zahoda. Neugodje, ki izvira iz te primerjave, skrbi režim, ki je vedno nudil podporo mladini ter ji dajal prednosti, upajoč da bo prav z njeno pomočjo premagoval neprestane težave. V Zagrebu so študentje vzklikali Titu in Bakariču (predsedniku hrvatske vlade, ki se zavzema za vedno izrazitejši naslon na Zahod), so pa obsojali tiste, ki se jim zde odgovorni za slabo upravo in za njihovo nezadostno hrano. 22. maja je sam Tito na svoj 67. rojstni dan dej^l, kako ga boli, da so prav na vseučiliščih »sovražniki našli eno šibkih točk države.« Opomnil je, da velika večina vseučiliščnikov študira zaradi učnih podpor, ki jih posredno ali neposredno dajejo delavci ali prebivalci njihovih domačih vasi. Predmet komentarjev je tudi odsotnost študentov, da ne govorimo o večini prebivalstva, pri številnih uradnih manifestacijah v zadnjih tednih, prirejenih zaradi ideološko zelo pomembnih prilik: 40-letnica jugoslovanske komunistične partije, Titov 67. rojstni dan, praznik mladosti, 15. obletnica ustanovitve UDB (politične policije). Ta dejstva so vznemirila poglavitne voditelje, ki so prepričani, da je nujno potreben odločen nastop. Toda dejansko ni na razpolago sredstev, ki bi jih lahko takoj uporabili v ta namen. V poletnih mesecih Tržačani radi zahajajo k cerkvici na Repen-tabru, kjer bodo 19. jul. igrali Slehernika. Tragična smrt duhovnika V Gorenji Tribuši je dne 20. junija tragično umrl tamkajšnji župnik č. g. For-tunat Jeklin. Pokopali so ga v rodni vasi na Pečinah dne 23. junija. Pokojni g. Jeklin je bil izredno svet in goreč dušni pastir. Bil je najprej kaplan v Solkanu, nakar je šel za upravitelja v Log pod Mangartom. Od tam se je preselil kot župnik na Vojsko, ki je naj višja župnija v go-riški škofiji (1100 m), V tej gorski fari je preživel večji del vojne sredi bojev med partizani in okupatorjem. Izkazal se je zlasti v teh najtežjih letih za pravega dušnega in narodnega pastirja. Ko so Nemci bombardirali in porušili farovž leta 1944, se je umaknil na Ponikve. Od tam se je po drugi vojni d. 1951 preselil v Gornjo Tribušo, iz Gorenje Tribuše je za nekaj časa zopet šel na Vojsko in slednjič se je ponovno in za stalno vrnil v Gornjo Tribušo. Vojne grozote in samota so mu strle že itak bolne živce. — Bog mu je bil gotovo milostljiv sodnik. Švicarski dominikanci v Kongo Skupina švicarskih dominikancev se bo naselila v Belgijskem Kongu, v mestu Bukava. Glavno delo dominikanske družine bo poučevanje verouka na visoki šoli in vodstvo posebnega kolegija za dijake. S tem hočejo švicarski dominikanci odgovoriti na klic Pija XII., ki je povabil vse katoliške sile k sodelovanju za pokristjanjenje Afrike. VPBASDJETE - OnCOVflRJflMO Cirkus Togni in še kaj Kot Vam je gotovo znano, se je pred 14 dnevi mudil na Rojcah pri Gorici cirkus Togni. Ker je bila velika reklama zanj, sem ga šel gledat. Nastopi v cirkusu so bili vseh vrst, za moške in za ženske, za živali in sploh za vse. Bili so nekateri prizori, ko so nastopili mešano moški in ženske, oblečeni z zelo veliko razliko. Moški so imeli dolge hlače s širokimi hlačnicami ter jopič, zopet ženske pa so se prikazale kar v »dveh kosih obleke« in vendar vloga tega ni zahtevala. Zelo sem radoveden, zato bi Vas rad vprašal, kakšen vtis napravijo take nespodobno oblečene ženske pred občinstvom? Jaz sam sem se tako vživel v delo, ki so ga izva-jali, da na kakšne mgtnje nisem niti pomislil ne, in tudi po končani predstavi mi ni prišlo na misel kaj takega. Kaj mislite pa Vi, dragi g. urednik, ali se vsak od občinstva tako vživi v izvajano delo? Ali pa so tudi taki, ki jih razdražijo motnje in jih spremljajo celo domov grede? Kaj pa otroci in mladi v kritičnih letih, ali je njim dovoljeno po cerkvenih predpisih (kajti civilni se niti ne zmenijo) obiskovanje takih cirkusov? a. A. Odgovor. Čim bolj je telo razgaljeno, čim dalje in čim bolj nazorno ga gledalec, katerikoli gleda, tem bolj vpliva nanj seksualno. Taka je človeška narava, nagnjena k slabemu vsled izvirnega greha. 1) Zato je izven dvoma omenjeni nastop igralk v cirkusu hudo grešen. A ne samo zanje. Brez dvoma je bil mnogim, posebno še mladim, v hudo pohujšanje — namreč za nesramežljive in potem poželjive poglede, za nečiste občutke in strasti. Veren in vesten, recimo pošten kristjan ne bo prestopil plota takih in enakih 'cirkusov, bodisi da je sam spoznal njihovo nemoralnost, bodisi da verjame prijateljevemu opozorilu, bodisi da posluša Cerkev, ki stalno svari. Ne bo šel: a) zastran sebe, ker so take L s°danja velikonočna (velikosobotna) Ja zelo podobna vzhodnemu bogo-JU' lih je navdalo kar z radostjo. Nabralo se je že več ljudi in nekdo je pripomnil: »Ah, vse vere so isto. Kakšen je pa n. pr. razloček med islamom in krščanstvom? Oboje je enako abstraktno.« Lotila sem se tudi tega težavnega razlaganja zaradi vprašanja. Govorila sem kakšne četrt ure približno 30 ljudem, ki so me z velikim zanimanjem poslušali. Pa se nenadoma zkoz množico pririne mlad moški z dvema tovarišema. V rokah ima beležnico in svinčnik in me vpraša, kdo sem. Povem mu, da sem Angležinja, aka-demičarka, dijakinja ruskega slovstva na slavistični fakulteti oksfordske univerze. Zapisal si je moje osebne podatke in se potem zopet pomešal mod množico. Meni ob tem srečanju ni bilo posebno prav, pa tudi okrog stoječi so brž, pač namenoma, spremenili vprašanja. Stavili so mi le navadna vprašanja o Angleški. Eno drži trdno: vera je za povprečnega Rusa izredno privlačna. Celo dijaki, ki so bili izbrani, da se udeleže literarnega seminarja na svetovnih mladinskih igrah v Moskvi, so strmeli, ko so zvedeli, da sem kot moderno nastrojena dijakinja ruščine — kristjanka, katoličanka. Vprašali so me o katoliški Cerkvi, čemu sem v njej Na prvi pogled se zdi uganka, kako da ima pravoslavna Cerkev, ki tudi v komunistični Rusiji še ižvi, kot duhovna sila tako malo moči. Nedvomno je njene slabosti delno krivo preganjanje vere in pa prisiljeno molčanje. Vprašala sem o tem tudi nekega duhovnika. Ta mi je rekel: »Cerkev se ohranja pri življenju še po liturgiji in zakramentih, čakamo na to, da ljudje pridejo k nam. Vse drugo je treba prepustiti božji Previdnosti.« Cerkve so odprte in jih, kot sem sama videla, obiskujejo ne samo stari ljudje. Povedali so mi, da celo člani komunističnih mladinskih društev prihajajo v cerkev, seve le tako, da jih nihče »nevarnih« ne opazi. Cesto prinašajo starši, ki so zrastli v dneh javnega verskega preganjanja, svoje otroke v cerkev h krstu in se tudi sami istočasno dajo krstiti. V Rusiji je 11 duhovniških semenišč, ki so stalno ne samo polno zasedena, marveč veliko premajhna, ker je vodno več prosilcev kakor prostora v njih. Veliko se-meniščnikov (pripravnikov za duhovski stan) prihaja iz nevernih družin in so prvotno bili tako vzgojeni, da je treba krščanstvo imeti za nekaj zaostalega. Vse cerkve, v katerih se vrši še služba božja, so v dobrem stanju. Vse stroške za vzdrževanje in še davke, ki jih mora vsaka župnija plačevati državi, prevzamejo nase verniki. Nekoč sem zastavila veliko vprašanje: »Ali bo „sveta Rusija” kdaj zopet dejstvo?« »Kdo ve?« je odvrnil mlad duhovnik, s katerim sem govorila. »Toda mi molimo za to.« Mnogo stvari v Sovjetski Rusiji kaže že na to, da mučeništvo, trpljenje in združene molitve vzhodnega in zahodnega krščanstva že začenjajo roditi sadove. Ne mislim pri tem samo na dobro obiskovane cerkve. Opažati je tudi, da ni ondi tistega egoizma in materializma, ki je na Zapadu tako razširjen. Dalje se mladina predaja dejavnosti, ki služi občestvu. Tu najdeš veliko iskrenost v osebnih odnosih, skratka bratski duh, ki pač nima nič skupnega z materializmom. Nad vsem pa je občudovanja vredna duhovna dejavnost v iskanju resnice. Ni samo želja, če rečem, da je v vsem opaziti že prve nastavke krščanske družbe. (Katarina Hunter Blair, »Katholischer Digest«, sept. 1958. Priredil dr. Metod Turnšek) predstave bližnja priložnost za smrtne grehe, b) zastran drugih, da jih ne bo vabil s svojo udeležbo, c) zastran cirkusa, da ne bo s svojimi prispevki podpiral njegovega nudizma. — Jezus ostro svari: »Ako te oko pohujšuje, izderi ga, vrzi proč, zakaj bolje je iti z enim očesom v življenje (— zveličanje) kot z obema v pogubljenje.« (To pomeni: ne hodi gledat, če nočeš smrtno grešiti.) 2) Da se igralkam ni bilo treba tako razgaliti, pričajo igralci, ki so kljub obleki igrali lahko. Je pa danes v zapadnem svetu tako, da hoče z razgaljenimi ženskami vsakdo kovati denar: filmski režiserji, gospodarji cirkusov, lastniki ilustriranih časopisov. Pod vplivom kulta vsestranske svobode smo dalje prišli do tega, da civilne oblasti glede pornografije skoro vse dovolijo, cerkvene pa nimajo moči, da bi ljudi prisilile k spoštovanju čuta sramežljivosti in dostojnosti. Moška poželjivost in ženska interesantnost tako nemoteno gresta z roko v roki, kot je pred nedavnim izjavila na Dunaju Sofia Loren: »Če Ženska ne kaže svojih telesnih mikov, ni več interesantna za moškega.« Ženska pa hoče biti interesantna, občudovana: moški jo hočejo največkrat tako imeti; gospodarjem to nese; kdor bi lahko prepovedal, ne prepove; kdor bi rad prepovedal, ne more: zato današnji kult ženske nagote. Zaključek: V take cirkuse ne hodi. Tudi drugim odsvetuj. Še posebno naj varujejo starši svoje sinove in hčere pred njim! PSI in KPI r Zakaj se ital. socialisti (PSI) ne odtr-žejo od komunistov (KPI) in ustvarijo močno socialistično stranko, kakor jih i-mamo n. pr. v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Vel. Britaniji? Taka socialistična stranka bi bila alternativa poleg kršč. demokracije in s tem bi se dokončno zajezila pot tako fašistični kakor komunistični diktaturi. T. č. Gotovo, da bi bila močna in enotna demokratična socialistična stranka v Italiji varen branik pred diktaturo z leve kakor Z desne. Tega se zavedajo vsi demokrati v Italiji. Zato so si mnogi že zelo prizadevali, da bi do take stranke prišlo, zlasti sta v tem oziru veliko storila Saragat in Fanfani. Vendar do sedaj brezuspešno. Zadnji kongres ital. soc. stranke t’ Neaplju priča o tem. Prav zato, ker je padlo v vodo upanje, da bi socialisti pod Nenni-jevim vodstvom postali demokratična stranka, ločena od komunistov, je podala ostavko Fatifanijeva vlada. V politiki eno so želje, četudi pametne, drugo so dejstva, četudi pogubna. Radio Trst A od 5. do 11. julija 1959 Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 15.40 Avsenikov kvintet. — 21.00 »Maurice Ma-sterlinck«, sestavil J. Peterlin. Ponedeljek: 18.00 Skladbe Bonportija, Bacha in Vivaldija. — 18.40 Vokalni kvartet iz Ljubljane. — 19.00 T. Penko: Iz življenja tujih ptičev: »Hoazin«. — 20.00 Športna tribuna - urednik: B. Pavletič. — 20.30 Jules Massenet: WERTHER, opera v štirih dejanjih. Torek: 18.00 Z začarane police - Ivanka Cegnar: »Stari Pluton«. — 18.10 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije, Škerjanc: Gazele, Arnič: Pesem planin. — 21.00 »250-letnica bitke pri Poltavi«. — 21.20 Lajovičeve komorne skladbe. — 22.00 M. Javornik: »Jeana Anrouchea pogovori s Paulom Claudelom«. Sreda: 18.00 Paganini: Koncert št. 4 v d molu za violino in orkester. — 18.40 Slovenske instrumentalne zasedbe. — 19.00 Zdravstvena oddaja - ureja dr. M. Starc. - 21.00 NE POZNAM TE VEČ, igra v treh dej., Aldo De Benedetti. četrtek: 19.00 Radijska univerza - Boris Mihalič: Iz zgodovine pomorstva. — 21.00 Iz življenja Indijancev - Vili Hajdnik: (6) KALUMET, PIPA MIRU. — 21.40 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije. Ob 22.05 M. Jevnikar: »Pregled slovenske književnosti«. Petek: 18.00 Bruckner: Simfonija št. 4 v Es Duru, imenovana Romantična. — 19.05 Radijska univerza - Janko Košir: Razvoj in pomen gozda - (6). — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu - ureja Franc Jeza. — 22.00 Znanost in tehnika - Miran Pavlin: »Barva v industrijskih obratih«. — 22.15 Koncert sopranistke Anite Meze, pri klavirju Gojmir Demšar - na sporedu so samospevi Modesta Musorskega. Sobota: 16.00 Novelist tedna. — 18.00 oddaja za najmlajše - Ivan Kraševec: PO JAGODE. — 19.00 Ko študent na rajžo gre - prva oddaja. — 21.00 ZAVAROVANJE, enodejanka, Alain Rene Lesage. — 22.00 Beethoven: Nokturno, op. 42. — 22.25 Orkester Franco Russo. Stran 4 Priznanja učencem naših šol na Tržaškem Šolarji z Brega so se letos dobro skazali razen v ožjem šolskem delu, tudi na raznih natečajih, ki so se jih potom šole udeležili. Letos je bilo teh natečajev več. Zajemali so: nego zob, ljubezen do živaili in spoštovanje narave sploh, misel o združeni Evropi in še marsikaj. Proti koncu šolskega leta je padovanski velesejem priredil natečaj, ki so se ga u-deležili učenci iz vseh krajev Italije. U-čenci so morali v nekaj kratkih stavkih povedati, kaj imajo najraje razen ljudi, priljubljenih igrač in živali. Da je bila naloga zahtevna, nam priča dejstvo, da je pregledna komisija, ki je prebrala tisoče prispevkov, določila za nagrado le 32. Med temi 32-imi so bili le 3 dopisi s Tržaškega: onega je poslal neki 14-letni italijanski dijak, ostala dva pa naša šolarja Boris Kr-mec iz Krogelj, učenec 5. razreda, in Oskar Salvi iz Doline, učenec 4. razreda. Doživetje teh dveh otrok je bilo nepozabno: vabljena sta bila v Padovo na velesejem; plačana vožnja zanju in še za dva spremljevalca; prijeten sprejem na velesejmu; fotografiranje, omemba v krajevnih časopisih in za spomin lepa popotnica v obliki harmonike na 32 basov za enega, in fotoaparat za drugega. Taki uspehi dajejo priznanje razen učencem, tudi njihovim staršem in učiteljem. Vendar ta dva primera nista edina v našem Bregu. Lani ob koncu šolskega leta so vsi učenci 5. razredov slovenskih in italijanskih osnovnih šol in dijaki na srednjih šolah pisali obvezno nalogo (v italijanščini!) o koristi dreves. Izmed učencev 5. razredov je na Tržaškem napisala najboljšo nalogo Majda Mahnič, ki je prešla letos na srednjo šolo. Ni prejela sicer nagrade, ker nihče izmed Tržačanov ni u-spel v deželnem merilu, kjer so bili tekmovalci tudi Goričani in Videmčani, vendar je že znak prvo mesto na Tržaškem lepo priznanje. Omenjamo to sedaj, ker smo izvedeli za ta laskav uspeh šele pred kratkim. Poleg teh zelo 'razveseljivih uspehov smo dolžni omeniti tistega, ki sta ga dosegla na risarskem natečaju Dora Slavec iz 4. razreda pri Domju in Mihael Glavina iz 4. razreda v Borštu. Vsak izmed njiju je za lepo uspelo risbo o ljubezni do živali (risbi sta bili razstavljeni v Trstu) prejel hranilno knjižico z naloženimi 1000 lirami kot spodbudo za nadaljnje delo. Vedno nas veseli, ko lahko pokažemo, da si slovenski otroci v slovenski šoli utirajo pot k uspehom, in ko za te uspehe prejemajo zaslužena priznanja. Nove železniške zveze V soboto 27. junija je začela poslovati nova sezonska železniška zveza med Trstom in Calalzom z zvezo za Cortino. Vlak odhaja iz Trsta ob 13.50 in je v Calalzu ob 17.42, kjer potniki takoj dobijo ozkotirni vlak za Cortino, kamor pripelje ob 19.40. Vrača se iz Cortine v nedeljo ob 18.49 in in je v Trstu okoli polnoči. Ta zveza bo zelo dobro služila tistim Trža-čanom, ki radi prebijejo konec tedna zunaj in bodo tako lahko udobno, poceni in naglo hodili v Dolomite. Spremembe na šolskem skrbništvu Šolski skrbnik dr. Tavella in podskrbnik dr. Lepore zapuščata Trst in se podajata na novo službeno mesto. Mesto šolskega skrbnika prevzame dr. Grippo. Od novega šolskega skrbnika pričakujemo, da bo o-četovsko ravnal z vsemi poverjenimi mu šolami in ne bo enim dober oče, drugim pa strog očim. Odhod beguncev V preteklem tednu je 42 jugoslovanskih in 21 drugih beguncev odpotovalo v Genovo, odkoder pojdejo z drugimi skupinami iz Italije in Evrope v francosko pristanišče Cannes, kjer se bodo vkrcali za v Avstralijo. Pri selitvi jim je pomagalo Ameriško katoliško odposlanstvo v Trstu. Dar ameriških katoličanov Trstu Drugemu kirurgičnemu oddelku tržaške bolnišnice so izročili operacijsko mizo s popolno zbirko raznih instrumentov, med katerimi je tudi seriograf za diagnostično slikanje z žarki med operacijo samo. Skupna vrednost tega darila, ki so ga Trstu poslali ameriški katoličani, znaša tri milijone 800.000 lir. Operacijsko mizo je upravi bolnišnice izročil ravnatelj ameriškega katoliškega odposlanstva v Trstu, don Bottizzer, v navzočnosti škofa, ki je napravo blagoslovil, vladnega glavnega komisarja, župana ter številnih zastopnikov zdravniškega stanu. Zaobljuba slovenskih tržaških skavtov Opčine, 29. jun. 1959. Velike reči se po navadi dogajajo v tišini, daleč od hrupa in kričečih reklam. Taki dogodki so le izraz globoke notranjosti, ki je že pogledala v oči stvarnosti položaja in ubira svojo pot naprej k vedno večjemu izoblikovanju človeka. Družino vodita oče in mati s tiho žrtvijo, ki je znana le njima in Bogu. Niti najboljši otroci ne bodo mogli tega nikoli popolnoma doumeti. Narode rešujejo skromni, požrtvovalni sinovi, ki se ne ozirajo na trenuten temen oblak ali neuspeh. Zares čuden zakon uspeha in narodove sreče! Je pa vendar resničen in poln tolažbe. Zato smo z zadoščenjem in zaupanjem v bodočnost spremljali tiho slavje naše slovenske tržaške skavtske organizacije. V nedeljo 28. junija so se namreč zbrali v Boljuncu predstavniki številnih čet s starešino in voditelji, da prisostvujejo slovesni zaobljubi novih skavtov in skavtinj. Prijavilo se je namreč kar šestinštirideset novih članov iz raznih krajev: tako iz Boršta, Ricmanj, Boljunca, s Katinare, z Opčin in iz mesta. Najprej so se poklonili v cerkvi Najsvetejšemu, Bogu Sabaot, Gospodovalcu nebeških vojnih čet, ki vlada ne z mečem in tudi ne z zvijačo, marveč z živo besedo, ki je učinkovitejša in ostrejša kakor vsak dvorezen meč in prodre do ločitve duše in duha, tudi do sklepov in mozga, ter razsoja misli in namene srca. Zatem so se podali na bližnje dvorišče, kjer so se zbrali vsi po četah. Cela gruča ljudi se je mimogrede ustavila in se čudila obredu skavtske zaobljube. Že nekaj časa nismo vajeni več slišati na slovenskem zaobljube zvestobe slovenske mladine Bogu in narodu. Saj se starši z žalostjo sprašujejo, kako da je njihov otrok vedno bolj tuj njihovemu mišljenju in čustvovanju. Ne morejo razumeti preračunanega brezsmotmega življenja mladine na Tržaškem. Sanjajo o časih, ko so sami sodelovali v podobnih organizacijah, bodisi pri pevskem zboru ali pri prosveti, bodisi pri telovadnem društvu in podobno. Tako je prav nedeljska zaobljuba novih slovenskih tržaških skavtov dokaz, da se tu na Tržaškem vendarle kljub vsemu marsikaj obnavlja. Mladina dela, skromno, požrtvovalno, vztrajno. Dela z Bogom za narod. Razume bolečino ponižanega naroda in ga ne izkorišča ne z izrabljanjem sredstev, ki so bila utrgana delavcu in katerih se drži še kaj drugega kakor le solza bratov ne s kratkovidnim trenutnim ugodjem. Tudi zastava, pri kateri so ti naši mladi ljudje zaprisegli zvestobo Bogu in narodu, nosi napise, ki spominjajo mladega človeka na težko borbo proti notranjim oviram, proti sovražnikom mladosti in poštenosti. »Krdelo izvidnikov«, se bere prvi napis. Nato »Bodite pripravljeni!«. Na drugi strani pa dviga sv. Jurij božji meč proti zmaju, stari kači, ki sika svoj strup proti vsemu, kar je poštenega in lepega in našega. Zvestoba do Boga in domovine ne bo speljala nobenega izmed teh mladih ljudi v brezsmotrno izživljanje, ki ustvarja av-tome, ki se prodajajo tujcu ali nepoštenosti, marveč bo izoblikovala zavestne, svobodne ljudi, ki živijo s svetlim in jasnim pogledom v naše težave in v naše skrito veselje, ki je porojeno v žrtvi dela za skupnost. Zato kličemo tem svojim mladim ljudem: »Krdelo izvidnikov v boljšo bodočnost na domači zemlji, vztrajno naprej!« USPEHI NA SREDNJIH ŠOLAH NA TRŽAŠKEM šolska vrata so se za par mesecev zaprla. Mladina se podaja v kolonije in na letovanja. Te dni je šlo večje število dečkov v kolonije v Devin, Agordo in Rigolato. Slovensko dobrodelno društvo, Vincenoijeva konferenca in Slokad organizirajo tudi letos letovanja šolske mladine. Najprej so na vrsti dečki, prihodnji mesec pa jim bodo sledile deklice. Na letovanje se pripravljajo tudi skavti, Slov. dijaška zveza in tudi Kulturni klub bo kot običajno organiziral letovanje v Kanalski dolini. Bolj kot pa oddih zanima našo javnost, kako so se kaj naši mladi odrezali v šoli. O maturantih še ne moremo spregovoriti, ker se prav te dni potijo. Bolj točno za splošno javnost bomo lahko videli uspehe iz Izvestja, vsak posameznik pa tudi ve, pri čem je. Za širšo javnost naj služi naslednja preglednica o številu in uspehih naših srednješolcev: J gola. Število dijakov ob koncu leta: Izdelali: Pepravni izpiti Zavrnjeni Neoc: Pripuščeni k zaključ. izpitu: Višja gimnazija s klas. in realnim oddelkom 173 75 40 6 52 Učiteljišče 36 11 8 — — 17 Trg. akademija 205 74 72 15 5 39 Nižja gimnazija 347 169 87 10 6 75 Ind. strok, šola - Trst 180 114 43 1 4 18 Trg. strok, šola - Trst 96 31 15 13 1 36 Ind. tečaj v Nabrežini*) 57 37 11 2 — 7 Ind. tečaj na Opčinah*) 109 61 28 7 1 12 Ind. tečaj v Dolini *) 58 22 25 5 — 6 Trgovski tečaj na Katinari 20 12 7 1 — — Trgovski tečaj na Proseku 29 19 9 1 — — Skupaj: 1310 625 345 55 23 262 *) Ti tečaji imajo priključen tretji razred. Promocija V petek 26. t. m. je na tržaški univerzi promovirala za doktorico leposlovnih ved gdč. Ileana Ferlat. Zagovarjala je tezo iz zemljepisa o Brdih. — Novi doktorici iskreno čestitamo! Učni uspehi 1959 Na Drž. Nižji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici so izdelali sprejemni izpit sledeči dijaki: Božič Ivan, Braini Marko, Bratina Ivan, Bresciani Peter, Brumat Alojzij, Cotič Vojko, Devetak Severin, Drufovka Branko, Ferletič Ciril, Figel Stanislav, Gomišček Franko, Hvala Sidonij, Klanjšček Sergij, Marussi Edvin, Mersecchi Rudolf, Mohorčič Vincenc, Mozetič Mitja, Nanut Mirko, Obidig Srečko Bruno, Paulin Igor, Pellegrin Ed- vard, Rosi Levin, Sfiligoj Viljem, Sussi Ivan, Tommasi Jurko, Troha Bogdan, Braini Fernanda, Bric Nevenka, Brisco Tatjana, Budal Nevica, Calligaris Nadja, Hlede Darinka, Koren Silvana, Marassi Divina, Marassi Lucija, Marega Loreta, Micottis Avrelija, Pahor Zarja, Radetti Milena, Skerk Nataša. Nižji tečajni izpit so izdelali: Kogoi Lucijan, Kuzmin Branko, Radetti Emil, Barbarino Irma, Braini Miroslava, Carrara Zmaga, Cescutti Metoda, Knez Helena, Komjanc Ana, Kunej Franka. 8 dijakov je dobilo popravne izpite; dva dijaka sta bila zavrnjena. Peti • razred gimn. v gorici je izdelala Massera Majda, 3 dijaki imajo popravne izpite. Uspeh zaključnega izpita na Strokovni šoli v Gorici Zaključni izpit na Strokovni šoli so i* delali sledeči dijaki: Ambrosi Aleksandei Berlot Franc, Cingerli Ivanko, Cingerli Z« ko, Dusman Bruno, Gorjan Drago, Jele* Gvido, Koren Ivan, Marega Danilo, Marin Edvard, Mersecchi Pavel, Mervič Mirja> Ozbot Ivan, Tomsic Boris, Tretjak Igna' Zavadlav Ivan, BRIŠKO JOŽICA (odlii njakinja), Ferligoj Renata, Figelj Luči« Komjanc Miroslava, Matezic Rafaela, Pri» ci Jolanda, Šuligoj Tatjana. 14 dijakov ima popravne izpite v jeseni Odkritje spomenika Ivanu Trinlfl V petek 26. jun. so z lepo in prisrči* slovesnostjo odkrili novi nagrobni šport? nik msgr. Ivanu Trinku. Ob 10. uri so S zbrali njegovi sobratje iz Beneških dolin zastopniki videmske duhovščine ter pre« domačinov, da so za pokoj njegovi dui prisostvovali sv. maši, ki jo je v trčmul ski cerkvi daroval dekan iz šempetfl Pozneje so se jim pridružili še sobratje Goriškega. Skupno se je zbralo 30 duho« nikov. Med mašo je o pokojnem lep spregovoril rektor videmskega semenišča Spomnil se je velikih zaslug pokojneg* Trinka za Cerkev in ljudstvo. Po maši ^ pokopališču so blagoslovili ilepi nagrobni ki je delo akademskega slikarja Tone*® Kralja. Spomenik je zelo okusno zasitf van in izdelan iz barvnega marmorja. Sil® bolično priča o tem, kar je Trinko bil knjiga o njegovi učenosti, kelih in štol o duhovništvu, križi in plameni o njego’ veri. — Toda še bolj kot v tem spomenik' bo Trinko živel v srcih beneškega ljudstva katero je učil v materinem jeziku, rt1 oznanjal sv. vero in zanje daroval mašo. Pevma V soboto 27. t. m. sta v naši cerP stopila pred oltar Silva Reja, učitelji^ in Alojzij Jakončič, slovenski naselje® v Kanadi. Gospodična Silva je bila dol| letna naša cerkvena pevka in tudi z ših odrov se je njen prijetni sopran m®' gokrat slišal. Zato nam je res žal, da n®* sedaj zapušča. V novi domovini in na novi poti želiC* zato novo poročencema, da bi jima 8a naklonil vso srečo! Podgora Preteklo soboto sta se pri nas poroči'] v gdč." Brezigar Nervina ter Tronkar J* ns lan. Oba sta iz naše župnije. Nevesta I Vs sestra č. g. Hilarija, ki službuje v gliano v Furlaniji, ženin je pa častil tržaške policije. Poročil ju je nevesti1 brat č. g. Hilarij. Med mašo je igral ^ orgle Maks Debenjak, svirala je pa tu< violina. Obema novoporočencema obilo sreče & skupni življenjski poti! Po Sv. maša za žrtve vojn Prihodnji ponedeljek, 6. jul., bo ob 8. $ v goriški stolnici sv. maša za vse žrl* vojn. — Ta maša se bo darovala vsak P^ ponedeljek v mesecu. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpa trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več ^ davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mot*^ Tiska tiskarna Budin v Gorici ^ 19. VII. vsi na Repentabor k veličastni igri Slehernik gospodarske težave v Jugoslaviji Agencija Italia: Gospodarsko stanje v državi je resno, kakor ni še nikoli bilo. O tem pričajo podatki, ki jih navaja samo jugoslovanski strokovni tisk, ko razpravlja, kako bi se dalo temu pomagati. Prvi tak podatek je odstotek povečave v čisti storilnosti. Ta je leta 1957, 1958 ter v prvih mesecih letos dosegel komaj 0,1, to se pravi, skoraj nič. V državah Zahodne Evrope se ta odstotek letno giblje med 4 in 8. Toda še to malenkost so v Jugoslaviji dosegli le z vključitvijo nove delovne sile in je torej to povečanje, gospodarsko vzeto, le navidezno, kar zelo skrbi oblastnike in strokovnjake. Življenjska raven in čista storilnost sta namreč v neposrednem sorazmerju, to razmerje je pa pogojeno po stopnji izobrazbe, po tvami blaginji, po možnostih za razvedrilo, po razpoložljivosti denarja, po višini plač in po marsičem drugem. NOVI SISTEMI PLAČEVANJA Pri poskusih, da bi dosegli dejansko povečanje storilnosti, so začeli spet uvajati tisti način plačevanja delovnih ljudi, ki je bil v veljavi že pred petimi leti, namreč nagrajevanje po količini izdelave. V zadnjih petih letih zaradi stalnih mezd in plač ni bilo mogoče doseči povečanja, ki bi narekovalo, naj takih mezd in plač ne opuste. Po drugi strani pa je nagrajevanje po storilnosti ali po učinku ali po izdelavi popolnoma nasprotno socializmu, ki pa dopušča tekmovanje med delavci in med podjetji. Zdaj upajo, da bodo z novim načinom plačevanja kdaj le premagali sedanje stanje. Ni pa delovnemu človeku pri tem načinu zagotovljena nikakršna najmanjša osnovna mezda, tako da bo lahko nagrada ponovem dosegla samo 70 do 80% tistih prejemkov, ki so bili zagotovljeni poprej, in taki primeri so se že dogodili. V ta okvir je treba dalje postaviti vprašanje opreme, brez katere povečanja storilnosti ni. Tudi to je eden izmed gospodarskih križev, zakaj Jugoslavija si ne more privoščiti obsežne blagovne menjave s tujino, ki je edini način za njeno mednarodno trgovino, kajti države, iz katerih je prisiljena uvažati nujno opremo, ji — razen Italije — nočejo dovoljevati kreditov. Nova plačna tarifa zadeva zdaj okoli 50% delavstva. Njena uvedba je v začetku naletela na naklonjen sprejem, toda kmalu je vzbudila številne kritike njena druga plat. V J ugoslaviji velja'namreč sistem postopnega obdavčevanja, iki ima za izhodišče najmanjšo delavčevo mezdo. Ker postopna obremenitev pri večjih prejemkih izredno rase, država delavcu v obliki davkov vzame velik del tistega, kar se mu z večjim delom posreči zaslužiti. BREZBRIŽNOST IN BOJKOT Nezadovoljnosti se v razmerju do režima in do njegovih pobud pridružuje občutek fatalistične brezbrižnosti, ki se spreminja v očitni bojkot. Resnost tega množičnega razpoloženja je očitna v Hrvatski, ki leži sredi države, ter v Sloveniji, ki je v neposrednem stiku z zahodno blaginjo in omiko v Avstriji in Italiji. V tovarni aluminija glinice Kidričevo pri Ptuju, ki je ena največjih te vrste v Evropi, saj daje zdaj na leto 20.000 ton aluminija in ga bo leta 1961 izdelovala 46.000 ton, je bila pred kratkim enodnevna stavka. Neredov sicer ni bilo in morda zaradi tega stvar doslej še ni prišla v javnost. Toda ta podrobnost je značilna za položaj v Sloveniji, zakaj prav v Kidričevem so celo nekaj mesecev prej ko drugod uveljavili novi način plačevanja. MAKEDONIJA IN ZAOSTALI JUG Ta položaj dobiva drugačnega izraza v drugih predelih države. V Makedoniji, kjer so bili, kakor je razodel sam Tito, podobni incidenti kakor v Zagrebu, ne da bi se bilo za to prej vedelo, prevladujejo avtonomistične težnje, ki dobivajo značaj separatizma. Nacionalističnim težnjam daje moč zlasti stari rod, ki je bil vzgojen v Bolgariji. To se je godilo v glavnem do leta 1912, ko je ta republika bila pod Turčijo in je uživala obsežno avtonomijo. Ta rod je gonilo opozicije proti beograjskemu režimu. Nacionalistični duh preveva tudi makedonsko mladino, ki sicer ne kaže naklonjenosti do Bolgarije, čeprav je makedonščina dosti sorodnejša bolgarščini kakor srbščini; pač pa mladino žene želja po neodvisnosti od Jugoslavije. Na zadnjem kongresu Zveze komunistov Makedonije, ki se je končal 22. maja, so ostre obsodbe veljale zlasti Bolgariji, katero obtožujejo, da izpodkopava strnjeno zvestobo Makedoncev do Jugoslavije. To je bila spretna poteza, ki pa naj bi le °T vračala pozornost od pravega jedra ® vprašanja: od makedonskega separati#1^ Makedonija je ena najsiromašnejših industrijsko najbolj zaostalih jugoslo' skih zveznih republik in zaradi tega ^ pava znaten del dižavnega proračuna- ►ri- ža eno najšibkejših točk državne in zaradi tega prihaja tja obilnejša bolj bistvena pomoč. Na primer: v nj m In ro Pr vi, *>j ni Dl U; d« te je sn gc Ve Sl Vc sl je di di ot v bi k< di t>i So st Pi č« bi a? tf lju, prestolnici Makedonije, znaša o tek v večanju števila novih stanovanj set tisočink na leto, v Evropi povp1'1^ sedem tisočink, v Italiji pet. To daj; prednosti Makedoniji in drugim zaost^ predelom Jugoslavije pa je spet vzro^ opozicijo v Sloveniji, ki mora svoj Di ni dohodek, največji v vseh jugos skih republikah, ker je najbolj indu5V| lizirana, skoraj v celoti oddajati osre^ lat državni blagajni, da ga beograjska v potem deli manj razvitim republik*111' Severni del države se upira temu 1 ^ čenju navzdol ter skuša braniti svoj0 Ijenjsko raven, katero si je priboril # vilnih desetletjih dela, razvoja innaP1