187. številka.
Ljubljana, v£soboto 17. avgusta 1901.
XXXIV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrtke dežele sa vae leto 28 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa ae za vae leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številko po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od itiriatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je na Kongresnem trgu št 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon it. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Proč s hinavščino iz našega javnega življenja.
(Govor dra. Ivana Tavčarja na volilnem shodu v Višnjigori.)
Cenjeni gospodje volilci! Upanje smo imeli, kakor je goji še dandanes krški Lapajne, da se bodo dale volitve v deželni zbor mirno in dostojno voditi. Že v zadnjem zasedanju smo se v ta namen pošteno trudili, ker smo hoteli dokazati, da vzlic različnim načelom osobe lahko občujejo po oblikah omikanih mož. Poniževali smo se tako globoko, da smo občevali še celo z osebami, ki svojo častno besedo s tisto hitrostjo in lahkoto povži-jejo, kakor povžije lačen voznik suho kranjsko klobaso na svojem potu. Varali smo se! In danes je morda stari Lapajne jedina oseba na Kranjskem, ki hoče de-/elnozborske volitve brez pohujšanja dognati. Toraj čast temu velikanu!
Naši nasprotniki pa so že pograbili po loparju in »osrednji volilni odbor ka-toliško-narodne stranke« je dne 10. avgusta priobčil v »Slovencu« tako imenovani volilni manifest, kojega čitanje bi vsem miroljubnim spravljivcem, katere vlači naša stranka kot balast s sabo, prav toplo priporočal. Ta manifest "kaže v vsaki vrsti oholega dra- Šusteršiča, v celoti pa napravlja vtis, kakor da so ga spisali pijani gorjanci. In v istini, pijani gorjanci bi se danes v »znamenju svetega križa« — ti hinavci! — radi polastili naših javnih razmer. Sami sebi dajejo v svojem manifestu največjo slavo. Našemu kmetu, katerega so s svojo gospodarsko organizacijo ogulili do kosti, hočejo biti edini rešitelji. Pač res, rešitelji, ki bi ubogega kmeta od same ljubezni radi snedli, in snedli bi ga, da ni narodno-napredne stranke, ki trga kmeta iz rok tem požeruhom! Samo oni so posestniki in lastniki vseh idealov — kdo se ne smeja? — nas pa teptajo v nič. Tudi meščanstvo hočejo rešiti, se ve po svoje, da bi je sesali, kakor sesa tele napolneno vime!
Kaki osrečevalci mest pa so ti klerikalci, to se je pokazalo pri vaši mali in siromašni Višnjigori. Vaše mestece bilo je od Boga in ljudij zapuščeno in pozabljeno. Nikdo se je ni spominjal, vaše Višnjegore, in videti je bilo, da v siromašni pozab-ljenosti obtiči do sodnega dne. Ko pa se je ponudila prilika, da dobite sodišče, katero ste že nekdaj imeli, kdo, častiti volilci, bili so tedaj vaši pravi in jedini prijatelji? Bili so to zastopniki naprednih strank v deie1nem zboru kranjskem in da ste imeli takrat klerikalnega zastopnika v deželnem zboru, odjedel bi bil Vam sodišče in to prav gotovo! Tega nikar pozabiti! In tudi ne, da Vam klerikalci, če pridejo v deželnem zboru do vlade, sodišče zopet odjedo, samo da postane v Šent Vidu posestvo Ivana P. Ven-cajza, največjega poštenjaka tega stoletja, dražje in več vredno. Zategadelj volite, Višnja ni, zopet naprednega poslanca, ker s tem branite le svoje sodišče, za katerem neprestano zeva široki in globoki Ven-cajzev želodec, ki komaj čaka, da bi Vam sodišče zopet pohrustal.
Vzlic vsemu temu pa se Vam ponuja katoliško-narodna stranka, kakor se ponuja uš kožuhu. Pravijo, da le oni zastopajo vero, ali jaz plačam V8t> svoj e premoženje tistemu, kinam dokaže, da seje zadnjih šest let le jedna sama reč v deželnem zboru sklenila, ki bi naši veri nasprotovala. Na dan z dokazi, hinavci! Dalje trdijo, da so oni sami pravi in vzorni katoliki. V tem pogledu je zadnji čas, da se spregovori resna in odkritosrčna beseda. Da bodo pa klerikalni gorjanci to besedo umeli, treba je gorjansko ž njimi govoriti, kakor govore oni v svojem volilnem manifestu. Ce je kdo slepar, mu ne bodem rekel, da je baron ali grof. Sveta brezobzirnostjo časih najboljše sredstvo, posebno nasproti ljudem, ki razven skrajne aro-gance druzega božjega daru ne premorejo.
Upravičeno se torej vprašamo, kdo so pa ti ljudje, ki so na Kranjskem Boga v zakup vzeli, ki hočejo imeti jedino pravo vero, ki nosijo pod palcem vse ideale, kar jih je še med nami, kdo so prav za prav ti »vzorni« katoliki, ki na nas gledajo s zaničevanjem, kakor je gledal svoj čas vikši far Kajfa na Izveličarja, kdo so torej ti ljudje? Ker se nočejo po-skriti v svoje mišje luknje, ker v svoji ničvrednosti lajajo kot psi na verigi na vsakega količkaj čednejše oblečenega, ki pride mimo njih, treba je te osobe bližje si ogledati, da ne bodete mislili, da so res kaki svetniki. Mrčes so in tisti bo opravil prav zares koristno delo, ki bo od tega mrčesa očedil slovenski narod! In tudi veri bo pomagal, če od nje odtrga te klope, ki so se v njo zagrizli, da kar vse mrgoli. Kdo so torej ti politični kričači, ki oboroženi z velikimi rožnimi venci porabljajo, kakor berači ob romarskih potih, molitev, da si polnijo ž njo svoje želodce? Kdo so ti vzorni katoliki? Dajmo jih torej na rešeto, te politične veliko-snede, ki žro najsmrdljivejše reči, slovenskemu narodu pa se lažejo, kakor da so vzorni, dobro dišeči svetniki!
Oglejmo si najprej glavo! Kršena je ta glava na ime dra. Ivana Šusteršiča. .tli če je kdaj pregovor: riba* smrdi pri glavi, resničen, potem je tudi resnično, da smrdi katoliško-narodna stranka pri svoji glavi. Kdo pa je ta Šusteršič, ki nosi ljubljanskega škofa v svojem žepu, kdo je to človeče, ki se predrzne blato in žveplo metati nanarodno-naprednostranko? Nič druzega kot kup arogance in nesramnosti, za katerima se skriva nevednost, plitvost in površnost Vse skupaj poškropljeno je z žegnano vodo, alijedro je ostalo kakor je bilo. In tojedro je sleparsko!
V svoji mladosti bil je »vzorni ta katolik« anarhist brez vere in idealov, in največje veselje mu je bilo, pretepavati se z ljubljanskimi policaji, ki so ga — ker
je v pijanosti krulil kakor zaklano prase — morali izganjati iz ponočnih beznic. Koliko let pa je od tedaj, kar je dr. Ivan Šusteršič zbiral mlade pijančke v ljubljanski čitalnici okrog sebe, ter upil skoraj večer za večerem: »Tavčar je lomp, Hribar je lomp, to sta dva farška hlapca, dva lompa!« ?
Ali sleparija je šla za njim, kakor gre senca za telesom! Ker so mu ni ljubilo študirati s pomočjo lastnega dela, opeharil je minorite v kloštru, ter jim lagal, da čuti v sebi poklic postati menih. Ti revčki so ga pitali kakor ka-nalčka v kletki, ter mu brezplačno krožili trebušček. Ko pa se je med vednim pitanjem priučil vse potrebno za juridični izpit, je mož plunil v kloštersko skledo ter jo popihal v svet pregrešni.
Potem je strašil po Rakeku — priče o tem še žive — ter je Notranjcem razvijal teorijo, da »far in kozel jednako smrdita«. Ako je naš sedanji vzor-katolik v Sebenikarjevi gostilni naletel na duhovnika, pričel je razsajati in upiti: Tu je kak far, ali pa kak kozel tako smrdi! In še jih živi mnogo duhovnikov na Notranjskem, koje je ljubljenec sedanjega škofa ljubljanskega, dr. Ivan Šusteršič, javno tako insultiral in osramotil. Ali dandanes je svetnik, in angelji že. vlečejo stari Elijev voz iz nebeške kolnice, da' nam ob svojem času živega Šusteršiča nad oblake popeljejo!
Ali sleparija je šla za njim, kakor gre senca za telesom! Pozneje je našega revnega kmeta goljufaval pri žlindri in umetnih gnojilih. Dunajski parlament pa mu jenato pritisnil pečat sramote, pečat sleparstva na čelo, tako, da jo prihajal v zbornico, kakor z vodo polit pes. Ali na Kranjskem jo še vedno prvi svetnik! Mesto da bi se zaril v kako špranjo, kjer bi ga živ krst ne izvohal, pa kuži zrak naše javnosti, prav kakor bi se ničesar zgodilo ne bilo. V nas, ki nam je čista roka ponos, pa se zaganja in tuli: Ali hočete voliti za stranko, ki so je v
LISTEK.
Ponižana umetnost.
Bil sem v nekem gledališču, ko so igrali Tolstega »Moč temr«. Sezona je bila že zelo proti koncu, a ker so nastopili tuji umetniki, za katere se je delala reklama že mesec dni prej, so bili vsi prostori že zasedeni. Zbrala se je elita meščansko družbe: višji uradniki, linan-ciers, pisatelji in brezposelni ljudje, ki si iščejo za lahko pridobljeni denar pikantnih užitkov. Neki dnevnik je vedel prihodnji dan povedati, da je prišla večina tega občinstva iz letovišč. Obrazi po ložah in v parterju so bili večjidel široki, zdravi, smehljajoči; malo jih je bilo bledih, a tem se je poznalo, da so zapravili svojo kri v nasladah. Samo visoko na galeriji je stalo nekaj študentov in delavcev, ki so sloneli ob ograji in čakali, da se dvigne zagrinjalo. Spodaj je šumelo neprestano; sredi parterja, blizu orkestra se je razgovarjala gruča elegantno oblečenih gospodov; eden izmed njih z nanosnikom pod visokim čelom je zamahoval živahno z obema rokama, kot bi dokazoval nekaj jako važnega; videlo se mu je, da je hotel obrniti pozornost nase. V neki loži dru-
zega reda na desni je stala dama z nenavadno visoko frizirinami, rdečimi lasmi; pozdravila je nekoga v parterju, nasmejala se ter izginila v ozadjo. Plešast, debel starec se je dvignil s svojega sedeža v parterju; obraz se mu je svetil od smeha; stopil je k svojemu znancu ter ga potipal po rami. . . Ljudje so prihajali še vedno; drugi so vstajali s sedežev, ter jim dajali prostora. Naposled je zazvonilo; šum je za  trenotek   narasel, a potem  je skoro
utihnil in zagrinjalo se je dvignilo.....
Po prvem dejanju je bilo ploskanje zelo hrupno, četudi se je nekaterim že takrat poznalo, da niso bili povsem zadovoljni, da so nečesa pogrešali, a do tedaj še sami niso natanko vedeli kaj. Igrali so nenavadno dobro; z odra je plulo nekaj močnega in svežega; tam je bilo mnogo več resničnega življenja kot po ložah in v parterju. Preprost človek bi si lažje mislil, da žive na odru, a da igrajo v avditoriju. Na odru so govorili odkrito in delali naravno, tu doli pa je bilo polno mask in polno laži. In tem maskam je pričelo postajati vroče in neprijetno. Čutili so že takoj v začetku, kmalu po prvih prizorih, da gledajo iz oči v oči neizprosnemu sovražniku, ki pozna natanko vse njihovo umazano ne-hanje in njihove nizke misli. Ploskanje
je bilo čedalje rahlejše in neodločnejše, a vmes se je slišalo že krepko sikanje. Nekateri so ploskali samo zato, ker so se ženirali drugih in ker niso hoteli pokazati, da se čutijo razžaljene. Ko je govoril pošteni starec Akim o nenravnosti in k r i -vičnosti obrestovanja, so vstali nekateri elegantni gospodje demonstrativno s sedežev ter ostavili dvorano s trdimi koraki in ponosno vzravnani. Razburila jih ni ogorčenost Akimova nad oderuštvom; tej ogorčenosti so se smejali kakor ljudje, ki so vzvišeni nad predsodki neizobraženega kmeta. Dvignilo jih je s sedežev vse kaj drugega. Vzpričo teh ljudi na odru, o katerih so drugi dan govoril kritiki, da tolika propalost sploh ni verjetna, so se čutili izobraženci v parterju ponižane, majhne in ničvredne. To jih je dvignilo s sedežev. In ko sem jih videl, kako so stopali brezobzirno sredi po dvorani, ljudje visoki in debeli, s prezirljivim nasmehom na ustnicah, mi je udarila od gnjeva kri proti čelu. Ali nisem se jezil nad njihovo podlostjo; na svetu je toliko podlosti, da bi bil obolel že davno na bledici, če bi se jezil nad vsako mlako posebej. Zabolelo me je samo spoznanje, da je v rokah teh ljudi vse, kar imamo najlepšega in najdražjega. Ti ljudje so vzeli umetnost v svojo službo in kadar
požele svojim živcem razvedrila, si pokličejo to kupljeno deklo, da jih pošegoče
po podplatih.....Tolstoj  pa jih   ni šče-
getal po podplatih, temveč prijel jih j« za ušesa. Namesto, da bi jih s hinavsko objektivnostjo in zlaganim resnicoljubjein poučeval, kako se zapeljujejo ženske in kako se varajo možje, jim jo pokazal človeka, ki je stopil po vseh svojih grehih pred sodbo velik in neomadeževan. Prišli so gledat lepoto greha, ali videli so njegovo ostudnost in to jih je razjarilo. Prišli so poslušat pikantno parfumirane svinjarije, ali slišali so besede, ki so jim udarjale na uho trdo kakor klofuta. Zato so bili užaljeni in zato so odšli. . . Drugo jutro sem čital različne dnevnike. Ker je Tolstoj slaven, ga ni nihče uničeval. Ali vsi so bili jedini v sodbi, da je drama za dandanašnji publikum preokrutna in da je neodpustno, nakopičiti na oder toliko
greha in toliko gro/.ovitosti.....
Danes je načelo »l'art pour 1 art« v popolni veljavi, in to v prvi vrsti zategadelj, ker so si podredili umetnost tisti debeli ljudje, ki rabijo ta »cvet kulture« namesto črne kave po dobrem kosilu in namesto žgane kaplje pred spanjem. To je zdaj vsa naloga in vsa dolžnost umetnosti; to je tista umetnost, ki je »sama zase«. (Konec prih.)
državnem zboru javno zvezala z najhujšimi sovražniki slovenskega naroda in katoliške cerkve: z vsenemško stranko Scho-nererja in "VVolfa, z očitnimi odpadniki katoliške cerkve, z ljudmi, ki delujejo na to, da Avstrija postane podložna nemškemu cesarju.
Te besede pač dokazujejo, da kdor slepari, tudi laže. Sicer pa naj le tuli dr. Ivan Šusteršič: na svojih plečih nosi vžgano znamenje goljufa, kakor hudodelec na galeri. In tega znamenja se več ne otrese, in naj še tako rolo igra pri katoliško-narodni stranki. Da pa more igrati sploh kako rolo, to govori o grozni dekadenci te stranke!
Da bode podoba političnega hajduka popolna, naj končno še omenim, daje dr. Ivan Šusteršič ob priliki G r e -goričeve kandidature v občinski svet pod častno besedo javno lagal, zategadelj opravičeno trdim, da bi se takega človeka povsod drugod sramovali in nos bi si tiščali, če bi blizo prihajal!
Taka je glava! Druga glavica je Ven-cajz. Tega poznate, saj se je silno trudil, da bi vam pozobal sodišče. In tudi ta je v najnovejših časih postal vzoren katolik, in Boga moli z jezikom in želodcem, ker tudi njemu je katoličanstvo špekulacija, in sicer špekulacija najnižje vrste. Ta človek, ki je že od nekdaj svoj značaj spreminjal od minute do minute, pričel je zadnji čas, ker drugače iz umazanih dolgov izlesti ni mogel, svojo pobožnost na funte prodajati. Prodajal jo je v »Vinogradniškem društvu«, in prodaja jo še v zavarovalnici sv. Flori-jana. Ali kupci so kmalo iztaknili, da sta mož in blago oba skupaj nič vredna. »Vinogradniško društvo« je že zlezlo na kup, sv. Florijana pa spravi Vencajz prav kmalo na kant, in ta svetnik bode na Kranjskem doživel polom, kakor ga še ni doživel ni jeden svetnik nebeškega kraljestva. In vzlic temu je Vencajz vzoren katoličan! Ali po mojem mnenju bi se moral prah, v katerega poklekuje pri procesijah, sramovati, prijemati se njegovih hlač, ker vzorno katoličanstvo pačnemore obstajati v tem, da se pretepava zakonsko ženo, in da se z deklami rode nezakonski otroci. Če je pa moje mnenje napačno, tedaj prosim pouka, kojega naj mi da Anton Bonaventura, škof ljubljanski!
Tretji je dr. Brejec. Mlad, a zelo aroganten človek, ki upa z aroganco prikriti defekte svojega duha. Ali o tem mladeniču raje molčim, dasi nosi tudi njegovo mlado katoličanstvo zelo sumljive znake na sebi. Bil je na tem polju že znaten pogorelec, ali za sedaj mu prizanesimo, ker se morda še poboljša!
Pa vsi ti »vzorni katoliki« imajo nekaj skupnega na sebi. To se je dalo pri vseh opazovati. Ko se jim je približal čas, da si bodo sami morali služiti svoj vsakdanji kruh, tedaj so pričeli brskati po svojem črevesju in brskali so in brskali, dokler niso iztaknili pozabljenega kotička, kjer so po subjektivnem svojem mnenju iztaknili »nad vse vzvišene idealne smotre«, »ljubo katoliško cerkev«, »sveta načela svete vere«, »zvestobo do Boga« — in kako se že vse imenujejo tiste fraze, katere mečejo v oči slovenskemu kmetu.
Ko je Šusteršič odpiral svojo odvetniško pisarno, vrgel je »kozla« in »farja« od sebe, v cerkev je pričel zahajati in cent težko molitveno knjižico je vlačil s sabo; postavljal pa se je na mesto, kjer ga je moralo opaziti vse, in molil je in molil, kakor bi črešnje zobal.
Ko je Vencajz ustvarjal novo odvetniško pisarno, pričel je k procesijam hoditi in javno moliti, da se je kar kadilo. In ravno isto počenja sedaj dr. Brejec. Otvoritve novih advokatskih pi-saren provzročujejo prave čudeže na polju spokorjenja, te otvoritve so najboljši mlini za »neskaljeno in najčistejše katol. mišljenje!« »Znamenje svetega križa« je pri nas najboljša reklama za »katoliške« odvetnike. Samo preveč jih bode polagoma, in doživeli bodemo še, ko se prično sami sebe zreti kakor kače v brlogih.
Ti ljudje pa so tako predrzni, da nam upijejo: Proč s pohujšanjem iz našega javnega življenjal Koliko bolj upravičeno pa jim kličemo mi: »Proč 8 hinavščino iz na-
šega javnega življenja! Dokler bodo sleparji z umazanimi rokami naš narod učili poštenosti, in dokler ga bodo p r e š e s t-ni k i učili čistosti, potem ne pridemo do zdravih razmer, potem se nikdar ne zaceli rak-rana, ki zeva na telesu našega slovenskega naroda.
O tem naj bi prav resno premišljal škof ljubljanski. Glavna nesreča naše javnost i j e, d a je naša sveta vera padla v roke smrdljivim roparskim ticam, ki sojo zanesli v blato svojega nečednega gnezda. Po plenu grabeč frfetajo okrog gospodovih oltarjev ter trgajo ž njih, kar poželi njihov ne-nasitljivi želodec. Katoličanstvo je postalo domena teh smrdljivih roparic, in če spravlja kdo vero v nevarnost, spravljajo jo one. Zaslepljena duhovščina pa z veseljem prenaša te nesnažne konkurente pri mizi Gospodovi, ker ne ve ločiti dobrega od grdega. To zadnje postalo je ideal naši slepi duhovščini, katera ne premisli, da bo sama svoj čas plačevala ogromne stroške! O j, da bi zasedel kak Hera-klej stolico svetega Nikolaja, ter iztiral te grabežljive stimfalide iz Gospodove hiše! Mir, red in sprava bi se kmalo povrnila v deželo, in nauki svete naše cerkve bi slovenskemu narodu, kakor svetlo solnce zopet obsevali trnjevo pot k napredku in večji omiki!
Kakor iz vsega tega vidite, bije se pri nas boj v resnici za ideale, za poštenost in za nesebičnost v javnem življenju. Bije se tudi boj za pravo Kristovo vero. Ali ideali, poštenost in nesebičnost so na naši strani, in tudi prava Kristova vera je na naši strani, dasi svojega katoličanstva ne nosimo na trg kakor nasprotniki, ki svoje ukradeno katoličanstvo nosijo na trg, kakor nosi na trg stara branjevka suhe svoje češplje! V tem boju odkazana je našim mestom častna naloga, in upam, da se tudi staro-davna Višnjagora ne izneveri ti častni svoji nalogi,in totudiradi hvaležnosti ne, ker ne sme pozabiti, da ji je narodna napredna stranka z največjim naporom in z vporabovseh sil priborila sodišče.
Dr. Šusteršiču, temu junaku med štirimi stenami, se že nekaj sveti, in dozdeva se mu, da bode ob trdih zidovih naših vrlih mest in trgov razbil si vodeno svojo glavo.
Zategadelj grozi in preklinja našo vlado. Moj Bog, z vlado bi ta človek ne bil zadovoljen, in naj bi mu baron Hein sam vsaki dan lastnoročno privezaval jermena na blatnem obuvalu! Ali dotično roh-njenje je podobno plehastemu gromenju v opereti, posebno, ker prihaja od Kalha, kojega moralična kvaliteta je manj vredna od ponarejenega denarja. Nam ne impo-nuje, in tudi vladi ne bode imponiralo rohnjenje. Naš cesar je še vedno naš FranJosip, ne pa njega papirnato veličanstvo Ivan Šusteršič — Goljufiv i!
Zatorej grozi nam to veličanstvo z — čujte in tresite se! — obstrukcijo v deželnem zboru! Obstrukcija v Ljubljani, na Dunaju pa je proti obstrukciji. Čudna logika je to, ali primerna bedastim možganom dr. Šusteršiča. Pozabi pa ta mo-žicelj na nekaj: da Ljubljana ni mala gorenjska vas. Naj le poskusi s svojo obstrukcijo, pa bode videl, kako moč ima v sebi napredna Ljubljana! In to že samo takrat, če se v nji mobilizuje zgolj dežel-nozborska galerija, ki bode z gnjilimi jajci v par trenotkih prepodila smešnega Šusteršiča in vse njegove iz deželne zbornice. Če se pa mobilizuje še ulica, no, o tem nočem govoriti! Toliko pa lahko tudi j a z gara n tu j e m, da nam žlindrasti dr. Šusteršič z obstrukcijonebode preprečil plodonosnoga delovanja v deželnem zboru, če hočejo njegovi kmetje ostati brez vsacega zastopstva v zbornici, nam prav, ali mesta bodo imela svoje zastopnike, in ti zastopniki bodo delali v zbornici, naj je to Šusteršiču všeč, ali ne! In to je kar, sem Vam hotel povedati!
Volilno gibanje.
Shodi.
Danes je bil v Višnjigori shod, na katerem je govoril kandidat narodno-
napredne stranke, g. dr. Tavčar. V četrtek bo imel g. dr. Tavčar shod vo-lilcev v Krškem.
Prvotno na dan 18. t. m. določeni shod volilcev v Vipavi se je preložil na dan 25. t. m.
* *
Shod na Colu
vršil se je dne 15. t. m. popoludne pri zelo veliki udeležbi volilcev iz C ola, Pod-kraja in Črnega vrha. Predsedoval je shodu g. Kovan ml. Na izrecno vabilo udeležil se ga je tudi eolski župnik Košir s 4 do 5 svojimi privrženci, in je hotel že pri volitvi predsednika zgago delati, kar so mu pa naši volilci z glasovanjem korenito preprečili.
Na to je prevzel besedo kandidat Božič, ki je pred vsem klerikalce opozoril, naj bodo dostojni, da se jim bode dovolila beseda kolikor bodo hoteli, ker želi on pred volilci čuti očitanja klerikalcev in ja istotako pred volilci zavračati, ker v cerkvi nimamo besede; saj za razgrajanje imamo tudi mi krepka grla.
V svojem govoru pobijal je gospod kandidat jako srečno klerikalno stranko, in zlasti bojni klic: »Vera je v nevarnosti!« prav bridko ironizoval ter to vprašanje vsestransko volilcem jasno raztolmačil. Župnik Košir hotel mu je sem in tja upadati s svojimi mežnarji v besedo, toda imel je jako nesrečen dan. Kajti čuti je moral iz ust volilcev tako grenkih, da je v strasti tako vskipel, da je jedva še govoril. Na koncu govora pretresali so viharni živio-klici našemu kandidatu Rova-nove prostore, v katerih se je shod vršil.
Na to dobi besedo župnik Košir, ki se je trudil dopovedati nevernim na-prednonarodnim volilcem, da je bil Božič slab in nenaroden poslanec, kar je vzbujalo nemalo smeha in primernih opazk. Do viška svoje nesramnosti popel se je pa župnik Košir s svojo izjavo, da ni bil Božič le slab poslanec, nego da je poslanstvo v svojo osebno korist izkoriščal. Pri tem impertinentnem osebnem insultu vzrastel je kandidat Božič in planili so po konci naprednonarodni volilci, in kavalirski župnik Košir preklical je ponižno kakor polit pudel to svojo nesramnost. Ker verao, s kakimi lažmi in obrekovanji; naši kaplani in župniki kandidata Božiča sramote in obrekujejo, pričakujemo, da bode Božič mehko svojo jesensko narav slekel in od župnika Koširja na pravem mestu primerno zadoščenje iskal za najintimnejšo razžalitev, ki se more zoper vestnega poslanca izreči. Tako surovo in brezobrazno se ni menda kmalu kak duhovnik vedel, kakor nedavno še zelo liberalni Košir. Značaj, značaj!
Pri zadnjih besedah svojega govora zbežal je gosp. župnik Košir, dasi so ga tako g. kandidat kakor volilci zadrževali naj počaka Božičevega odgovora na svoje uprav neumne napade. Župnik Košir si je bil bržčas v svesti svojih klobasarij, zato se je bal odgovora in zbežal s svojimi somišljeniki, ker se je bal resnice in hotel svoje pristaše v temi ohraniti.'
Kljubu temu odgovoril je v njegovi nenavzočnosti g. Božič na vsa Koširjeva očitanja in dokazal njihovo plitkost in zlobo.
Po nasvetu gg. Rovana in Kobala bil je gosp. Božič soglasno in navdušeno proglašen kandidatom, dočim so klerikalci z župnikom Koširjem v sosednji gostilni kisle lesnike grizli.
Mi smo pa imeli lep večer, in kakor en mož segli smo si v roke, glasovati in delovati za našega kandidata Božiča, ki bode znal ne le nas vestno zastopati, nego tudi nasproti podivjanemu in posurovelemu župniku svojo osebno čast braniti.
Kmeta hočemo.
Iz Krškega okraja. Zadnje državnozborske volitve so pokazale, kako lepo se je v našem okraju razvila narodna in stanovska zavednost kmetskoga prebivalstva. Kmetje smo postali možje in nečemo več biti samo ovce, ki jih pastirji strižejo, volkovi pa trgajo. Zato pa hočemo voliti za poslanca moža, do katerega imamo zaupanje, moža, ki je sam kmetovalec, ki pozna želje in potrebe kmeta iz lastne skušnje,
ki ima voljo in zmožnosti delovati na to, da se zboljša položaj kmetskoga stanu. Najljubši bi nam bil kostanjeviški župan g. Globočnik. Če bi on hotel kandidirati, šli bi mi zanj z navdušenjem v boj. Silijo nam sicer popolnoma nezmožnega Pfeiferja, tudi je lazil po krški vasi, po Čatežu ob Savi in po drugih vaseh neki gospod in Krškega, ki je obljuboval, da bo spravil dečke v meščansko šolo, jim preskrbel hrano itd., če ga volimo za poslanca, pa nam še na misel ne pride, zanj glasovati. Naše načelo je: kmet-posestnik se naj voli poslancem kmetskih občin in po tem načelu se bomo ravnali pri volitvi v dež. zbor.
* *
Kdo je klerikalni kandidat?
Iz idrijskega okraja. Tako v našem okraju kakor po vipavskem agitirajo klerikalci prav pridno zoper našega zaslužnega in značajnoga poslanca, ali pri vsi ti agitaciji nikdar no povedo, kdo je klerikalni kandidat. Z imenom na dan! Imenujejo se sicer različne osebe kot kandidatje klerikalno 'stranke, a te osebe so vse take, da se niti od daleč ne morajo meriti z značajnim in zmožnim Božičem. Mi gremo v boj za našega značajnega in zmožnega poslanca Ivana Božiča.
V IJuhljani. 17. avgusta. Nemški naprednjak! proti Vse-nemcem.
15. t. m. je zboroval v Pragi izvrše-valni odbor nemške napredne stranke na češkem. Izdal je izjavo, da gre stranka v volilni boj brez ozira na to, ali izgubi kak deželnozborski mandat. V boj mora stranka zategadelj, ker so Vsenemci proti administrativni delitvi Češke in hočejo germanizirati češko prebivalstvono večino ter deželo priklopiti Nemčiji. Nemškim naprednjakom se zdi ta namena Vse-nemcev neizvršljiva ter avstrijskemu nemštvu nevarna. Nemški naprednjaki vidijo spas Nemcev na Češkem le v narodni samostojnosti in administrativni oddeljenosti od Čehov. Naprednjaki imajo sedaj 41 deželnozborskih mandatov. Izmed teh jih je 25 že zagotovljenih. Antisemitizem v antisemitski luči.
Antisemitski pisatelj \Vilberg piše: Že IG let sem sredi berolinskega antisemitskoga gibanja ter sem kot zagovornik naše stvari pač edini v Berolinu, ki je dobo od Henricija do danes ne le videl, nego tudi preživel. Od Henricija do danes! Vsakega poštenega antisemita zgrabi besna jeza, ako se spominja nazaj na one Čase in zlasti še, če je 18 let dolgo žrtvoval svoja pljuča, svoje zdravje, svojo eksistenco in velik del svojega imetka, potem mora obupati, ko vidi, da je bilo doslej vse zaman in kako malo smo dosegli v tem času . . . Ako bi bili imeli vedno stvar pred očmi, bi bili danes pač najmogočnejša in najvplivnejša stranka v vsej deželi. Žal, da smo bili navadno osebni in ne stvarni. In zato smo doživeli toliko neuspehov. Nobena stranka nima toliko komedijantov in sleparjev v svoji sredi kakor naša, in nobena stranka nima toliko junakov frazerjev ter podlih špekulantov, ki jo vodijo za nos, kakor antisemitska. — Ta sodba pa ne velja le o berolinskih antisemitskih klerikalcih, nego o antisemitih in klerikalcih po vsem svetu. Sarafov in tovariši oproščeni. Člani in načelniki macedonskega odbora, Sarafov, Stojanov, Kovačev in Trotov so stali tri dni zapored pred sodiščem radi sokrivde političnih umorov v Rumuniji in drugod. Vsi obtoženci so bili oproščeni, kar napravi v Rumuniji nedvomno jako neugoden vtisk. Da se obravnava izvrši tako, je bilo pričakovati, kajti dokazov sokrivde ni bilo in Bolgari očitno simpatizujejo z obtoženci, katerih cilj je osvobojenje Macedonije turške vlado in priklopljenje bolgarsko-macedonskega ozemlja kneževini bolgarski. Obravnava se je vršila le na zahtevo rumunske vlade, ki je pritiskala že na Ivančov kabinet. Ministrstvo Karavelovo šele se je udalo in dalo zapreti Sarafova in nekaj tovarišev. Obtoženci so se zagovarjali izborno
KjT Dalje v prilogi. TEM
Priloga „Slovenskomu Narodu" št 187, dn6 17, avgusta 1901,
ter odklanjali vsako zvezo z morilci turškega ovaduha Fitovskega in prof. Mi-haileanuja. Macedonci in večina Bolgarov je razsodbe sodišča jako vesela, Turki in Rumuni pa so nevoljni. Gotovo bode postopal macedonski odbor poslej še drz-nejše.
Vojna v Južni Afriki.
»Standardu« poročajo iz Pretorije : V tukajšnjih poučenih krogih ne verjamejo, da bo imela proklamacija Kitcher-nerjeva poseben uspeh. Udati bi se morala Schalk Burger in Steijn, ali tega ne storita že iz strahu, da bi ju smatrali Buri za izdajalca. Tudi Botha in drugi poveljniki se ne smejo udati, dokler jim tega ne dovolita Steijn kot predsednik Oranja in Schalk Burger kot namestnik predsednika Krugerja. Splošno se misli, da bo imela proklamacija za Angleže slabe posledice, ker bo poslej odpor Bu-rov še hujši in bodo Buri ravnali z Angleži brez pardona. Splošno se proklamacija obsoja in listi poživljajo velevlasti, naj končno vendar posredujejo, da ne bodo ravnali Angleži z Buri kakor z roparji in tolovaji, ko so vendar narod, ki se junaško, pošteno in vzorno požrtvovalno bori za svojo domovino, katero so si sredi divjakov ustvarili z lastnim trudom. Iz Middelburga poročajo, da je imel polkovnik Gorringer 13. t. m. s poveljniki Erasmus, Pyper in Cachet blizu Stevns-burga boj, v katerem sta bila Erasmus in Cachet smrtno nevarno ranjena. Iz Middelburga poročajo nadalje, da je imela Trobellova kolona 9. t. m. blizu Fishri-verja boj s 300 Buri, ki so se umaknili in ležali. Iz Jagersfonteinranda pa javljajo, da je umrl poveljnik Pretorius, ki je pred par tedni v bitki izgubil oči. Tako imajo Buri tudi vedno manj poveljnikov.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17. avgusta.
— Osebne vesti. Revident drž. železnice v Lincu, g. Robert Seelig je premeščen v Jesenice. — Gospodični Ulrika plem. Laschan in Marija Czernv v Ljubljani sta dobili Elizabetin red in sicer v priznanje njiju humanitarnega delovanja.
— Cesarjev rojstni dan praznoval se bo jutri na običajni način. Maše bodo v stolni cerkvi, pri Sv. Petru in pa pri Sv. Jakobu, kjer bo prva ob 8. za veteranski zbor, druga ob pol 12. za poštne in brzojavne uslužbence, kateri imajo popoldne ob petih v Štrukljevem hotelu v Kolodvorskih ulicah tudi svojo cesarsko veselico.
— Škofovo voBilno pastirsko pismo se je v četrtek čitalo v raznih cerkvah. Škof se je zopet spravil nad napredne liste ter odredil posebne molitve za zmago klerikalnih kandidatov pri de-želnozborskih volitvah.
— Zaupni shod v Mariboru. Po Sp. Štajerskem vlada veliko zanimanje za ta shod. Še večja, nego zanimanje, pa je nezaupnost. Stvar so aranžirali gotovi mariborski gospodje, v prvi vrsti kaplančki, ki sploh skušajo politično vodstvo štajerskih Slovencev prenesti iz Celja v Maribor, češ, da v Celju delajo preveč lokalno politiko in ne razumejo »višje politike«. Če se vodstvo prenese v Maribor, pomeni to toliko, da se izroči mariborskim kanonikom. Aranžira se shod zaupnikov seveda tako, da so zaradi lepšega in da bi se ljudstvu nasulo peska v oči, povabljeni tudi nekateri napredni kmetje, v ostalem pa je preskrbljeno, da bodo imeli sovražniki naprednih kmetov in sploh napredne misli 90% večino. Seveda bodo potem vpili: Narod je govoril, narod je sodil. Pa tak švindel, če se res uprizori, ne .bo nič pomagal. V obče se sodi, da je sklican shod v namen, da bi se slovenska politika na Štajerskem postavila na strogo klerikalno podlago in da se organizira boj zoper naprednjake. Slobodno ! In če se našim klerikalcem pridruži tudi vse starejše razumništvo, mladina je v našem taboru, mladina je narodna in napredna in pripomore narodni in napredni ideji do zmage in s tem postavi slovensko politiko na Sp. Štajerskem na jedino pravo podlago, kajti klerikalizem je povsod poguba.
— Čehi na Gorenjskem. Z Jesenic se nam piše: Tudi na Jesenicah smo se potrudili, da smo sprejeli dostojno brate Čehe. Pred Jesenicami jih je pričakovalo osem domačih kolesarjev na okrašenih kolesih s slovensko zastavo. V njihovem imenu je pozdravil čehe abituri-jent Pretnar, odgovoril mu je v imenu Čehov g. Klimeš. Nato so spremljali kolesarji goste skozi Jesenice. Pred »pošto« jih je pozdravil v imenu občine gospod Schrev in izrekel željo, naj bi tudi v prihodnje zahajali Čehi med svoje brate, ki jih bodo vsprejemali z odprtimi rokami. Gospića Zinka Schreveva jih je pozdravila v vezani besedi. Zahvalil se je gosp. Klimeš. Jeseniške gospice, nekatere v narodni noši, so pripele Čehom lepe šopke iz oken pa se je vsipalo cvetje na drage goste. Gosp. Schrev jih je nato povabil v gostilno in jih pogostil. Pevci dijaki pa so zapeli »Kje dom je moj?« in »Staro češko«. Čehi pa so zapeli »Naprej« in «IIej Slovani«. Eden izmej Čehov je napil slovenskim damam in se jim zahvalil za njihovo ljubeznivost; sledila je napitnica češkim damam od slovenske strani. V živahnem pogovoru so le prehitro minuli lepi trenutki, z »nazdar« in »živijo-klici« smo se poslovili od dragih gostov. Jeseniški kolesarji so jih spremljali na Bled in v Vintgar. V Žerovnici so nagnali Čehe nekateri ondotni nemčurski letoviščarji s »heil« klici. Odlikovala se je v tem zlasti rodbina ljubljanskega marelarja Mi-kuscha. Pred Žerovnico sta prišla naproti rojakom dva Čeha z Bleda. Med Breznico in Lescami so čakali Čehe blejski kolesarji z g. županom na čelu, ki jih je pozdravil v navdušenem govoru.
— Ples v cerkvi. Kaj takega pa še ne! Klerikalci so oskrunili cerkev. To je sad klerikalne vzgoje. Čujte in strmite. V nedeljo dne 10. t. m je bilo pri podružnici sv. Ožbolta na Ponikvi žegnanje. Župnik je kot cerkveni in politični glavar svoje fare dal nekemu gostilničarju dovoljenje za »Bu-schenschank« in popivalo in popevalo se je pred cerkvijo, da je bilo veselje. Spilo se je 8 sodčkov piva. Župnik in kaplan sta neki plačala dva sodčka piva za svoje pristaše v hlačah in v kikljah. Le ti so se napili in ko je pobožno ljudstvo odšlo, šli so pijani možki z ženskami vred v cerkev, kjer je neki urar igral na orgije poskočne in okrogle. Pijani tretjeredniki in tretjerednice so se začele v cerkvi vrteti, nekateri so peli klafarske pesmi in vriskali, metali klobuke v svetnike in v svetnice na oltarjih, fantje so mečkali dekleta in jeden je celo hotel ugasniti »večno luč« pred oltarjem pa je padel na nos. Mežnar si jih ni upal spoditi iz cerkve, ker so v njegovi sobi popred pili in se je le jokal nad takim početjem. Nekdo, ki je vse to videl je rekel drugi dan: »Bilo je svinjsko«. Bog obvari, da bi bili kaj takega storili takozvani »liberalci«. Križali bi jih. Toda ljudje, ki zahajajo v farovž, smejo vse storiti in nihče njim ne reče, da so brezverci. To pohujšanje je prišlo iz farovža. Župnik in kaplan sta zagovornika vseh tistih, ki so v nedeljo oskrunili cerkev sv. Ožbolta in vsi ti najdejo kot polnokrvni klerikalci zaslombovfarovžu. Saj so skoraj ravno ti oskrunitelji o predpustu priredili ples in maškerado v farovžu pod pokroviteljstvom farovških gospodov in hlapcev. Cerkev sv. Ož-balta je oskrunjena po klerikalcih, to je resnica, ki se bode tudi pred sodnijo dokazala, samo radovedni smo, če se bode sedaj zaprla in zopet blagoslovila, ker med svinjskim početjem klerikalcev v cerkvi je bilo v t a-bernakelnu shranjeno sv. Režnje telo. Liberalci recimo hvala Bogu, da smo boljši kakor klerikalci.
— Iz St. Vida nad Ljubljano se nam piše: V soboto, 10. t. m. nas je zapustil naš marljivi učitelj g. V. Jaklič in se preselil v Ljubljano. Celih deset let je tu deloval s pravo vnemo in lahko se reče, da ga bodo posebno v obrtno nadaljevalni šoli težko pogrešali kot izbornoga risarja. Njegovi številni učenci mu bodo ohranili  gotovo hvaležen spomin.
Dasi smo se pa težko ločili od njega, vendar mu prav iz srca privoščimo to zasluženo premeščenje. Saj je imel pri nas poleg veselih ur tudi marsiktero grenko. Dočakal je, da so mu klerikalni vojskovodje plačevali njegovo požrtvovalno delovanje v obrtno-nadaljevalni šoli s prav grdo nehvaležnostjo. Hoteli so nahujskati proti njemu celo rokodelske pomočnike in druge svoje hlapce, a hvala Bogu, da naši fantje niso tako nizkotni, kakor naši klerikalni svetniki. A da so pa svojo jezico vendar le malo ohladili nad njim, so mu konečno brez vzroka odpovedali stanovanje v tistem rokodelskem domu, v katerem v fajmoštrovem imenu vlada njegov kaplan, a čez oba pa svoja skrivnostna krila razpenja znani Klanfarjev Tone. Vrgli so ga torej iz doma tistih rokodelcev, za katere seje g. Jaklič tako požrtvovalno trudil v obrtno-nadaljevalni šoli! — Oni so si pač vedno svesti: Kdor jih noče v slavnostnih garah okoli voziti, ta je njihov nasprotnik, temu nagajajo, kjer le morejo.
—„Slo vence vemu" dopisniku iz Planine. Misijon, ki se je ravnokar končal v Planini, je obrodil kaj slab sad, in oni takozvani »spravni« zvon je mesto ljubezni zopet enkrat trosil — obrekovanje, obrekovanje kakoršnega je sposobno samo kako klerikalno človeče. »Slovencev« dopisnik pravi, da mora biti dopisnik »Slovenskega Naroda« v prav prisrčni zvezi z vragom — »Slovencev« dopisnik je pa menda razsvetljen s Šu-steršičevim sv. duhom, ki ga pa kaj slabo razsvetljuje, kajti vzlic svoji »bistroumnosti« in vzlic vsem svojim neštetim blagoslovom je vendar še tako vrlo »za-plankan« — v njegovi možgarni se menda začenja zopet otroška doba. Mi bi se gotovo ne spodtikali nad to njegovo dekadenco, da bi gospod dopisnik skesano spoznal svojo deformacijo ter se zaprl v svojo celico — toda gospod dopisnik jo še kaže svetu s tem, da ljudi popolnoma po nedolžnem obrekuje — dozdeva se mu namreč, da je »Narodov« dopisnik njegov najbližji sosed. Toda vrlo se moti! Predbaciva temu tako zvanemu g. dopisniku, da že toliko let »planinski kruh« je — toda kakor mi vemo, ne je planinskega kruha, ampak svojega, katerega mu daje dežela za njegov trud, kateri trud daleko presega delo, katerega opravlja g. »Slovencev« dopisnik. Temu bi se pač prav z lahkim srcem predbacivalo, da prav zastonj je planinski kruh — pa ne le zastonj, ampak poleg tega še škoduje na vse mogoče načine vaščanom ter podpira onega, ki je popolnoma pokopal in onemogočil, da bi se planinski kmet še kdaj osamosvojil, da bi še kdaj dobil v svoje roke ono, česar se ga je na krut način oropalo, da bi se planinski kmet še kdaj rešil iz farovško - grajskega suženjstva. Za one denarce, katere dobiva knez iz planinskih gozdov — bi se vsako leto lahko napravil prav izboren vodovod na Planini. In menda bi prav nič ne škodovalo, če bi knez pokazal svojo hvaležnost in svojo »krščansko ljubezen« do planinskega  kmeta  ter bi na svoje stroške
sezidal  vodovod..... Sram   naj ne bode
liberalcev, pač pa onega, ki ne privošči Unčanom zdrave vode — ampak gnojnico — ki pa poleg tega še vedno in povsod naglasa svojo krščansko ljubezen
do ubogega kmeta.....• Mi pa še vedno
naglašamo z mirno vestjo, da bi bilo greh, da bi dežela zidala knezu VVindisch-graetzu vodovod ter na ta način takore-koč dajala nagrado za oni uprav srednjeveški valpetski bič, kateri žvižga po hrbtu ubogega planinskega kmeta.... Imenitno se v teh »Slovenčevih« dopisih iz Planine zrcali ona ljubezen naših klerikalcev do kmeta, oni socijalizem, katerega vedno in povsod naglašajo, kadar hočejo slovenskega kmeta — opehariti ter ga privezati pod svoj jarem. Naj bi slavni ljubitelji slovenskega kmeta in socialci, ki se porajajo v ljubljanskem le-menatu, prišli sem v Planino ter preštudirali gospodarsko stanje našega kmeta — in prišli bi morda navzlic svoji divji in strastni fanatični zaslepljenosti do spoznanja, da je planinski kmet le tovorna živina. Toda ves socializem teh gospodov obstaja v tem, da spravijo v duševno in telesno suženjstvo našega ubogega in zaslepljenega kmeta, da uničujejo s svojimi
napravami naše trgovce, da zagovarjajo ter se bojujejo za kapitaliste, ki jih sem-patje povabijo iz zgolj krščanske ljubezni na kosilo ter jim nabašejo njihovo bisago ... In tudi planinski gospod župnik, ki se je nekdaj smatral za precej liberalnega, je spoznal, da more ubogo kmetsko planinsko paro le tedaj spraviti v črni, dušomorni jarem, če spravi grajščino pod svojo pa-tronanco. In to se mu je vse brez težave posrečilo! Naj si torej ne domišlja, da je planinski kmet — iz prepričanja klerikalec, ampak le kot — grajski suže nj. In da kmet iz dna srca sovraži vse te zatiralce
— da sovraži, in da jedva čaka, da jih .»odnese poberin«, da je torej ona ljubezen, ona iskrena ljubezen le s korobačem prisiljena . . . Na drugi strani se pa vidi, da »Slovencev« g. dopisnik vzlic svoji jezu-vitski zlobnosti ni mogel pri planinskem kmetu ob dobro ime spraviti svojega soseda, ni mogel naščuvati ljudstva zoper njega — in da je le dopisnikova pobožna želja, da ga »odnese poberin«. Ljudstvo planinsko pa ga ljubi in spoštuje. Gospod dopisnik si naj le dobro v spomin pokličo 1. septembra 1897, in naj pusti svojega soseda popolnoma v miru, kakor ga i on pusti, ker se mu — kakor ga mi poznamo
— niti vredno ne zdi, da bi samo jedenkrat pomočil radi njega pero v črnilo. Liberalci imajo še kaj takih mož med sabo, ki poznajo predobro planinske razmere in ki so sposobni, da okrcajo lažnjive dopisnike »Slovenčeve« po umazanih prstih. — Častiti g. dopisnik naj si torej drugje poišče dopisnika, kateri bo tudi s polnim imenom, z odprtim vezirjem nastopil, če bo »Slovencev« dopisnik toliko kavalirsk, da se podpiše — ker nimamo strahu ne pred blagoslovljeno — ne pred »plavo« krvjo.
— „Slovenski Gospodar" in ,,Nas dom" ne vesta, kdaj bode zaupni shod štajerskih Slovencev v Mariboru. V zadnjih številkah pišeta oba, da bode shod kmalu. Vabila na shod so se že razpošiljala 13. in 14. t. m. in »Slov. Narod« je že v soboto poročal, da bode shod 22. t. m. Kaj pa pomeni to, da sta oba imenovana lista, ki imata vendar zvezo s prirediteljem shoda, dr. Rozino, tako slabo poučena?
— „Colegium Hieronvmianum pro gente Croatica." Že lansko leto obljubljeni papežev breve glede nekdanjega, v 15. stoletju ustanovljenega gostinca sv. Jeronima v Rimu, ki se je potem premenil v kapitelj je izšel dne 1. avgusta. S tem papeževevim ukazom je odpravljen stari kapitetj in se isti premeni v kolegij za hrvatski narod, v katerem kolegiju se bodo izobraževali hrvatski duhovniki. Pravico, pošiljati gojence v ta kolegij ima razven vseh hrvatskih, bosanskih in dalmantinskih škofov tudi istrski in tržaški škofje. Italijani so začeli veliko vojno zoper papeževo odločbo.
— Sad duhovniškega ščuva-nja. V Bovcu je bil zvesti pristaš raz-upitega kaplana Abiamo, katoliško-narodni pretepač And. Žorč vulgo Kraljč obsojen na 14 dni zapora, ker je kapla-nove nauke o boju zoper naprednjake* praktično izvrševal.
— Ljubljanska meščanska godba priredi danes na predvečer cesarjevega rojstnega dne, ako bode vreme ugodno, mirozov in serenado pred vladnim poslopjem. Godba odkoraka ob pol 8. uri zvečer.
— Sestanek slovenskih gimnazijskih abiturijentov iz leta 1891. je preložen delinitivno na torek dne 3. septembra 1901.
— Pevskega društva „Ljubljane" odbor javlja, da je, ker priredi ljubljanski »Sokol« dne 25. t. m. izlet v Logatec, svojo veselico v Švicariji prestavilo na dan 1. septembra.
— Kamniški salonski orkester priredi v proslavo cesarjevega rojstnega dne v nedeljo 18. avg. 1901 na vrtu hotela Fischer. slavnostni koncert Vspored. 1. Jos. Ilavdn: »Cesarska pesem«. 2. Rich. \Yagner: »Prihod gostov na \Vartburg« iz opere »Tannhauser«. 3. Viktor Parma: »Triglavske rože«, valček. 4. Narodna hrvatska: »Junak iz Like«, koračnica. 5. Alb. Jungmann: »Moj ljubi dom« 6. B. Smetana: »Prodana nevesta«, potpourri. 7. Lud. Andre: »Krasotice«, valček. 8. Rich. Eilenberg: »V kovačnici«, značilna slika. Začetek ob 4. uri popoldne vstopnina 50 vin. za osebo.
— Tujci na Gorenjskem. Iz radovljiškega okraja se nam piše: »Laibacher Zeitung« je zadnjič poročala, da je sedaj na Gorenjskem in tudi v Lescah vse polno tujcev. »Laibacher Zeitung« je to pisala z najboljšim namenom ali glede Lesec, žal, ni resnica. Mi bi bili sicer prav veseli, ko bi bilo kar največ tujcev tod, a dasi so tujci bili tu vsako leto prav dobro in ceno postreženi, so letos vendar izostali. Kon-statujemo to, da bi se po »Laibacherici« ne ravnala — davčna oblast!
— Nesreča v šali. Miha Prah iz Skopice, fara Cerklje, 13 let star fant in Jos. Lužar sta se na večer pod kozolcem v Pletrjih, kjer služita, za šalo premetavala. Miha Prah pade vznak tako nesrečno, da si zlomi tilnik, ter na mestu mrtev obleži. Lužarja ne zadene nobena krivda, ker je fant po nerodnosti odletel na blizo stoječo slamoreznico. — Odkar zidajo Pletrski samostan, je to že druga večja nesreča. Zidalo se bode pa še tri leta.
— Potopljen parnik. V Trstu zgrajeni ruski parnik »Mongolija« je delal v sredo poskušnje vožnje v miljskem zalivu. Tu je zadel na parnik »Sebenico«, ki je last družbe »Negri & Cemp.« v Šibeniku. Parnik »Mongolija« je s svojim sprednjim koncem zadel od strani v parnik »Sebenico« in se vanj zaril pol metra globoko. »Sebenico« se je potopil. Ponesrečil se ni nihče. Vrednost potopljenega parnika in naloženega blaga znaša 200.000 K. Zavarovalna svota znaša le 80.000 K.
— Mitnice. Koncem leta 1901 poteče zakupna pogodba glede tudeželnih eraričnih cestnih mitnic v Kalcah, Postojni, Razdrtem, Senožečah, Št. Petru, Bitinjah, II. Bistrici, Medvodah, Kranji, Zgor. Kokri, Otoku, Savi, Belci pri Dovjem, Podkorenu, Škofeljci, Grosupljah, Višnjigori, Vel. Gabru, Trebnjem, Jablanu, Št. Jerneju, Kostanjevici, Krški vasi, Jesenicah, Ribnici in Jugorjah brezpogojno. Za te mitnice in za druge tudeželne era-rične cestne mitnice, ki bodo vsled odpovedi dotičnih zakupnih pogodeb eventualno koncem 1. 1901 proste postale, se bode razpisala v kratkem zakupna obravnava. Če bi pa ta ne imela povoljnega vspeha, in bi se mitnice med tem časom odpravile, odredilo se bode od 1. janu-varja 1. 1902 naprej pobiranje mitnine v lastni režiji c. kr. erarja. Da se za slednji slučaj zagotovi že naprej v pravem času potrebnih močij, katere bi pobirale mit-nino na državni račun, razpiše c. kr. finančno ravnateljstvo ob jednem natečaj v tukajšnjem uradnem listu.
— Domača umetnost. V izložbi knjigotržnice Lav. Sch\ventnerja je bila te dni izložena v modernem slogu izvršena diploma čast. členstva, delo gosp. akad. slikarja Iv. Groharja. Sedaj pa sta izloženi ondi dve večji sliki gosp. akad. slikarja Rikarda Jakopiča. Prva predstavlja zeleneče drevje v jutranji luči, druga pa mestno ulico, po kateri hodi berač v mračni razsvetljavi noči.
— Pot na grad. Piše se nam: Pred kratkim se je na prošnjo neznanega Ljubljančana postavilo na obeh potih na grad več klopi. To delo je gotovo vsakdo pohvalno pozdravil, kdor je te nove klopi zagledal in jih za odpočitek porabil, no glede na to, kako dobrodošla je ta naprava tujcem, ki mnogoštevilno zahajajo na grad. Toda odpraviti je še mala neprilika, namreč: pot od Jerančičeve hiše, št. 13 v ulicah na grad, je zelo slaba. Voda je razkopala prave struge in na ovinku blizu vrha je nekdo — prav po nepotrebnem — nasul opeke v debelih kosih, da je nemogoče po poti hoditi; dela se torej škoda po travi. Voznik, kateri je prisiljen tu voziti, je v skrbeh, da se ali konji poškodujejo, ali pa voz polomi, po zimi bi pa pa bila na tem mestu nesreča neizogibna. Slavni magistrat se naprosi, da blagovoli ta del popraviti, saj bi zadostovala 1—2 delavca en dan in 1—2 voza gramoza, pa bi bila pot popravljena, za kar bi bil gotovo vsakdo, kdor hodi na tej strani na grad ali z grada v mesto, zelo hvaležen.
— V kranjsko hranilnico je prišel pred kratkim čedno opravljen tujec in hotel zastaviti svojo vrhno suknjo. Reklo se mu je, da naj pride, kadar je zastavljalnica odprta. Mož je silil in silil, češ, da je lačen in da mora dobiti kaj
denarja na suknjo, a bilo je zaman. Ker ni nič opravil, je s komolcem sunil v šipo, da se je razletela na tiaoč koscev in rekel: Prosim, zdaj pokličite redarja in me dajte aretirati, v zaporu mi bodo vsaj kaj jesti dali.
* Odvetništvo v Avstriji. Spočetka t. 1. je bilo v Avstriji 24 odvetniških zbornic s 4297 odvetniki. Najstarejši odvetnik je bil imenovan leta 1841. ter živi v Gorici. Največ odvetnikov šteje praška zbornica, namreč 1124 odvetnikov, dunajska jih šteje 1116, brnska 369, lvov-ska 359, krakovska 275, graška 174, tržaška 114, črnoviška 105, linška 86, opav-ska 81, pfemvslska 69, samoborska 55, inomoška 45, bolzanska in tridentska po 42, spletska 35, celovška in ljubljanska po 36, solnograška in zadrška po 26, goriška 25, roveredska 23, dubrovniška 18 in feld-kirchska 16 odvetnikov.
* Naslednik Vaclava Brožika. Iz Brna poročajo, da pride na Brožikovo mesto na praško akademijo umetnosti Sch\vaiger, profesor na brnski tehniki, na Schwaigerjevo mesto pa pride v Brno moravski slikar Uprka.
* 50letnica Fejervaryja in Vfaldstattena. Ogrski domobranski minister fcm. baron Fejervarv in fcm. baron Waldstatten sta te dni praznovala svojo službeno 50 letnico. Oba je cesar odlikoval in sta dobila mnogo čestitk.
* Jezuvitje na Nemško. Francoski list »Memorial Diplomatique« poroča : General jezovitov Peter Martin se je odpeljal v Berolin, da posreduje pri vladi za vrnitev jezuvitov v Nemčijo. Mi bi iz srca radi privoščili Nemcem vse te stoletne »osrečevalce« ljudstva in bi ne ugovarjali, ako bi Martin nameraval tje-kaj preseliti tudi naše kranjske jezuvite, kajti držimo se načela : »Non cum Jesu itis, qui cum Jesuitis«.
* Največje cerkve na svetu. Največja cerkev na svetu je sv. Petra v Rimu: vanjo pride lahko 45.000 ljudij; za njo sledi cerkev sv. Pavla v Londonu za 38000 ljudij; stolna cerkev v Milanu sprejema vase 37000, nemška kolinska stolna cerkev pa 30.000 oseb. Potem ima cerkev sv. Petronija v Bolonji za 25.000 ljudij dovolj prostora, Aja Sofija (zdaj turška mošeja) v Carigradu za 23.000, cerkev sv. Ivana Lateranskega v Rimu za 22.000 ljudij. Za temi pride cerkev sv. Štefana na Dunaju za 12.000, stolna cerkev v Pizi enako za 12.000, cerkev sv. Dominika v Bolonji za 11.500 in stolna cerkev v Monakovem za 11.000.
' Velikodušen dar. Znano je, da je rod Hohenzollerjev jako skop.  Na korist posadke parobroda »Victoria Louisa«, ki se je vračala pred 14 dnevi iz severnih krajev domu, vršila se je v Štetinu veselica, pri kateri so bili  prodani po dražbi razni darovani predmeti. Cesar Vilhelm je izvedel za nameravano dražbo, in ker je J hotel tudi z darilom pripomagati, — toda j ni smelo biti velike vrednosti — odposlal je za prodajo s svojega severnega poto-I vanja, od katerega se je ravno vračal, j e-i dilni list, na katerem se je lastnoročno podpisal:   »Za Viktorijo Louiso na krovu Ilohenzollern. Vilhelm I. R.« — Ta svoje-pis je bil dražbeno licitiran za 50 mark, neki Američan pa ga slednjič kupil za 510 mark.
* Ženo zastavil. Iz Feričanc v Slavoniji javljajo, da je prišel nedavno kmet Josip Platz iz Sarvaša pri Oseku s svojo mlado ženo, s katero se je poročil šele par dni prej, v gostilno k Žigi Bohmu, kjer je naročil sebi in svojim prijateljem imenitno kosilo. Ko pa je bilo treba plačati za obed 50 kron, se je pokazalo, da Platz nima denarja. Pustiti je hotel gostilničarju tako dolgo svoj kovčeg, da prinese denar. Toda Bohm je pregledal kovčeg ter je videl, da so v njem stvari brez večje vrednosti; zato ga ni hotel sprejeti. Zahteval je, naj mu pusti dolžnik ženo tako dolgo, da poravna račun. Platz je bil s tem zadovoljen; žena je ostala pri gostilničarju, Platz pa je prinesel čez dva dni denar, toda ukradel ga je vozniku Ivi Roskoviću, katerega je prej napojil. Sedaj išče orožništvo tata in njegovo ženo, katera sta urno izginila iz gostilne.
* Največji bogatini na svetu. Anglež I. Beit, ki je posestnik zlatoko-pov v Južni Afriki, premore okoli dve milijardi   kron.   Kitajec Li-hung-
čang ima tudi dve milijardi kron. Tretji je južnoafričanski Robinson, ki ima okoli 1600 milijonov, četrti je I. D. Rockefeller, Američan, ki ima 1200 milijonov, na petem mestu sta Anglež Astor z 800 milijon in ruski knez Demi-dov. Vanderbilt in William Rockefeller imata okoli 500 milijonov, kar je v primeri z Beitom in Li hung-čangom malenkost. A vsi ti najbogatejši ljudje imajo baje — slab želodec!
* „Sestre" slabe plačnice. V Via Piemonte v Rimu so stanovale v hiši Avguštincev Benediktinke. Spočetka so se »bratje« in »sestre« prav dobro razumeli. Kmalu pa je nastal mej njimi spor. Benediktinke niso imele denarja, da bi plačale stanarino, »bratje« se pa za to niso zmenili ter so hoteli imeti svoj denar. Grozili so sestram s tožbo, toda vse ni nič pomagalo, stanarine niso dobili. Tožili so res Benediktinke, in sodišče je priznalo, da smejo dobri »bratje« spoditi sestre iz stanovanja, zlasti ker je izjavila prednica, da se umakne le sili. Tako so prišli 9. t. m. karabinieri ter so spremili »sestre« na prosto. Prednica je dan poprej pismeno povabila mnogo občinstva in tudi žurna-liste za naslednji dan k sebi, da bi tako osramotila usmiljene »brate«.
* Nenavaden obed. V Rochestru, v Zjedinjenih državah je povabil k sebi neki poznavalec kač na čast profesorju Daviesu 18 učenjakov naravoslovcev, ter jim je napravil obed iz samih kač z različnimi finimi prikuhami. Jedli so pražene vodne kače, pečene klopotače, kuhane tigraste kače, pečene kače velikanke itd. Mesto šopkov so krasile mizo raznovrstne kače v steklenih hišicah; tudi po stenah so bile videti kože in okostja kač. Vsem gostom brez izjeme je ta obed jako ugajal, samo zjedinili se niso v mnenju, je-li kačje meso slično po okusu kokošjemu ali telečjemu.
* Izložba zločincev. Skoro v vseh ameriških listih je bil tiskan nedavno sledeči inserat: »Iščejo se: tatovi, ponarejalci denarja, žepni tatovi, cestni roparji, goljufi, sploh zločinci kakoršne-koli vrste, zlasti pa morilci«. Lahko si je misliti, da se je oglasilo kmalu precejšno število teh ljudi, tako, daje bilo komisiji, ki je bila določena za izbiranje zločincev, težko izbirati. Vsakdo, ki je dokazal, da ima na vesti posebno hud zločin, grozen ali kompliciran umor, je bil sprejet, ter dobiva na teden 15 dolarjev. Navadni morilci, tatovi itd. pa dobe le po 10 dolarjev na teden. V razstavi pa podučujejo ter kažejo zločinci tudi, kako je z lahkoto odpreti blagajnice, omare itd. Direkcija izložbe pa je skrbela tudi za popolno varstvo svojih zločincev.
* Amerikanska reklama. Poseben način reklame je iznašel amerikanski vračuh \Yhitte v San Frančišku, ki se peča z izdelovanjem mazila za rast brk in las. Poiskal si je pisatelja ter je sam založil njegov roman. Junak v romanu je zaljubljen plemič, ki pa je ves obupan, ker njegova Dulcineja noče vedeti o njem ničesar, kajti nima — brkov in las. Golobradi in gologlavi nesrečnež hočo končati s samokresom svoje neznosno življenje — v tem prinese pismonoša časnike, in k sreči zagleda nesrečnež še ob pravem času v inseratnem oddelku napis: »Zahvala«: VVhitteju. Vrgel je samokres proč ter je hitel k \Vhitteju. V treh dneh je bil ženin ves blažen, ima sedaj brke in lase kakor gozdni mož. In to vse je provzročilo čudodelno mazilo gospoda \Vhitteja za brke in lase. S tem konča roman.__
Telefonska in brzojavna poročila.
Maribor 17. avgusta. Slovenski deželni poslanci štajerski nameravajo, kakor se o d po vse verodostojne strani zatrjuje, vsi odložiti mandate oziroma ne več kandidirati.
Praga 17. avgusta. Socijalni de-mokratje so na nekem shodu napadli narodnega socijalista in poslanca Klo-fača, ga s palicami in poleni pretepli in ga naposled ven vrgli.
Pariz 17. avgusta. Uradni list prijavlja danes vladno naredbo o izvršitvi zoper redovništvo sklenjenega zakona.
Berolin 17. avgusta. Sleparskega ravnatelja Terlindena je sodišče dalo
danes aretirati. V Lipskn se je ustrelil bankir Maver, ki je pri zadnjem krahu izgubil vse svoje premoženje. Poskusil je ustreliti tudi svojo ženo in svoje otroke.
London 17. avgusta. Večji oddelek Kitchenerjeve armade je na potu proti generalu Bothi in upa, da potisne dotične Bure v deželo Culuka-frov, kjer bi bili baje izgubljeni.
London 17. avgusta. Jedna kompanija Frenchove armade se je pri Neu Beshedi izgubila. Bržčas so jo Buri ujeli.
London 17. avgusta. „Standard" poroča, da je kitajski dvor silno vznemirjen, češ, da sta se Rusija in Angleška domenili pustiti druga drugi proste roke, naj stori prva na severu, druga na jugu kitajskega zidu kar hoče.
London 17. avgusta. Sinoči je bil v Pekinu podpisan mirovni protokol. Cesarjevi edikti glede kaznovanja nekaterih uradnikov, ki so boksarje podpirali, še niso izšli.
London 17. avgusta. Iz Čikaga se javlja, da sta se tam vršila dva shoda Ircev, na katerih se je priporočalo upepeliti največja angleška mesta, da se osvobodi Irska in rešijo Buri.
Narodno gospodarstvo.
Obrt in trgovina z žeblji in železnimi  izdelki  v  Kropi  in Kamni Gorici.
Spisal nadučitelj Jos. Korošec. (Dalje.)
V XV. in XVI. stoletji so topili rudo v Stuckofen ali \Volfsofen, odtod volk (kepa železa). Vselej so morali peč prebiti, da so volka mogli vun vzeti. V prejšnjih časih so pa kar rudo in drva-oglje na kakšen vetroven grič nanosili in tam volka žgali. Takšen kraj so imenovali gradišče. Gradišče, kjer so volka žgali je nad Kropo na pobočju Jelovice blizu planino »Vodica«, kjer se dobi žlindra. Sele v začetku tega stoletja so sezidali plavž (Ilochofen). V Kropi sta bili dve fužini, in sicer zadružni. Zgornja je imela 28, spodnja 90 in Kamnogoriška pa 14 deležnikov. Vsaka pa je bila na 48 deležev razdeljena. Leta 1899. je obe kroparski sneg podrl, kamno-goriško so pa nekaj let popred podrli, .ledini dimniki mole iz razvalin, in živo pri čajo nekdanje blagostanje in obrtno gibanje. Takrat so bili fužinarji v Kropi in Kamnigorici premožni pa tudi zelo mogočni in ošabni, kar se razvidi i/, aktov, katere hrani g. Karol Pibrovec. Brati in pisati pa gospodje fužinarji niso veliko znali, vsled tega so tudi ustanovili leta 1770. šolo, katera je sedaj dvora/redna s celodnevnim poukom.
Delavci-kovači so se udinjali za jedno leto; poprej ni smel iti delat k drugemu fužinarju. Kovači so vedno imeli svoje muhe, pa vedno suha grla. V sobotah se jim je dajala napitnina (Trinkgeld). Denarja nihče ni trpel v žepu. V torek že je hodil iskat jestvine in pijače na »pui«. To se je vrstilo teden za tednom, do konca življenja. Vino »Bržanka« je bila nekdaj jedina zabava kovačeva. Imena žebljem so dali Lahi. Bakatori, čežini, kvarti, terei itd. so še danes v rabi. (Daljo prih.)
Darila.
Upravnistvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospa Ana Blaž v Mozirji 40 K, nabrala ob priliki nove ma5e & g. Maksa Goričarja z geslom: „Vse za naroda napredek, vero, dom in carja". — Gosp. Anton Mejač, c. kr. sodni pristav v Ribnici 10 K dobljene stave za peShojo iz Ribnice v Struge Cez Malo goro (10 6 km) v 58 minutah. — Družba Vrhničanov in Borovničanov zbranih v Mantovi na Vrhniki 5 K. — Vesela družba v Ljubljani povodom nekega magistrskega izpita 3 K 60 vin. — Skupaj 58 K 60 vin. — Živeli!
Za Prešernov spomenik. Gosp. Ljudevit Stiasny, nadučitelj v Zagorju ob Savi 32 K 1 vin., nabrano v gostilni P. Weinbergerja o priliki od-hodnice poštarja g. Modica. — Živeli!
Št. 283 ž.
Zahvala.
Njegova preuzvišenost gospod c. kr. deželni predsednik Viktor baron Hein doposlal mi je povodom Najvišjega rojstnega dne Njegovega Veličanstva cesarja svoto dveh sto kron, dajo razdelim ubogim v Ljubljani.
UkrenivSi, da se ta svota razdeli v smislu intencij blagosrčnega darovalca, Čutim prijetno dolžnost, zahvaliti se v imenu obdarovancev kar najudaneje na znatnem darilu.
V Ljubljani, dne" 17. avgusta 1901. (1769) Župan: Ivan Itrlhur.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko sganje in sol", ki je takisto bolesti ute&ujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1*80. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-Iauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno BlOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6   (2 — 11)
Gospodu Juliju Scliauniamiu,
lekarnarju v Slockerauu«
Ko sem poskusil Vašo želodčno sol in jo spoznal za dobro za ozdravljenje svojega bolnega želodca, prosim, da mi izvolite doposlati 10 škat-ijic po poštnem povzetji pod naslovom:
Jo*ip NeiiIt, kopelj Bartfeld (vila Karoly). 24. junija 1899. c (2517—10)
Dobiva se pri Iztlelovatelju, tleiel-neni lekarnarju, Juliju Krhaumannu v StoeKerauu, dalje v vseh renomiranih lekarnah tu- in inozemstva. Cena 75 kr. za škatljico, siajmanj se pošiljati 2 škatljici.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 15. avgusta: Julijana Combor, delavka, 45 let, Škofje ulice št. 4, mrtvoud.
V deželni bolnici:
Dne 8. avgusta: Matija Samec, gostač, 72 let, naduha. — Ivan Pirnat, dninar, 64 let, ostarelost.
V hiralnici: Dne 14. avgusta: Marija Korbar, prodajalka, 58 let, vsled raka.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 806-9 m. Srednji »ročal tlak 736-0 mm.
Stanje g P
Čas opa-1 baro- g, >
zevanja  metra S g
v mm. rf} s
Vetrovi
al
Nebo S"
K
16 9. zvečer I 734 1    14 3   si. jug  | jasno
17 7. zjutraj   735 7 2. popol.   736 7
a
I a
13 6 sr. jug del. oblač.oo 23 0 Rr. vzhod sk. oblač. g-
Srednja včerajšnja temperatura 146°, nor-male: 188°._
Dunajska borza
dne 17. avgusta 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 99' 10
Skupni državni dolg v srebru .... 9890
Avstrijska zlata renta....... 118 65
Avstrijska kronska renta 4°/0   .... 95 85
Ogrska zlata renta 4°/0 ....... 118 60
Ogrska kronska renta 48/0 ..... 9315
\v8tro-ogrske bančne delnice   .... 1675-—
Kreditne delnice........ 640 50
London vista.......... 239 45
NJem&ki državni bankovci za 100 mark. 117'12l/,
BO mark............ 23 45
20 frankov........... 1904
Italijanski banfeovci........ 91'05
C kr. cekini........... 1132
1
Potrti od najgloblje žalosti javljamo podpisani vsem sorodnikom in sočutnim prijateljem prežalostno vest o smrti našega iskreno ljubljenega nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata, strijca, tasta in starega očeta, gospoda
Vinko premica
hišnega  posestnika,    mestnega stavbenega preglednika v p. in lastnika kolajne za 40letno zvesto službovanje
katerega je Vsegamogočni Bog danes zjutraj, ob 8. uri po dolgi in mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu svoje dobe, poklical k sebi v boljše življenje.
Pogreb dragega ranjcega pojde v nedeljo dne 18. avgusta t. L ob 6. uri zvečer iz hiše žalosti, Gruberjeve ulice št. 11, na pokopališče k sv. Krištofu k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Nepozabnega rajneega priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1901.
(1770) Žalujoči ostali.
i™^* ____- naravne
alkalična kislina
najboljša namizna in okrepcujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih vsapilih.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (25—6)
mmm
i!Veliko denarja!
« do lOOO kron na mesce
a lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega
9 stanu — (tudi kot postranski zaslužek). S       Več so izve pod ,,Keell 118" po
a anonenl   pisarni   E. lirlHtofllU,
l Innsbruek. PoStno predalo 36. (847-34)
i
slL''£*i~ a r k a R OGASSi&be	Zastopnik za Kranjsko: Mihael Kastner v Ljubljani. (714 23)
lu^v^O^PlKčA. Nepresegliiva 2dravL?vttaf	
Sčim naj se
Lepe, zdrave in krepke pse se zredi samo, ako se jim daje
Fattlnger - jeve patentna kolače iz mesnih vlaken
za krmo — Priporočajo jih vsi živinozdravniki in kinologi. — Odlikovani so z mnogimi zlatimi kolajnami. — Prospekte (tudi o drugih Fattinger-jevih krmilih za pse, ku-retino, tiče i. t. d.) daje brezplačno
Fattinger & Co., Dunaj, IV.,
l\ ledener Hauptstrasse 3.
Na prodaj ima v Ljubljani Peter Lassnik.
(1901-19)
(571-23)
Kdor trpi na pada v i bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva broSuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Mehwanen-Apotheke, Frankfurt a. Ti.
Za trgovce!!!
Izvrsten kraj za trgovino
na prikladnem mestu. 1758-1
JTako ugodni pogoji«
Več pove upravništvo »Slov. Nar.«.
"CTra.đja.0 dLo-voljena. (1760)
posredovalnica stanovanj in služeb
Kot
Gospodske ulice št. 6
Ima veliko izbero
raznovrstnih .obrit sip.
za LJubljano in drugod. Natančneje istotaiu.
Firm. 187.
Einz. U. 57/1
Bekanntmachung.
Bei dem k. k. Landes- ala Handelsgerichte in Laibach wurde die Eintragung der Firma
s.J. Koželj, Gemischtwarenhandel in Stein"
und des Ivan KožeZj, Handelsmannes in Stein als Inhabers dieser Firma in das Register fiir Einzelfirmen vollzogen (1763)
K, k. Landes- als Handelsgericht Laibach,
Abt. HI., am 14. August 1901.
(RazglaH. Pri c. kr. dež kot trg. sodišču v Ljubljani se je izvršil vpis firme „J. Koželj, trgovina z mešanim blagom v Kamniku", in Ivana Koželja, trgovca v Kamniku kot imetelja te firme v register za posamne firme. — C. kr. dež. kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., 14. avgusta 1901.
"imski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (573-37)
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko in Primorsko: Ajaton Ditrlclt
v.
■J ubijana, .11 a rije Terezije cesta «.
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom  in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
f»«3oij
in najtrpoznejših
štedilnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-J^;'^:if| Javih» zelenih, modrih, sivih, jf^fiSIda belih, ramenih i. t. d., po nafnlzjlh eenah. Ceniki brezplačno In pošt-(1260)   nine prosto. (10)
I
: l
i
I
i I
5 I
: i
!
I
i i
pisar ali stenograf
želi dobiti službo dijak, ki je dovršil nižjo gimnazijo. (1754—2) Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«.
Karbolinej Patent Avenurlua
Že 25 let preskušeno, les obvarujoče sredstvo.
Pred ponarejanjem se svari.
Tovarna za karbolinej R. Avenarius
Amstetten na Niž. Avstrijskem. Pisarna Dunaj, Ml/1, Hauptstrasse 18. Prodaja L. Spoljarič, Ljubljana. (717—10)
Ces. kr. avstrijski      držami železnici.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odhod ls Iajabljaiie j"2. kol. Proga čea Trbii. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Ausaee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno grad, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budeje vice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipako; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solno-grad, Lend-Onstein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Eleining v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga ▼ Novomeato ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto. Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 6. uri 55 in zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v ]Ljabljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjntraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzuja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ltud-Gastc --a, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabia. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzeusfeute, Pontabia. Ob nedeljah in praznikih  ob.  8 uri 38
m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob 8. ari 51 m
zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, i«'rancovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, (Celovca, Pod tabla. Proga iz Novega mesta in ICcSe^ja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 44 m zjutraj, u Novega mesta in Kočevja, ob uri 38 m popo-i'idne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari «8 m zvečer, istotako. - Od&od lz iLJab-.jano drž. kol. v JL&mnlk. Mešani vlaki: Ob 7. ti 28 m zjutraj, ob 2. nri b m popoludne, ob 6. uii 50 m in ob 10 ari 25 in sveder, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kanonika. Mešani vlaki: Ob p, ari 49 m zjutraj, ob 11. ari 6 m dopoiudce, ob p. ari 10 m in ob 9. ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeijah in praznikih. (1393)
Najbofijša uporaba
Kar največ in najfinejšega
surovega * * • masla!
Le mogoče, če se mleku odvzame
smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj;
v Parizu 1900 „Grand-Prix".
v* milijona tacih strojev v rabi!
Uravnujejo se pasterizerske naprave za transport mleka.
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo.
Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko in parno moč.
♦ ■   Načrti  proračuni.   ■ ♦
(470)    Akcijska družba (25)
Alf a-Separator
Dunaj, XVI. Ganglbauergasse 29.
Ceniki, poučne brošure brezp lačno.
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s provzetjem zastopa d«nt»ee zavarovalne dražbe prve vrste. — Ponudbe pod ,,1.»»8" Gradec, poste restante._(766—19)
2 dečka ali 2 deklici
se sprejmeta s prihodnjim Šolskim letom ~w stanowan|e ln Hrano.
Na razpolago so citre in glasovir. Na za-htevanje tudi pouk v teh, kakor tudi v Šolskih predmetih. (1767—1)
Naslov: A. Mlalner, LJubljana, Ho-HpodNke nI I«-«- Mt. 4, I. nadstropje (na levo).
Notarskega
solicitatorja
išče notar na Dolenjskem. Plača po dogovoru. (1752— 2)
Kleparska obrt
v mestu, dobro idoča, katera ohstoji že veliko let, se takoj odda.
Pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo »Slov. Naroda«. (1749—3)
Gospodična
zmožna obeh jezikov v govoru in pisavi, vajena že v pisarni, želi vstopiti v kako odvetniško ali notarsko pisarno. (1748—3) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Dobro obiskovana
trgovina z mešanim blagom (1725_3)
se takoj odda.
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Vsak dan sveže
priporoča f»«» na|nil|i ceni
Janko Traun (rm-a)
dllnce pri lj|nhl|aiil.
Hišnik
se išče, ki naj je samec, v srednjih letih, ter obeh deželnih jezikov zmožen. Vrtnarije vešči imajo prednost. (1726 —3) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo in drvarnico, odda se s 1. novembrom t. 1. v Mcrosodnih ulicah (Zabjekj št. I. (1712—3) Izve so v I. nadstropju istotam.
Proda se novo, dobro ohranjeno
spalnično pohištvo
trdo furnirano, politirano. Rabilo se je komaj 4 mesece.
Poizve se v hotelu .,pri avstrijskem cesarju", sobna št. 2. (1766—1)
Prave kranjske klobase
velike po 18 kr., šunke s kožo in brez kože, kakor tudi brez kosti (Rollschinken) po 90, prešičje glave brez kosti 40, slanina in meso suho po 70, salame po 80 kr. kilo, in drugo pošilja po povzetju
(14214) 3anko Sv. Sire v pranju.
Tanglefoot
amer. priprava za popolno uničenje mnh
se dobiva v prodajalni tvrdke (12-148)
Edmund Kavčič
7 LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte.
Holandsko-ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odpluti*«*:
22. avg. Amsterdam    6*oo dopoldne. 29. avg. Statendam      1*oo popoldne. 5. sept. Potsdam        5-30 dopoldne. 12. sept. Maasdam       1-00 popoldne. Novi parniki na 2 vijaka.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.SOO ton. (1472—6) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej 1 iz prista-drugi kajiti od 228 K     „    J niSča m. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne naDunaji: Za kajite: l., Kolowratrlng 10;
za m. razred: IV., Weyrlngergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brna, Inomosta in Trsta.
Učenec
•prejme se takoj v trgovino z meSanim blagom pri (1732-4)
Albinu Rant-u v Kranju.
A A ^ iz najboljših
a vinogradov
■ Milil ■ trske flore pri
9 Jfovcm mestu
priporoča (1571—8)
Josip jVtedved
v povem mestu, na Dolenjskem.
UirajB i\m
in popravila more temeljito in trpežno oskrbovati le strotLOvnJah..
P. n. posestnike klavirjev v slučaju potrebe postreže (1682—3)
izdelovalec Klavirjev
jfHojzij 3(raczmer
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6.
V najem ae odda na delali takoj
velika gostilna
v lepem kraju poleg železnice blizu mesta Ljubljane.
Gostilna obstoji iz dveh sob, posebne sobe, veliki senčnati vrt, pokrito zimsko kegljišče, 4 sobe za tujce, veliki živinski blev, ledenica in kleti.
Odda se po zelo nizki najemščini tudi na več let. (1766)
Več pove zaloga puntigamskega piva v Ljubljani, Kolodvorske ulice h. št. 22.
Red Star Line, Antvverpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadol-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red. Star Line, SO, fMam Uiirtel, na Dnnaji
ali (1115-8)
Ant. R. o "beli, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
a stranskimi  poslopji, bližnjim travnikom in s parcelo gozda ae proda.
To posestvo leži ob Savi, neposredno tik nekega trga pri južni železnici, in je ob enem pripravno za strojarijo ali slično obrt. — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (1747-2)
S. Goldschmidt & sin
tovarna štedilnih ognjišč
Wels, Gornje Avstrijsko.
Pr«nonlliia sledilna o&uJIm<-i« v navadni opremi, kak r tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsafei renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost poSilja. (923—16)
Trgovski vajenec
zmožen slovenskega in nemškega jezika ter nekoliko izšolan, se sprejme v trgovino z železnino pri     (1739 - 2>> Karola Kavšeka nasledniku Schneider & Verovšek, Ljubljana.
Naravni, iz alkohola napravljeni zavreti kis, brez primesi nevarne in neprijeten okos imejoče očetove kisline, se dobiva pri
3« J. 3(antz-u (1579-7).
v Ljubljani, Rimska cesta štev. IG
Čokolada	
	1      ParlM IttOO
	1       (irand Prhu
(23—30.:
Povsod na prodaj
KalscLorfska slatina
najčistejša štajerska, alkalično muriatična kisla voda.
!! Specijaliteta!! 0 3)
Izredno čista, ne črni niti starega niti novega vina in ne dela gošče.
Najfineja namizna voda. — Žlahtna pijača.
Se dobiva v vseh boljših špecerijah, drogerijah in delikatesah.
Oglasni izvleček.
Glasom odredbe oddelek 13, št. 1731, z dne* 1. avgusta 1901 namerava c. in kr. državno vojno ministrstvo razne
oblačilne in oroževalne predmete
za c. in kr. vojsko
nabaviti potom splošne konkurence.
Glede natančnejših pogojev za to ponudbeno razpravo se opozarja na oglas, ki je bil v štev. 185 dne 14. avgusta 1901 tega lista polnoglasno prijavljen. (1744—1)
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo
za trde parkete, najboljši vpuščevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla. (656—7)
"V" Hijut>] jani: Staeul, v Kranji: JE\ X>olt3iix.
Andropogfon'
(Iznajditeij F. Hernnann, Zgornja Poljskava)
je najboljge, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena it zajamčeno neškodljiva tekočina, kl zabrani Izpadanje Isim In odfitranl prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—47)
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 14. * Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. 9
Glavna zaloga in razpošiljate v v Ljubljani pri godpodu
Vašo Pelrlčlć-u.
V zalogi imata tudi gg. F. .VlaHr in I'. pl. Trn-t*.in-r.j v ■ Jiil»IJi»■■ i in g. A. Kant v I4ranji.
Preprodajalci popust
■ -----
Št. 27389.
Razglas.
(1672-2)
Vsled sklepa občinskega sveta   ljubljanskega z dne 2.  avgusta 1901 razpisuje mestni magistrat
javno pismeno ponudbinsko razpravo
za zgradbo novega betonskega kanala od mestne jubilejske ubežnice do Zaloške ceste
na dan 19. avgusta 1. 1901. ob 10. uri dopolndne.
Načrti, proračuni in pogoji razgrnjeni so pri mestnem magistratu in v pisarni, mestnega stavbnega urada v navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled, kjer y tudi do določenega časa vložiti zapečatene s 5 °/0 vadijem opremljene ponudbe, v katerih je navesti jednotne kakor tudi proračunjene skupne svote.
Izrecno se povdarja, da se na ponudbe, katere ne bodo   povsem   razpisnim pogojem vstrezale ali na take, katere se  bodo  le pogojno glasile, ali bodo prekasn/ vložene, ne bode oziralo.
Mestni magistrat tj Ljubljani,
dne 4. avorusta 1901.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
obrestuje hranilne vloge po
brc« odbitka rciiiiicgra  ihnka. katerega posojilniea sania za vložnike plačuje.
Uradne ure : razuu nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (2693—83)
Poštnega hranilnićnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
75r
Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, rolOKniliriir aparate in po-flrelisrliif,klrurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega nitim In UoiaJiiUit- — Zaloga svežin mineral-■ lili vod in sclij za kopel. 34
Oblastv. konces. oddaja strupov. 2K» živtnoi>e|ce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno I. t. d. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno.
Drogerija Anton Kane
Ljubljana, Selenburgove ulice št. 3
o
C
►o
C
o
✓21 (
M
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg št. 28
priporoča svojo, veliko zalogo raznovrstnih švicarskih žepnih in stenskih ur. Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. i-OO. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ #*—■« Trgovina vseh optičnih predmetov i očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila u lzvrtojejo natančno in s Jamatvom.
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cssta 1©
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 34 jopio in plaščev za gospe,
luepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam p o eelar.lrf, «- «^ k 1.
J. S. Benedikt"
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
■
560977
DOBRA ŠTEDILNA KUHINJA
1
Maggl-Jeva juhna zabela je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic zadošča.  V izvirnih steklenicah od 50 vinarjev naprej dobiva se v vseh delika-
tesnih, kolonijalnih, drogerijskih in Špecerijskih prodajalnicah. — Izvirne steklenlčice se * Maggi-jevo zabelo najceneje napolnujejo. (1757)
Pri domači zavarovalnici za življenje prve vrste sprejme se takoj (1722—3)
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in poSteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig dsterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (1634—2)
■.....iiiiiiiiiiiii
1 Maliačev sirup
lekarnarja Pžccolžja
vl^Jnbljanl
bo prireja kar najskrb-nejše iz dišečih gorskih 1aDu^w malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para,v in je torej najbolj čist izdeiek nepresežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaraCuni z K 1*10, 100 kilogr. = 100 kron. I. (1368—41)
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine poSlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju z K 530.
K sezoni
K sezoni
o-o
■* o II
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov In municije, posebno pa opozarjam na
vsr trocevne puške "$0
katere izdelujem v svoji deiavnici, in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu
priporočajo najbolje.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. obCinstvu za mnogobrojna naročila ter izvrSujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. *
Z velespoStovanjem (1596—4)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
proti stalni"plači|in drugimi prejemki.
- Ponudbe,^v katerih je navesti dosedanjem delovanje, vpošiljajo naj se pod: C. L. 73 poste rastante v Ljubljano.
Ljndevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puSke so na c. kr. preskuSe-valnici in od mene preskuSene. — Hostro-(2692) vaal ceniki zaitonj. (32)
i
prodaja zemljišča.
(1638-2)
Pri okrajnem sodlscu v LJubljani se bode vršila
dne 11. septembra 1901
ob lO. url dopo|dnc prodaja zemljišča pod vloi. št. 59 kat. občine Spodnja Slika« ki obstoji iz 8 njiv, 2 travnikov in 1 pašnika.
Parcele leže v Spodnji Šiški med državno cesto in železnico in so pripravna za stavblšča.
Cenilna vrednost znaSa 12.600 K in najmanjši ponndek 8400 K.
Natančnejše se poizve pri okrajnem sodišču v 1J ubijani (oddelek V).
G. in kr. intendanca 3. vojaškega kora.
K št. 5371 iz 1.1901.
Izvleček iz razglasa.
Glasom odredbe oddelek 13, štev. 1460, z dne 27. julija 1901, namerava
I z. in kr. državno vojno ministrstvo
razne predmete za obleko in usnjato opravo
za c. in kr. vojsko v letu 1902
nabaviti pri malih obrtnikih.
Glede podrobnejših pogojev se opozarja na polnobesedno oznanilo, ki je 10 zglašeno v štev. 182 z dne 10. avgusta 1901 našega lista. (1700—2)
zdravilišče
opliee na Kranjskem
odprto od I. maja do konca oktobra.
.tkratotenne M   :i7 €'°. izredno vplivajoče pri reumi t?
ntiiieuh in « it ni h in njih posledičnih boleznih, pri isehias, nevral-
//'./'• mrtvoudnosti* pri raznovrstnih ženskih Itolesnih. Veliki kopalni Itasini, posehne kapeli,  mratnornate ha nje, harske kopeli. — Jedilni, bralni in dš-uni saloni.
Pojasnila daje brez troSkov
(1764-D kopališko ravnateljstvo.
Najboljše črnilo svete!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kapuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla ob a tala samo (24—33)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Doblv« se c. kr.  fmk  priv. p o vso d I.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- T?a*w «1 an i"3 f
stl pazi naj se natančno na moje Ime WC        * crilOlSilUU.
Nova krojaška obrt!
7«rjaškitrg Jarngj   ZOZBT 7wfk\ tT*
krojač
Naznanjam slav. občinstvu, da sem z današnjim dnem otvoril
svojo novo vrejeno krojaško obrt.
Fini geometriški kroj M. Lutza. Natančno in lično delo zagotavljam
(1643-3) Jarnej Ložar krojač.
Graška trgovska akademija.
Javni. nrpoHredno vi«,  urnemu  mlnlNtrsti n  podrejeni,  ilr/.m no podpirani urni /uvod v vi-h|| višje m red nje Mole, ltaterejjta al»t*olventl vlivajo pravico,  da VHtopiJo za Jednolelne pro*tOVolJre.
Dne 17. septembra t. 1. se zaCne 39. Šolsko leto. Vsprejemajo se absolventi spodnjih srednjih Sol in tem enako postavljenih učnih zavodov, kakor tudi meščanskih Sol (ti morajo prebiti vsprejemni izpit). Dosedanji ter L 1901. v prvi letnik vstopivSi učenci lahko absolvirajo zavod * treh letih. Pripravljalni razred se vzdržuje posebaj za manj vsposobljene prosilce za vsprejem kakor tudi za učence, ki niso dovelj zmožni nemškega jezika. Ta se pa združuje že od leta 1901 02. z novo Stirirazredno organizacijo, katera se vpelje, da vživajo učenci in stariši vse prednosti, katere bodo pripadale Stirirazrednicam.
Z zavodom je združen Jednoleteu altiturijentniki teraj (začetek 5. oktobra) za absolvente višjih srednjih šol ter enakih učnih zavodov, ki se hočejo posvetiti trgovskim in in indu8trijelnim podjetjem ali pa hote" kot velikoSolci (iuristi) svoje vednosti razširiti času primerno.
Tudi se vzdržujejo prosti poluletnl teeajl za gospođe in posebej za dame, (začetek 17. septembra in 16. februvarja).
Prospekte razpošilja in daljna pojasnila, tudi radi oskrbljenja učencev, daje ravnateljska plearua v Ciradeu, Kaiserfeldgasse št. 25.
(1368-5)
Ravnatelj: J« Borger.
Preobleke..-
Popravila.
r L Mikusch i
tovarna dežnikov | Ljubljana, Mestni trs. ■
m siril
tovarniška zaloga
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Zastopstvo
najbolje s
renomiranih
Durkopp- koles
(961—15) in
Waffenrader. -^g
003905
I66e se
soba z balkonom
na vrt ali na ulico za mesca september in oktober.
Ponudbe na: Dr- Bretl, Ljubljana,
Špltalske ulice št. 7. (1768-1)
Na prodaj so:
2 blagajni Wiese ter Wertlieim & Wiese
dalje
(1765-1)    W 75.
aparat za kopiranje z mizo in angleški cyklostyl. (Y9T7%^rg*'
Kje V pove upravništvo »Slov. Nar.«.
L. Lnserjev oMiž za turiste. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim očesom, žuljem itd. itd.	
	Glavna zaloga: L. Schwenk-ova lekarna Dunaj -Meidling. Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, C. Piccoll. V Kranju: K. Šavnik. (627—21)
Zahtevajte
Brinovec
Frana Cvek-a v Kamniku.
(1680-5)
(101-63)
Styria, f ranco skih Peugeot-, Austria-koles.
Velika zaloga
pristnih Jos. Reit-STTRH.V     hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po Isti ceni, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene ln jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
o e» P*
(1733-3)
koresponđent ali praktikant
želi vstopiti v službo slovenskega, nemškega in italijanskega jezika ter francoske korespondence vešč absolviranec trg. šole. Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«.
Enonadstropna hiša
v Krakovskem predmestji, v kateri se nahaja prodajalna, in k njej spadajoči vrt, ki donaša dobre obresti, se pod ugodnimi pogoji proda. (1716—3) Natančneje pove iz prijaznosti Ivana Brenčič. Rimska cesta št. 8, v Ljublja
Dobre cenene ure
s 3 letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ura In eksportna hiša zlatnln HohI (BrUx) Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   ,, 6'80
Prava srebrna verižica....... n 1'20
Nikelnasti budilec.......... ,, 195
Moja tvrdka je odhkovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč* in tisoč priznalnih pisem. (2611—70)
P-'«f* Jluatrovani katalog zastonj in poštnine prosto.
Pranja Mersol as;
priporoča svojo bogato zalogo pričetih ln izvršenih ženskih ročnih Izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. (1331-9) Monogranii in risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
	k *	1
	X X X X X X X X X X X X X X X X X' X	
	Podpirana usoja si P-    slavnemu občinstvu uljudno javiti, da slaščičarna in javama Rudolf tfirbisch vse v to strogo spadajoča naročila ijvršuje točno in najceneje. (1649—3) S spoštovanjem Poliksena }{irbi^ch.	
mm		
		
	X, X M *C M M ^TxM M M X XM >L *LŽŠ0ŠL	
	* *	
Dr. Edvard Sla vik
je odprl svojo
odvetniško pisarno
v Trstu
ulica Molino piecolo št. 3, II. nadstr.
Št. telefona 870. (1755-1)
p-
W C-
»
w o
m-
r
w «
w p-
C
p-
w m
Kaznanilo preselitve,
Usojam se p. n. občinstvu naznaniti, da sem preselil svojo zlatarsko »rjcovlno s S*. Pelr« eeste nt. -A
V Prešernove Ulice Št. 5 (Perlesova hiša)
ter ob jednem priporočam svojo znatno povečano zalogo vsakovrstne
zlatnine, srebrnine in kina-srebra.
Dalje na novo vpeljano prodajo
srebrnih in zlatih žepnih ur.
02T Vsa v mojo stroko spadajoča nova dela in popravila izvršujem  natanko po naročilu z Jamstvom v lastni delavnici.
Za mnogobrojni obisk se najuljudneje priporočam z odličnim spoštovanjem ,, vi
ri719_3) Dragotin Kosak, zlatar.
^M^^^^R^^^t^
C. kr. priv. tovarna za cement »
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah t
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomemi, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dale« nadkrlljujocl dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in n a j s 1 o v i t e j S i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: <aw-M> ZZZZZ Dunaj, I., Maximillanstrasse 9. ZZZZZ
proda se zaradi bolezni posestnika
znani, dobro obiskovani
flote! Jischer
v Kamniku
s prittklinamt, hišno opravo, perilom i. t. d. por
jako ugodnimi pogoji.
Natančneje poizvedbe daje posestnik sam. (17.9
Gostilna,pri novem svetu
Marije Terezije cesta št. 14.
Jutri, v nedeljo, dnć 18. avgusta 1901
K O IV O E> R T
meščanske godbe
r^a, Izd.a*txxo olepšanem T7-rtio.-
Kacetek ob     Z». url. Tstopnlna proMta.
Na vrtu sta salon in kegljišče.
Točil bodem izvrstna pristna vina in Koslerjevo  mnrrno  pivo ter skrbel za dobra Jedila in točno postrežbo.
Za mnogobrojni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
(1761)
Valentin IVI ral*, gostilničar.
i
1 m
Preselitev trgovine«
Uljudno javim svojim odjemalcem in p. n. občinstvu, da sem se s svojim
zavodom za uniforme
preselil Iz Slomškov lit ulic v lastno novo hišo
na voglu Restjeve ceste št. 7.
Zahvaljujoč spoštovane odjemalce za dosedaj izkazano mi zaupanje, jih prosim za nadaljno blagohotnost in beležim z vclespo5toVanjem
(170i-4) Anton Reissner
zavod za uniforme.
Wt&* jednem se priporočam .«///. jednoletmim prostovoljcem *a ixgo-tovljenje   uniform  po  najnovejših  predpisih   in  smernih   eenah. *9f
jg *
*
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.