TITO NI BIL SAM
»Človeka smrt požanje, človeštva ne; naprej z njim, kar je storil zanje, bo živelo vselej.«
Te Prešernove besede so nam tolažba in spodbuda ob kruti novici, da je prenehalo biti srce Tita, srce človeka in voditelja, po katerem je ljudstvo imenovalo svojo domovino Titova Jugoslavija. Prenehalo je biti srce človeka, ki je na čelu vseljudskega gibanja iz stare temnice narodov, dežele narodnostnih, verskih in socialnih zapletov siromaštva in brezpravnosti, materialne in duhovne zaostalosti in životarjenja, ustvaril in zgradil današnjo novo Jugoslavijo, gospodarsko in kulturno razvito deželo
z najbolj naprednim političnim sistemom in visokim ugledom med narodi sveta.
Smrt nam je vzela človeka, ki so ga vsi kontinenti naše zemlje priznavali za največjo osebnost našega časa. Bil je legendarni junak, ki se je že pred vojno v najtežjih pogojih bojeval za srečo ponižanih in zatiranih, in tato —kot partizan —organiziral junaški narodnoosvobodilni boj narodov in narodnosti Jugoslavije. Bil je legendaren poveljnik, ki ni — tako kot drugi vojskovodje — osvajal, ampak osvobajal, malim in zatiranim narodom sveta pa dokazal, kako je mogoče premagati najmočnejšega sovražnika. Bil je državnik, ki je svojo državniško modrost črpal iz najbolj vročega hrepenenja po dostojnem življenju doslej zatiranega sveta na zemeljski obli. Zato je bil ustvarjalec svetovnega gibanja neuvrščenih, ki je, kot obet miru, najsvetlejši pojav sedanjosti. Bil je izjemna osebnost, ki ni odločno vplivala samo na zgodovino naših narodov in narodnosti, ampak na zgodovino vsega človeštva. Njegove zasluge za srečo našega delovnega človeka, za socializem in mir na svetu so neizmerne. Umrl je človek, ki smo ga imeli najrajši in ki so ga zaradi njegove človeške veličine morali spoštovati celo sovražniki. Umrl je človek, o katerem je mogoče reči, da je pravi državnik v zgodovini, ki ga je obkrožilo toliko resnične ljudske ljubezni kot doslej še nobenega. A ta ljubezen ni bila kult osebnosti, ampak izraz resnične sreče, povezane s Titovim imenom, Titovim delovanjem, Titovim zgodovinskim preoblikovanjem našega življenja in sveta.
Nekoč je dejal: »Plodov vsega doseženega dela ni treba pripisati samo meni, pač pa vsej generaciji in tovarišem, ki so šli za menoj in se z menoj borili. Samo en človek ne more mnogo napraviti, naši uspehi so plod nas vseh skupaj.«
Danes se moramo teh njegovih besed zavedati bolj kot kdajkoli. Vsi plodovi dela, ki ga je opravil Tito, so tukaj. Tukaj je njegova dediščina, njegov ugled in slava, z njima pa je nerazdružno povezano tudi ime Jugoslavije, naše socialistične revolucije, socialističnega samoupravljanja, neuvrščene svetovne politike narodov in ljudstev vsega sveta. In ker je Tito ustvaril nov lik voditelja, nov način vodenja socialistične države, novo odgovornost ljudskega tribuna edinemu suverenu — delovnemu ljudstvu, nam bolečina ob Titovi smrti narekuje junaško voljo, da niti za hip ne bomo nevredni njegovih poti. Zavedati se namreč moramo, da je ob Titu zrasel nov rod revolucionarjev Kardeljevega kova, a njihova nepremagljiva sila
raste iz istih korenin, kot je rasla Titova.
Zato se motijo tisti, ki mislijo in celo želijo, da bomo krenili po Titu nazaj. Nasprotno! Še bolj se bomo trudili, da bomo imeli Titovo politiko — socialistično, ljudsko, napredno, samoupravno 'in neuvrščeno, pogumno in zvesto.
Smrt izjemne osebnosti je nepopisna izguba. Zlasti smrt T-ita, ki je kot zgodovinski pojav neponovljiv. Razlika med Titom in podobnimi zgodovinskimi osebnostmi je v
tem, da Tito ni bil sam, ampak je bilo z njim naše ljudstvo, svi narodi in narodnosti Jugoslavije, bila je nepregledna množica zatiranih in tlačenih po svetu. In vsa ta sila ostaja »z njim, kar je storil zanje«. V vsej tej sili bo Titov duh živel naprej in nam bo porok, da bodo Titove vizije zmeraj lepše prihodnosti iz dneva v dan večja resnica.
Iz govora Mitij e Ribičiča ob Titovi smrti
ČAS TERJA OD NAS NOVE USTVARJALNOSTI IN NOVIH PRIDOBITEV
»Vsako zdravo seme obrodi svoj sad, če ga vržemo v primerno in skrbno obdelano zemljo. Skrben kmečki gospodar bo od svoje žetve dal del najboljšega pridelka na stran in ga ob primernem času uporabil za seme. S tem si zagotovi svoj življenjski obstoj, če se pa pri tem še posebej potrudi, da skrbi za najrazličnejše izboljšave pri svojem delu, je tudi žetev vsako leto večja.
Tako kot kmet tudi vsi ostali delovni ljudje dajejo del sadov svojega dela stran, ki ga ob primernem času uporabijo za najrazličnejše namene, v korist družbe in posameznika. Tak del sadov dela naših delovnih ljudi je samoprispevek, to je del zaslužka, ki ga vsak delovni človek po prostovoljni odločitvi prispeva v skupni sklad, s pomočjo katerega gradijo šole, otroške vrtce, ceste in komunalne objekte velikega družbenega pomena.
Lahko trdimo, da je samoprispevek del naše žetve, ki jo kot seme vržemo v pravo zemljo, sadovi pa se kažejo na nas samih in se bodo kazali tudi na tistih, ki bodo prišli za nami,« je zapisal učenec naše ustanove pred leti, ko je šlo za uvedbo krajevnega samoprispevka. Napisano nam dokazuje, da imamo v kraju mlade napredne ljudi, ki se s svojimi zrelimi mislimi lahko primerjajo z marsikaterim odraslim.«
Program investicij na področju KS Žiri za potrebe šolstva zajema v planskem obdobju 1931—1985 naslednje:
—	11 učilnic za predmetni pouk z ustreznimi kabineti in najsodobnejšo audiovizualno opremo ter didaktičnimi sredstvi zlasti za potrebe matematično-naravo-slovnih predmetov (ma, fi, ke, bi), fonolaboratonij za tuje jezike in ostale učilnice za sl. j., ze„ zg. in lik. p.
—	Večnamenski prostor, ki bo služil v dopoldanskem času za potrebe določenih rekreativnih in učnih zaposlitev učencev, bo v opoldanskem času jedilnica, v popoldanskem času pa spet prostor za zaposlitve. V večernih urah to postane manjša krajevna dvorana za kulturne namene komornega značaja, npr.: stalna galerija slikarjev, koncerti pevskih zborov, instrumentalni koncerti, dramske predstave, recitali in podobno.
V tem prostoru naj bi predvidoma stal prvi koncertni klavir v našem kraju!
—	Študijski center šole, ki zajema knjižnico s prostorom za intenzivni študij in predavalnico z 80 sedeži, je središče vse šole. Projektiran je tako, da je središče vseh poti v šoli, ki se križajo -med staro stavbo, novo stavbo, VVZ in telovadnico. Knjižnica bo imela na razpolago vso mladinsko in otroško literaturo.
—	Mala telovadnica za potrebe VVZ in nižjih razredov.
—	Manjši prostori za pisarne svetovalnih pedagogov delavcev in prostor za šolsko ambulanto.
—	Ureditev stare stavbe za potrebe razrednega pouka.
—	Zgraditev šolskih športnih igrišč na travniku ob šoli proti Sori. Igrišča bodo zajemali dve košarkarski ig rišči in odbojko po širini, po dolžini pa rokometno in mali nogomet. Na tej asfaltirani ploskvi bo moč začrtati tudi druga igrišča. Okrog igrišč bo petstezna 200 m tekaška steza in naprave za atletiko. V tem kompleksu bo tudi zaklonišče z 200 zakloniščnimi mesti, kar je največ, kar smo lahko dosegli glede na stroge zakonske predpise. Zaklonišče bo dvonamen-sko za vojno stanje in mirnodobsko stanje.
—	Na severnovzhodni strani šolske stavbe se prizida še manjši prizidek za potrebe šolske delavnice. To bo učilnica z deponijo materiala, prostor za strojni park — stružnica, mizarski stroji in ostalo, fototem-nica in kabinet učitelja. Poleg delavnice bo v etaži učilnica s kuhinjo za potrebe gospodinjskega pouka. Glasbeni pouk ostane v stari stavbi.
Celotni navedeni kompleks bo imel cca 2.000 m2 šolskih novih površin. Celotna investicija po cenah iz leta 1979 znaša predvidoma 4 milijarde starih dinarjev z opremo in vsemi preureditvami (kotlovnica na tekoče gorivo). Končna vsota bo verjetno višja, saj plan ne upošteva inflacijskih gibanj, ki bodo prav gotovo.
Vrstni red investicij je za našo KS ugoden. Poleg obvez-nositi iz prejšnjega planskega obdobja — to je center usmerjenega izobraževanja in podružnična šola Selca, je naša investicija na vrsti druga, takoj za adaptacijo OŠ Peter Kovčič v Škofji Loki. Tako ugoden vrstni red smo dosegli predvsem s pripravljenostjo na investicijo. Izdelana je že skoraj vsa dokumentacija -(izvedbemi projekti), časovno predvidevamo pričetek investicije v 82. ali 83. letu. Vse je seveda odvisno od možnosti najetja bančnih kreditov republiške Izobraževalne skupnosti. V ugodnih pogojih upamo, da bo otvoritev novih šolskih prostorov leta 1983 ob krajevnem prazniku oziroma 40. obletnici osvoboditve Žirov.
S tem bi potrebe osnovnošolskega izobraževanja v Žireh bile rešene za vsaj 20 do 30 let. žirovska šola bo prva v občini, ki bo med centralnimi šolami prešla na celodnevni pouk — novo obliko novega časa. Predvidevamo, da dalj časa v osnovnošolski prostor v žireh ne bo potrebno več investirati. Na tem mestu bi želel odgovoriti tudi družbenopolitičnim organizacijam Kladivarja, ki vprašujejo, zakaj v letih 1986—2000 ni predvidenih nobenih vlaganj v šolski prostor.
Vprašanje je umestno, odgovor pa je naslednji:
Od leta 1986 do 2000 je plan sestavljen v najbolj grobih obrisih. Podrobnejši plan se bo sestavljal ob možnem novem samoprispevku leta 1986. Izobraževalni skupnosti
smo že poslali sugestije, kako upoštevati Žiri v naslednjem obdobju. Naše potrebe bodo sicer v celoti pokrite in do leta 2000 ne bo potrebno dozidati novih površin. Tu pa je vseeno nek problem, ki ga kaže upoštevati in reševati v obdobju 1986—2000. To je stara šolska stavba, ki s svojimi lesenimi stropi vsekakor ni najbolj primerna za pouk gledano tudi s požarno varnostnih stališč. Potrebna bo temeljita adaptacija z gradnjo betonskih plošč, novih podobnih oblog, temeljitejše izkoriščenosti šolskih hodnikov in še kaj. Z Izobraževalno skupnostjo smo že v dogovoru, da se vnese to v plan 1986—2000. Nasprotovanj ni, kljub temu, da iz programa za sedanji samoprispevek to ni razvidno.
Šolstvo je družbena dejavnost, ki je prav gotovo od svojega obstoja dalje bila podpirana s samoprispevki. S šolsko stavbo, ki je bila zgrajena z velikim entuziazmom delovnih ljudi v Žireh, prav tako lahko trdimo, da je bila zgrajena s samoprispevkom. V šoli hranimo zanimiv arhiv, ki nam pripoveduje, koliko smrek in hlodov je daroval ta in ta kmet, koliko udarniških ur je žrtvoval spet drugi, koliko denarnih prispevkov se je zbralo od
KAKO PRODAJAMO
Prodaja v prvih petih mesecih letošnjega leta ne teče po predvidenem planu in se pri nekaterih programih močno zatika.
Najslabše teče prodaja hidravličnih elementov in komponent. Planirali smo prodajo v višini 19.000.000,— din dosegli pa smo samo 10.740.000,— din realizacije. Vzrok za slabo realizacijo na tem programu je v glavnem izpad proizvodne realizacije.
Prodaja hidravličnih preoblikovanih strojev prav tako močno zaostaja za planirano količino. Planirali smo prodajo v višini 1.979.000,— din dosegli pa smo le 350.000,—-din realizacije. Hidravlične preoblikovalne stroje imamo izdelane im so na zalogi gotovih izdelkov. Vzrok za slabo realizacijo pni prodaji hidravličnih preoblikovalnih strojih je v zmanjšani investicijski dejavnosti v letošnjem letu. Poleg tega se hidravlični preoblikovalni stroji prodajajo v obdobju po zaključnih računih, ko so v podjetjih izločena sredstva za investicije. V zadnjem času smo povečali napore pri prodaji hidravličnih stiskalnic in pričakujemo izboljšanje realizacije pri prodaji hidravličnih stiskalnic.
Program opreme za hidravliko teče po planu in je celo precej presežen. Program opreme za hidravliko se izdeluje izključno po fiksnih naročilih in preseganje plana pomeni, da smo imeli več naročil, kot smo planirali in s tem presegli plan v proizvodnji in prodaji. Pri prodaji elektromagnetov smo dosegli planirano realizacijo, prav tako smo dosegli plan pri vibracijskih dodajalnikih, pneu-mo komponentah in pneumo sistemskih.
Program orodjarskih zatičev smo rahlo pod planom, pri indikatorjih napetosti pa smo zopet močno pod planirano realizacijo.
Indikatorje napetosti smo začasno nehali prodajati, ker smo prešli na nove izdelke. Z prodajo novih indikatorjev napetosti smo že pričeli v začetku junija.
V mesecu maju smo se udeležili tudi Beograjskega sejma tehnike. Na sejmu smo predstavili hidravlične elemente in komponente, ki predstavljajo naš že ustaljeni
posameznikov.
In kaj je bilo to drugega kot samoprispevek? Danes, ko prejemamo redni mesečni dohodek, pa prispevamo v denarju, V žireh smo torej gnidili šolo s samoprispevkom in še jo bomo gradili.
Leta 1952 so obstajali načrti za razširitev obstoječe stavbe, ker je že takrat postajala pretesna, a ni bilo razumevanja za šolske probleme. Načrti, za katere je bilo izdanih precej sredstev, so obležali v šolskem arhivu, danes pa se le še posmihamo staromodnim rešitvam, ki so za tisti čas arhitektonsko bile prvovrstne.
Preko 70 starih milijonov smo žrtvovali v tem letu za pridobitev potrebne dokumentacije. Ali bomo v žireh dovolili, da nam načrti še enkrat zastarajo ali pa bomo ujeli ta vlak, ki nas bo vse skupaj popeljal v lepšo prihodnost?
Premislil krajan, in se odloči pa svoji pametni presoji, v katero zaupamo!
Slobodan Poljanšek
proizvodni program. Razstavili smo tudi »manipulator« strežno -napravo v sestavu z hidravličnim preoblikovalnim strojem in vibracijskim dodajalnikom. Iz programa vibracijskih dodajalnitkov pa smo razstavili števno napravo.
Zanimanje kupcev za naše izdelke je zelo veliko. Vendar se večje količine naših izdelkov le počasi širijo na našem trgu. V Jugoslavijo so izvažale mnoge zapadne firme svojo hidravliko, to hidravliko pa ini tako lahko nadomestiti z našo hidravliko, posebno tam, kjer jo uporabljajo v večjih količinah. Nekateri proizvajalci hidravlične elemente izdelujejo tudi sami za svoje potrebe. Pri vsaki zamenjavi hidravličnih elementov in komponent nastane problem prehoda na novega dobavitelja v pregledu kom-pletnosti asortimana, kvalitete in rezervnih delov, zato ni možna hitra zamenjava hidravlike naše namesto uvožene.
Veliko zanimanje je veljalo tudi strežni napravi, saj je od drugega dne sejma pa do konca sejma neprestano obratovala in s tem ustvarila pri obiskovalcih vtis solidne izdelave in zanesljivega delovanja.
Osnovno vprašanje vsakega resnega interesenta je bilo, po kateri licenci delamo in koliko uvoženega materiala je v naših izdelkih. Ko smo jim povedali, da izdelujemo hidravliko na osnovi konceptov lastnega razvoja po evropskih standardih in iz domačih surovin je bilo odpravljeno vsako nezaupanje v našo hidravliko in pridobili smo si novega potencialnega kupca.
Rado Bogataj
SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Dne 14.5.1980 so potekale prve seje novoimenovanih izvršilnih organov delavskega sveta — komisij ter samoupravne delavske kontrol e.
Poleg izvolitve predsednika in njihovih namestnikov so se člani seznanili z nalogami posameznih komisij.
Za predsednike in njihove namestnike komisij so bili izvoljeni:
1.	Delavska kontrola:
Bogataj Jože, predsednik Krvina Pavel, namestnik
2.	Odbor za OD:
Luznar ing. Janez, predsednik Šorli Marjan, namestnik
3.	Odbor za obveščanje:
Temelj Franci, predsednik Dolenc Danica, namestnik
4.	Odbor za družbeni standard:
Božič Franko, predsednik Bogataj Rado, namestnik
5.	Odbor za delovna razmerja:
Bogataj ing. Miha, predsednik Kristan Anton, namestnik
KAKO DELUJE SERVISNA SLUŽBA
V okviru prodajno finančnega sektorja je bil v začetku preteklega leta ustanovljen oddelek montaže in servisa. Hiter razvoj obsega asortimana izdelkov in povečanja proizvodnje, hkrati pa tudi skrb za upoštevanje in izvajanje določil Zakona o standardizaciji, je narekoval ustrezno formiranje skupine, ki bo v tem smislu izvajala dela iin naloge montaže in servisa.
Oddelek je organiziran tako, da je zagotovljena montaža v roku, ki je določen s kupoprodajno pogodbo. Tudi servisiranje naše opreme se izvaja v roku, ki je predviden s kupoprodajno pogodbo ter ga določajo naši pozitivni predpisi po Zakonu o standardizaciji.
Servisna služba je odgovorna, da se vsa montažna in servisna dela opravljajo v postavljenem in zahtevanem roku ter kvalitetnem nivoju, pri tem pa upoštevajo navodila oziroma kriterije in norme konstrukcije ter tehnološke dokumentacije.
Pri opravljanju končnih funkcionalnih preizkusov montirane naprave pri naših kupcih, smo prisotni na željo oziroma zahtevo kupca ter sodelujemo pni teh. končnih prevzemih.
Predvsem pri montaži posameznih in zahtevnejših naprav, v največji meri so to hidravlično pogonski agregati, ki so vgrajeni v razno industrijsko opremo, je običajno že pri sklepanju pogodb dana zahteva, da hidravlično opremo montira proizvajalec. V teh primerih je potrebno poznavanje delovanja določene naprave, je pa zato s spuščanjem naprave v pogon lažje in hitrejše delo. Izdelava in poznejša montaža kompleksne hidravlične opreme, vključno pogonski in krmilni del; izvršna skupina ter odgovarjajoča avtomatika, s čimer kupcu nudimo in zagotavljamo opravljanje lahko tudi nekega povsem avtomatskega tehnološkega ciklusa, je še posebej zahtevna In odgovorna pri montaži zahteva seveda sode-
Na izredni seji DS dne 28.5.1980 pa so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Povišajo se cene orodjarskih zatičev za 12,5 % in sicer na osnovi Sporazuma o spremembi zadržanih cen za strojno rezilno orodje, diamantno orodje, ročno električno orodje ter za njihov pribor in nadomestne dele, sporazum je bil objavljen v uradnem listu SFRJ 25/80, podpisalo pa ga je 12 proizvajalcev in 23 kupcev — potrošnikov. K temu sporazumu je dal soglasje Zvezni zavod za cene dne 25.4. 1980.
2.	Sprejmejo in potrdijo se spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ZPS in Statuta ZPS.
V omenjene akte so vgrajene spremembe in dopolnila, ki so vezana na vskladitev z zakonom o združenem delu, zakonom o delovnih razmerjih.
Sprejete spremembe in dopolnila pa ne predstavljajo vsebinskih sprememb omenjenih aktov.
Bogdan Erznožnik
lovanje več profilov strokovnjakov. V teh in podobnih primerih pa se končni prevzem (predvsem funkcionalni) vrši izključno pri kupcu.
Za opravljanje del in nalog servisiranja naših proizvodov skrbi ista služba. Na osnovi telefonske oz. pismene reklamacije se le-te glede roka rešijo v dogovoru s kupcem. Isti pogoji in določila kot za montažo naprave, veljajo tudi za servisiranje v garancijskem roku. Medtem, ko so obojestranski pogoji montaže dogovorjeni pogodbeno, pa pri reševanju in odklanjanju reklamacij oddelek sarvisa določa na podlagi zapisnika ali zapisnika tehnične kontrole, če je blago vrnjeno v tovarno; o utemeljenosti reklamacije in v tem smislu pripravi ustrezno dokumentacijo.
Ob vsakem prevzemu blaga pri kupcu, montaži naprave aili opravljenega servisa, se piše zapisnik, kjer so zbrani podatki o prevzemu o porabi materiala ter časa in izjava kupca, da je naprava ustrezna funkcionalno in varnostno v skladu s kupoprodajno pogodbo.
Oddelek montaže in servisa, ki je formiran v prodajno finančnem sektorju daje navodila in sodeluje pri montažah in servisih na osnovi reklamacij iin vodi celotno evidenco reklamacij glede na vrsto reklamacij In nastalih stroškov.
Vse večji obseg proizvodnje in plasmana izdelkov na širše jugoslovansko tržišče, že narekuje okrepitev od delika z novim kadrom, skrbeti pa bo potrebno za pravočasno dopolnilno izobraževanje kadra, obiskovati seminarje na področju servisiranja, to pa nam bo tudi porok za naša pravočasna in kvalitetno opravljena dela.
Marjan Potočnik
KJE BOMO LETOVALI?
Vprašanje, kje bomo letovali], je za letos rešeno. Kot vemo smo pogodbo o najemanju počitniških kapacitet na otoku Pašmanu prekinili. 10 OOZS se je za ta korak odločil predvsem zaradi premajhne zainteresiranosti naših delavcev. Zakaj pa ni bilo več interesentov za letovanje na Pašmanu, pa verjetno vsakdo ve. Poleg tega nas je vodil v odločitev za iskanje novih lokacij za letovanje tudi program OOZS, ki smo ga spremljali na občnem zboru, ko smo se dogovorili, da bomo poskušali letovanje naših delavcev rešiti celoviteje, to je, stremeli bomo za tem, da bodo delavci v naših kapacitetah letovali v čimvečjem številu, čim ceneje in v čimboljših pogojih 'in seveda, da bomo prišlii do stalnih oziroma
lastnih počitniških kapacitet. Tega slednjega, če izuza-memo prikolico seveda še nismo povsem rešili, ker je ta rešitev povezana z vešjimi sredstvi. Vendar tudi tu je možna rešitev za prihodnje, seveda s skupno odločitvijo, da bi del sredstev (mogoče 10%) vsako leto s sklada skupne porabe delavcev, namensko odvajali za nakupe lastnih počitniških kapacitet. Mogoče novih camp prikolic, ali celo počitniških hišic itd. Verjetno bi bil tak edini možni način, da bi povsem rešili problem letovanja naših delavcev.
Na osnovi teh razmišljanj in seveda, ko se je ponudila priložnost, smo se odločili, da vzamemo v zakup počitniške kapacitete v Vodicah v srednji Dalmaciji, nekaj kilometrov naprej od Biograda na moru. To je lepo urejen letoviški kraj, ki nudi vse usluge, ki jih pričakuje turist. Poleg tega je v tem delu primorja precej stanovitno vreme, kar je po mojem mnenju najpomembneje.
Velika večina pa bo verjetno smatrala, da je to predaleč. Res je, vendar je še vedno časovno bližje od Pašmana, ko je bil vsakdo vezan na trajekt.
Kot vemo, imamo poleg kapacitet v Vodicah tudi camp prikolico, ki jo bomo letos postavili v camp Valbandon pri Fažani. Omenjeni camp je lepo urejen v borovem gozdičku, nasproti otoka Brionov, zato v campu ni tujih turistov.
Mogoče za informacijo: do campa Valbandon pridemo, če v križišču pred Pulo zavijemo proti Fažani in po nekaj kilometrih na levo proti campu (kažipot). Letos bo v Kladivanjevih kapacitetah letovalo cca 40 naših delavcev z družinami, s čimer ne moremo biti zadovoljni, zato bomo morali v prihodnje res razmišljati lin omogočiti letovanje še večjemu številu naših delavcev v lastnih kapacitetah.
Janez Kosmač
KADROVSKE NOVICE
1.	IMENOVANJA: Komisija za delovna razmerja je na
zadnji seji imenovala
—	Janeza Luznarja, dipl. inž., za vodjo tehničnega sektorja za določen čas (za dobo 6 mesecev) in
—	Bogdana Erznožnika za vodjo splošnega sektorja za določen čas (za dobo 6 mesecev).
2.	DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
—	Alojz Pišler — proizvodno-planski sektor (vrtalec), vrnitev iz JLA
—	Vilko Uršič — proizvodno-planski sektor (vrtalec)
—	Irma Matjašec — razvojni oddelek Žiri (tehniški risar)
—	Matija Trček — proizvodno-planski sektor (vrtalec)
3.	DELOVNO RAZMERJE JE SPORAZUMNO PRENEHAL
—	Tomaž Demšar — proizvodno-planski sektor (fre-zalec)
4.	PREKINITEV UČNE POGODBE
Delovna organizacija je prekinila učno pogodbo z
učencem v gospodarstvu tov. Zmagom Bernikom.
Janez Vidmar
POŽARNA VARNOST V KLADIVARJU
Požarna varnost vse bolj postaja stvar naše celotne družbe in se z njo več ne ukvarjajo samo gasilci pa mogoče še dimnikarji, kot je to bilo še do nedavnega. Res je sicer, da so tako prostovoljni kakor poklicni gasilci še vedno glavni nosilci vsega, kar je v zvezi s požari. Vendar pa je na tem področju še toliko torišč, kjer se lahko udejstvuje vsak občan in s svojim delom odločilno pripomore k boljši požarni varnosti. Eno takih torišč je preventiva. Iz izkušenj vemo, da je preventiva prav tako ali pa še bolj važna kakor gasilske organizacije. Najbolje je, da do požara sploh ne pride. Ko enkrat zagori, ije ogenj težko pogasiti, v vsakem primeru pa napravi veliko škode. Zato je zelo važno, da napravimo vse, da do požara ne bi prišlo. Ker pa je v večini primerov povzročitelj požara še vedno človek, je zelo važno, da se lijudi preventivno izobražuje, poučuje o uporabi gasilskih aparatov, o nevarnostih, ki jih prinaša požar itd. Le tako osveščen človek je sposoben hitro strokovno in učinkovito nastopiti, kadar se pojavi nevarnost požara. Takšen človek bo ob izbruhu nekega požara, pa najsibodi -kjerkoli s s-vojnm hitrim in strokovnim posegom lahko preprečil ogromno škodo.
Požarno nepoučen človek pa bi ob istem primeru ne bil sposoben škodo preprečiti, v nevarnost bi spravil celo samega sebe.
Za nas delavce Kladivarja so važni predvsem industrijski požari vnetljivih tekočin, barv, plinov ... Zato si oglejmo, kako stojimo na področju požarne varnosti. Na več vidnih mestih v naših delovnih prostorih so nameščeni gasilni aparati na prah. Ti se vedno pregledujejo, zamenjavajo in vzdržujejo. Na več mestih so prav tako nameščeni zidni hidranti s kolobarji gasilskih cevi. Več talnih hidrantov pa je razporejenih okrog naših stavb. Tudi ti so označeni in redno pregledovani. Tii hidranti so izpostavljeni vsem vremenskim neprflikam, zato jim je
treba posvetiti še posebno skrb. Bolje je, da hidranta nimamo, kakor pa da se zanašamo nanj, je pa pokvarjen. Ob vhodu v halo je nameščena omara s hidrantmim nastavkom, ključi in cevmi. V hali se nahaja tudi garnitura za reševanje, v katero spada kramp, vzvod, lopata, sekira. Vendar pa se opaža, da se to orodje uporablja v druge namene, po končanih delih pa se ne spravlja na svoje mesto. Najpogosteje leži po kakih kotih, da ga v nujnem primeru ne hi našel niti s psom. Napravljena sta tudi dva zasilna -izhoda, ob katerih se nahaja v stekleni omarici 'ključ.
V naši delovni organizaciji je zaposleno veliko delavcev, ki so tudi aktivni gasilci, nekateri celo z podčastniškim činom. Iz teh je sestavljena gasilska desetina, ki ima nalogo, da ob požarih organizirano nastopi. In kaj smo sloni iti na področju preventivnega -izobraževanja delavcev? Doslej ne prav veliko. Dne (datum pozabil) je prišel predstavnik poklicne gasilske brigade Kranj in pokazal članom gasilskih enot in civilne zaščite iz Etikete, žage in Kladivarja film o gašenju vojnih požarov. Potem pa je na dvorišču za vse člane Kladivarja demonstriral gašenje požara z ročnimi gasilskimi aparati na prah in plin. Pojasnil je tudi rokovanje s temi aparati. To je bilo za naše delavce zelo koristno, saj marsikdo takega aparata še sploh ni imel v rokah.
še enkrat ponavljam, da lahko požarno usposobljen in osveščen delavec lahko prepreči veliko škodo, kot se je to že zgodilo takrat, ko je nekdo zakuril kable aceti-lenskega varilnega aparata, potem pobegnil, da ga ni dohajala lastna senca. Le hladnokrvnemu in strokovnemu posegu delavcev, ki so se nahajali v bližini se imamo zahvaliti, da ni prišlo do katastrofe.
Matevž Pečelin
Današnjo portretiranko vsi dobro poznamo, saj skrbi da smo vsi vsega siti (včasih še preveč!). Sicer pa smo tudi brez nje včasih že vsega siti. Da ne boste mislili, da ona samo kuha, včasih tudi kaj zakuha. V prostem času (če ga sploh ima) pa tudi aktivno poje (prav ste prebrali poje ne pije), ter napiše tudi kakšen članek za naše glasilo (neverjetno, ampak tudi taki se dobijo).
pihalni
glasb.
'instnllbed
del
računstva
i pi.prip. za mer/. YrOj«l-
aga/na
tabornik
mesto v ju eni Italiji
poljeJel.
stroj
prostor za
risanje
trava
druge
košnje
Bogataj
tli ha
Slikovna
uganka
Trček
Nevenka
S kanj. drobiž
judovski
učenjak
d hi. pom. plapola
pritisk
>A
krilo rim.
lepile
predet-
'iclov
Avto^
lečo. pri opt-naprav.
kd<?>
balina.
igra S kartami
sestavil'.
kacin
kemični
element
enota
za
g la snost
narodni
tisk
operno
besedilo
Žakelj
Roman
slikar
Šubic
pijača
iz
oran že
■fovar- v Sarajevu
A rstrija
oficir
trna..)
NorvcUq
Odisej.
oče
kediiČ
m. ime
grška
črka.
Vladimm
Lenin
konic a rta
zdrav
prebivaliq Irske
maska
pokr- V Franclji
,Tlas,
trobente
neznanec
numero
kdor
čenča
»KLADIVAR« je glasilo KLAD1VARJA, tovarne elementov za avtomatizacijo Žiri, Dobračeva^s p. o. Ureja ga odbor za obveščanje: Dana Dolenc, Martina Mlakar, Ciril Kacin Janez Primožič in Franc Temelj. Izhaja dvomesečno, naklada 250 izvodov, tiska EGP Škofja Loka.
Poročila sta se Branike Sporiš in Branko Jurca.
Iskreno čestitamo!