Katolišk cerkven list. Teč«J T MM t. V Ljubljani 2i. vcliciga travna 1866. M J si ?f. M*ogub{Jiva vraža. Undan nam je prišlo pisanje v roke, ktero obsega tako debele vraže, de bi jih sleherni zamogel otipati, kdor je le kolika j malo v keršanskim nauku podučen. Ker pa iz skušnje vemo, de priprosti ljudje velikrat, če je bolj neumna reč, bolj terdo jo verjamejo, torej se nam potrebno zdi, to reč naznaniti in nekoliko pretresti. Imenovano pisanj« govori, de bi bil v Rimu neki papež nekdaj na smertni postelji z velikimi grehi obložen. V svoji obupnosti si ne ve nič več pomagati, in pokliče svoje kardinale, škofe in učenike ter jih vpraša: „kaj za en trošt mu dajo, ker more skoraj umreti in večno ferdamanje zasluži?" Xa to vprašanje de mu ne ve nobeden kardinalov, škofov in učenikov odgovoriti: le sam kaplan Janez papeža s tremi molitvami pogubljenja reši. Xasledvajo v pisanji imenovane tri molitve, ktere gospod Janez papežu moli. V tretji molitvi mende papež umerje in gospod Janez ..o-ori vstane in stoji do tretje ure, inu ob tretji uri se je papež z dušo in s truplam kaplanu vesel perkazal" (je mogel neki truplo na posodo vzeti, ker je njegovo na odru ležalo!) „njegovu obličje je je svetilu kakor solnce, njegovu oblačilu je belu postalu, kakor sneg, inu reče: Ljubi moj brat! jest bi mogel biti en otrok tega pogubljenja, sim pak postal en otrok tega večniga izveličanja. Kadar si ti to pervo molitev molil, so grehi od mene leteli, kakor dež od nebes; kadar si to druo-o molitev molil, sim čist postal, kakor~solnce; kadar si to treko molitev moli],, sim nebesa odperte vidil" itd. „V teh besedah se je moja duša od trupla ločila inu angeli 'so jo v nebesa peljali". Po tem je še, češ de, papež gospod Janezu povedal, ko bi človek vse grehe sveta nad seboj imel, de bi se mu s temi tremi molitvami vsi zbrisali; in ko bi imela duša do sodnjiga dne terpeti v vicah, de bo rešena; tudi de človek, ki te tri molitve bere ali sliši brati, ne bo s hudo smertjo umeri itd. In še kej posebniga: ^Ta ura njegove smerti botemo raz od eta". Vsak lahko spozna in sprevidi, ko bi bilo to kaj, bi Jezusu ne bilo treba nič druziga ljudi učiti, kakor te tri molitvice, in nobeniga zakramenta ne postaviti. — Tudi bi bil vsak človek nespametin, de bi si za čednosti prizadeval, ktere toliko silno zatajevanja tirjajo; čimu moliti, se postiti, k spovedi hoditi, komu pokoren biti? Dosti de hMe molitve enkrat prebral ali le slišal brati! — In pa kako, de bi se pri tako imenitni znajdbi zamolčalo ime tistiga papeža in pa primek in bolj natanko popisovanje gospod Janeza? O neumna vraža! Ali ko bi bila le samo neumna, bi ne bilo vredno besedice od nje spregovoriti; pa škodljiva, škodljiva, in silno nevarna! Kako lahko se zgodi, de velik grešnik, ki to spako sliši, se zanaša na te molitvice, v svojih grehih živi in se ravno zavoljo te satanove izmišljije v resnici pogubi! — Kaj taciga. ki je Jezusovimu in vsimu keršanskimu nauku naravnost nasprot, si je zamogel le kak sovražnik svete vere izmisliti, de bi s tem ogerdil sveto vero, ali pa kaka zbledena glava: še naj pred pa de kak premeten goljuf zavolj dobička , de je |s tem priproste slepil in iz njih denar molzel. — Večidel imajo priprosti ljudje take vražne spise po kakih kotih in špranjah skrite in potaknjene ter mislijo, de jih potlej ne more kaka nesreča zadeti, kakor je tudi k temu lažnjivo pristavljeno, de bo mertev porod odvernjen, v kteri hiši „bodo te tri molitve deržane". — Ko pa od tacih pregrešnih vraž govorimo in jih preklicujemo, naj nikar kdo ne misli, de preganjamo tudi cerkveno blagoslovljene reči, kakor so p. svetinje, roženkranci, ška-pulirji itd., ktere verni v spoštovanji imajo, ko so blagoslovljene in jih svetih ali zveličavnih reči spominjajo. V vsim mora verni kristjan čisto in natanko pri tem ostati, kakor veruje in uči sv. mati katoliška cerkev, ako hoče zveličan biti; rko bi nas tudi angel z nebes drugač učil, naj preklican bo", po besedah sv. apostelna Pavla. Xeholiho iz »nisionskiii naznaniš. (Od 1. sušca i854 do posled. sveč. 1855.) Ker veči del naših bravcov nemške naznanila v roke dobi, toraj le nekaj iz njih tukaj naznanimo, in sicer najpred od g. Provikarjeviga ianskiga popotvanja na Belo reko. 16. svečana Ianskiga leta so se prečast. g. Provikar iz Hartuma na pot med zamurce ob Beli reki podali, kjer je bil med njih popotvanjem v Evropo mision gg. Dovjaku, Trahantu in Mozganu zročen. Seboj so bili vzeli g. Kohla. mizarja F. Valisa, 1 egiptovskiga vertnarja, kterim so pridružili še dva fanta iz llartumske šole in nektere delavce. Gospod Provikar sami so bili zavoljo žalostnih dogodkov v Hartumu, Milbarčičeve in Ko-ciančičeve smerti, na duši in na telesu oslabljeni in so še le po poti nekoliko k moči peršli. Ze na poti so srečali nektere kupce, kteri so jim naznanili, de so misionarji sicer še v dobrim stanu, de so pa bili Bari-zamurci pretečeno leto tako divji, «ie misionarji ne le samo niso pri njih kaj mogli (»praviti, ampak de so bili še celo večkrat od njih nadlegovanj. Se več reči so tožili čez prebivavce, kar so pa g. Provikar vedili dobro razsoditi, koliko in kaj de je verjeti. Pred krajem Nujskiga poglavarja so 4. sušca zvedili po nekim sirskim broduarji žalostno naznanilo, de je g. Dovjak umeri. Temu se pa ni bilo čuditi, ker je bil ranjki slabe natore, pogosto od mnogoterih bolehnost nadlegovan, in se je mogel torej tudi nar manjšiga presih anja varovati. Dalje gori jim ladija z angleškim banderam naproti pride, na kteri sta bila gg. 31 ožgan in Trabant, ki sfti zavoljo zdravja želela nekoliko na drugo sapo priti, ti. Možgan je bil terdin in zdrav, g. Trabant pa, ze eno leto holehen, je hil tako oslabljen, de se je komaj še pokoncu deržati zamogel. Pripovedoval je g. Mozgan, de so se bili po g. Provikarje-vim odhodu še kolikor tidiko dobro uravnali, de so tudi začelo zidanje dokončali. Potem so 12 fantov v liiso sprejeli, jih učiti in k sv. kerstu pripravljati, kteri so se skoz kaka dva mesca nekaj naučili. Ker se pa gg. misionarji ž njimi, neznajoči jezika, niso mogli dobro razumeti, in so jeli še bolehati, niso mogli otrokam primerniga opravila in dela tegniti, torej je kmalo temu pa temu začelo dolg ca s po svojim domu biti. Vsakimu so pripustili. de sme svojce obiskati, vender so mu čas določili, kdaj de se mora verniti. Ob času žetve so >korej vsi domu šli, pa jih potlej ni bilo več nazaj. Tako se je šola razkropila. Tudi odrašeni so bili k nauku pripušeni. Nekteri so zvesto poslušali, drugi so se posmehovati pomankljivimii uče-nikovimu govorjenju. To je serčnost poderalo. K temu jc se nemirna natora ljudstva in obnebje, ki jc duha iu telo stiskalo, svoje prizadelo, de so mogli od nauka odjenjati. Vender ni dvomil gosp. .Mozgan, de je pri marsikterim Božja beseda v dobro zemljo padla. Serčno pa vender previdno so g. Provikar dalje jadrili, misleč na to, kar so kupci od hudovoljiiosti zamureov pravili. Vender je bila \sa skerbijivost odveč, ker povsod so jim prebi-vavci z veselim vriskanjem naproti tekli in jim nosili ovc, kokos in druzih reči v obilnosti. Kakor so kupci čez zamurce, so pa zamurci zdaj čez kupce in njih napake tožili, in de so bili prisiljeni I c prederzneže z orožjem iz svoje dežele pognati. Popolnama umirjeni so bili, pridši 2. mal. travna do dežele Bari-zamurcov, kterih je na trume od deleč k bregu teklo, se na breg vstopilo ter so vpili: Balika So I i man p o po — ali pridejo naš occ Sulcjmaii? Z glasnim veseljem so zaslišali odgovor : ..lic, otroci! on pride, in vas p o z d r a v i v imenu Božjim14. Veselo petje seje na to med množico začelo, in vabili so jih, naj na bregu (Jeri prenočujejo, ker solnce že zahaja. Peršlo je na to nekaj velikašev na ladijo sc poklonit, in so svojo postrežbo ponudili; staro in mlado pa se je na bregu okrog nekiga drevesa zbralo in so dolgo čez polnoč veselo peli. Ko so pa drugi dan blizo Gondo-kore prišli, je vse ljudstvo skupaj germclo in veselo vpilo: ..Naša ladija gre, B a r i š k a ladija pride! k vodi, k v o d i I*4 Potem kmalo se od vsih •strani razlega: .,31 o ga! Moga!44 ko so ga ugledali v ruileči slovesni obleki iz Alcksandrije. Majhni deklici in dečki so z rokami ploskali in z deleč razlegajoeimi glasi peli: „Naš oče gredo! Naš oče nas ljubi jo!** tez poldrugo uro, v tem ko je bilo veselje in vriskanje zm/raj veči, pri jadri jo v lioiidokoro. Tukaj še le je bila prava: nobeden se ni hotel verniti, vsak, od velikiga do maliga se hoče skazati in pokloniti, roko kušniti, saj v par besedah svoje veselje naznaniti, de so srečno spet prišli. Tukaj se je zvedilo, kako so kupci čez g. Provikarja laži trosili; kmalo se je reklo: umeri je; kmalo: bolan je: in spet: ne mara vec zaBaričane in ga ne bo nikoli več k njim. Torej pa zdaj toliko veči, toliko priserčniši veselje. Zvečer pa, de so g. Provikar zamogli nekoliko k počitku, je Moga prevzel besedo, in je čemim pravil čuda pre-čuda, ktere je med belimi vidil. Z neko posebno zgovornostjo je razlagal začudenim poslušavcam od nezmerno velikih vasi (Kaire in Alcksandrije), ki jih je vidil; od hiš, ki so kakor hribi; od morja z njegovimi ladijami, ki do oblakov sežejo; od šeg in navad ptujih ljudstev, od njih prečudne dežele; pa kako de so ga častno sprejemali: in kako dobro bi bilo za Bariške otroke, ako bi se misionarji med njimi ustanovili. Drugi dan so g. Provikar poslopje, vert in živine ogledali in so vse v dosti dobrim stanu našli. Vert je bil že z mladimi iz Hartuma prinesenimi drevesci obsenčen, vse je lepo kazalo. (D. si.) Smamlce veliciga 9rama in veselo razcDCtanje pobozniga duha v Terstu. Teržaški časnik, ki ima sicer nekako peklensko ime, pa vender pogosto prav mično od nebeških reči kremlja, prijazno popisuje, kako se z lepo spomladjo tudi lepo češenje Marije in pobožno življenje po Terstu razcveta. Zlasti so gospe vi-sokiga stanu močno vnete, Marijni mesec s pobožno slovesnostjo in z dobrimi deli obhajati, in razlivajo luč lepili zgledov med druge, ter množico k ena-kimu češenju nagibajo. Vpervič se je ta pobožnost začela pred tremi leti v cerkvi Marije Device Pomočnice (,,del Soccorso44). Bil je altar Matere Božje čedno ozaljšan, nekolika množica je hodila ob večerih v cerkev hvalo Marije Device prepevat in jo v pomoč klicat, in to je bilo pervo leto vse. Naslednje leto se je pobožnost zvikšala; podoba Matere Božje se je prikazala bogato olepšana in s preobilnimi cvetlicami obdana, altar z drazimi oblekami ozaljšan in leskeč z lučmi obilnih sveč. Trikrat na teden se je razglasovala 31arijna slava, nekervava daritev se je opravl jala v namen pobožnih gospa, pri kteri so se glasile 31arijne slavne pesmi iz ust nedolžnih devic, dan se je sklenil vselej s pobožnim počešenjem sv. Rešnjiga Telesa. Bilo je tako ginljivo, de so bile tudi nar bolj merzle duše k tihimu premišljevanju skrivnost Božjih povzdigovane: zlasti spodbudiIjivo je bilo skupno obhajilo o sklepu pobožnosti. Ni zastala, temuč še le povzdignila se je letaš ta pobožnost, zlasti ker je v ravno ti cerkvi po gorečnosti ondotniga g. duhovniga pastirja, napravljena hratovšina 31arijniga n e tirna d e ž a n i g a Serca za spreobernjenje te r-dovratnih grešnikov. Ciinljiva je gorečnost, s kakoršno ljudje vsih stanov in vsake starosti prihajajo, se v bratovšino zapisovat. Njih svetost Pij IX. so verli tega še altar 3Iarije Device z dobroto (privilegije) vsakdanjih popolnama odpustkov v prid duš v vicali obogatili. De bi Božja beseda pri človeški slepoti in mlačnosti več zdala, se je želelo, de naj se vsak dan skoz mesec in zmeraj v slavo nebeške Kraljice Božja beseda oznanuje. V ta namen so povabili učeniga in pobožniga 0. (i i a m- battista Benetello iz Jezusove družbe, kteri svojo nalogo s toliko gorečnostjo in duhovnim pri-dam spolnuje, de tudi od nar daljnih strani mesta Jjudstvo skupaj prihaja. Ta lepi zgled je močno razširil pobožnost 31arijnih „Šmarnictt ne le samo tukaj, ampak tudi po druzih cerkvah Teržaškiga mesta, in zlasti tudi po očitnih napravah in učilnicah. Ravno v znameniti novi cerkvi sv. Antona so tudi letaš vpervičMarijni altar popolnama šmar-niški pobožnosti primerne ozaljšali, in vsak dan se zbere lepa množica ljudstva k pervi sv. maši, ki »e v ta namen bere. V novi cerkvi sv. Jakopa se vsak večer častitljivo razlega vbrano petje litanij Matere Božje. V semeniši obhajajo morebiti že med vsimi nar delj od časa to pobožnost Marijniga mesca, ktero stanovitno vsako leto ponavljajo. <*) V dekliškim hraniliši vsakdanje vaje z dvema prid-gama na teden še veči gorečnost dobivajo. V napravi za opešance goreči gospod M. Debelak tako tolažljivo in ljubeznjivo z oziram na Marijo trudni-ga duha teh starčkov v poslednjih urah njih življenja povzdiguje, de oni sladke solze točijo, ka-koršnih ti reveži morebiti vse svoje žive dni nikoli niso čutili. Tudi po očitnih šolah si prizadevajo gospodje vodji Marijno pobožnost razširjati in množiti, in res je veselo viditi, kako mladost z gorečim sercam budno olepšuje Marijne podobe, pred njimi kakor negibljivi, kakor zamaknjeni stoje, ter z globoko povzetimi zdihljeji zaženo glas v Marijno slavo. Po vsili šolah se dosihmal zavoljo posebnih okolišin še ni dalo Marijne pobožnosti očitno napraviti; vedili so jo pa nekteri razumni učeniki pri učencih z modrim nasvetovanjem domačiga Marijniga opravila namestovati. In veselja poskakujoči mladenčiki so jim pravili, kako so doma v svoji sobici altarček napravili, tako lep, lep, in so ga z nar lepšimi cvetlicami ozaljšali, ki so prosili mamo za-nje; so lampico prižgali, molili in peli slavo Marii pred altarčkam z mamo, z bratcam in sestrico; pa de naj gredo gosp. učenik sami z njimi, de ga bodo vidili in se čudili; — eden zmed te mlade množice je s sveto odkritoserčnostjo pravil: Potlej ko sim naredil altarček, so začeli papsi bolj dobri biti, ne kolnejo več s tistimi gerdimi kletvinjami! . . . Kako prečudno apostclstvo, razširjati z njim med domačimi zidovi po nar bolj skritih in umazanih kotih mesta Jezusovo in Marijno čast! Usmiljene sestre pred turškim cesarjem. Nedavno je bil v Carjigradu nek turk k smerti obsojen, ki je bil po keršanski nravi skorej naravnost nedolžin, ker turški sodniki le bolj počez delajo, male pogreške velikrat nezmerno ojstro kaznujejo, in njih stare sodne bukve so močno poman-kljive. To krivično sodbo zveste dve usmiljenici v Pera-jiski bolnišnici in precej sklenete, si nr* vso moč prizadeti, tega reveža oteti, ki je verli tega šc oženjen in ima obilno deržino. V veliki z; dergi pa ste, kako de bi se dalo to doseči. Redu se jima je, de naravnost k sultanu iti je nar boljši in naj primerniši; ali kako k njemu priti, ki tud* pervi njegovi ministri le ob odločenih urah dneva zamorejo k njemu. Dvakrat zastonj poskusite meni straž in številnih dvornih uradnikov, obakrat ste odver-njcnc, ker še nikoli niso bile keršanske redovne sestre pred sultana pušenc, se jim reče. Ne daste sc pa ustrašiti in poslednjič res toliko dosežete, de *) Tinti v našim Ljubljanskim semenisi že vee let pobožnost Marijuisa mesca obhajajo. Yre«l. njuna zaslišna prošnja do sultana pride, in AbduU Medšid jima dovoli drugi dan v cesarsko dvorano priti. Nekteri uradniki sestri sprejmejo ter jih spremijo v znotranje sultanove stanovanja, kteriga ugledate na divanu sedeti. Abdul-Medšfd jima prijazen naproti pride ter jih prav dobro po francosko govoreč popraša, kaj de bi rade. S takim ponižanjem oserčene mu dopoveste, kaj de jih je k njemu gnalo, mu popisujete prežalostni stan nesrečne deržine, kesanje obsojeniga turka, in poslednjič ponižno prosite, dc naj bi mu prizanesel. Sultan prijazno in usmiljeno posluša, se nasmehlja ter jima reče: Kako bi zamogel tem kaj odreči, kterim imam toliko zahvaliti? ltad skažem to milost, po-streči lepi gorečnosti tako pobožnih sere. Kako lepa mora biti vera, ktera s takimi mislimi navdihuje, kakoršne vedve kažete, svete gospč! Ve me napravite, de moram velikoserčno Francosko dvakrat blagrovati. Pojdite za tem častnikam (po-bočnikam) , bo vaji v ječo spremil, de bote same imele veselje, jetniku rešenje in odpušenjc naznaniti. — Usmiljcnice, do solz ginjene, se poklonite in ste komaj v stanu svojo zahvalo izreči: Abdul-Medšid pa jima kliče: Ne pozabite tč poti k moji dvorani; nikar se nič ne bojte in le vselej pridite, kadar imate kaj prositi. Vselej so vam vrata od-perte! „a vous les anges de la miserieordett ( vam angelam usmiljenja.) — Časnik .,VoIkshallea jc tej prigodbi še pristavil: „Punctum meditationis fiir manehen Bureaukraten des kultivirten und intelli-genten Deutschlands". Ogled po Slovenskim. Iz Ljubljane. Tudi Ljubljanski latinski šoici imajo dva zamurčka — v llartumu. ki sta zdaj v kratkim odkupljena, namreč: spodnji gimnazij v ne-- kim černčiku Bargut-u svojiga keršauskiga Stanislava Kostka; gornji pa v drugim, II e j i r - c I - S i d . svojiga keršeniga Alojzija Latinskiga. Oba sta iz Kordofana. Naj bo priporočeno pridnim latiucain , ki so jih iz sužnosti blagoserčno rešili. de bi tudi za nji miloserčuo molili. S priložnostjo bomo prosili ondotne gospode, de nam kterikrat naznanijo, kako sc obnašata? Zraven teh sta med dosedanjimi odkupljenei tudi šc neki Bahit, v kterim imajo Novomeški 00. Frančiškani svojiga Lenarta Serafinskiga; in Kuku, v kterim Teržaška bratovšina ss. Cirila in Metoda hvojiga Cirila ima. Bilo je pretečeno le'o samo 9 otrok odkupjenih, ker nekaj pretesno stanovanje, nekaj pa pomanjkanje učenikov ni dopustilo, dc bi se bilo željam toliko dobrotnikov iz vsih krajev precej ustreglo. To smo posneli iz novih misionskih naznanil Marijne dru/.bc. ktere so ravno kar prišle na svitlo in imajo mnogo imenitnih in mičnih naznanil. * Naš milostljivi knez in škof so ukazali duhovnam po vsih cerkvah škofije, de naj pervo nedeljo po tem prejetim povelji pri obeh duhovnih opravilih verne opominjajo, se z njimi vred Bogu zahvaliti, ker je v uni nevarnosti pri sv. Neži sv. Očeta milostljivo ohranil. Iz Gorensliiiju. Kiio uro nad Ljubljano jc v sredi rodovitne ravnine oh veliki cesti, ki na Gorensko derži, prijazna farna vas Scii t-V i d. Ako si, dra-ri bravec. že kterikrat skozi to vas popotval, si gotovo z občudovanjem ogledoval lepe tukajšne cerkve, /e njena zunanja oblika navdaja memogrcločijra popoln ka z nekim svetim slraham, še bolj pa si gitijeri, če te morebiti ravno izverstno vbrano čveteroglasno zvonilo k duhov-nimu opravilu v njeno notranje vabi. Marsiktcri popotnik stopi v taki priliki v to sveto hišo, in težko sc jc še kdaj kdo kesal. ako hc jc v nji nekoliko časa mudil. Tii se pač vse najde, kar keršansko serce od zemlje proti neba povzdigniti zamore. Cerkev, v bizantinski šegi sozidana, je že sama na sebi tako častitljiva in veličanska, de zasluži po vsi pravici ime „svetiša, tem-peljna Gospodoviga". Veliki altar sv. Vida, pretečeno jesen postavljen, je, desiravno še ne popolnama dodelan, tak, de se daleč okoli malo kaj taciga vidi. (Delo je ondotniga podobarja M. Tomca, ki že deleč okoli slovi.) Orgle, ki jih je naredil raj. Kunat po osnovi in pod vodstvam tukajšniga, po vsim Slovenskim dobro znaniga in slovečiga gospod fajmoštra Blaža Potočnik-a, kaj mogočno donijo med službo Božjo po prostorni cerkvi, ter spremljajo pobožno, tu navadno dobro vbrano petje, kakor zveste tnvaršice, pred Božji prestol. Tudi druga cerkvena oprava tu je taka, de se Šent-Vidska cerkev sploh v slednjim oziru med perve na Kranjskim šteti oine. In ako zdaj , v prijetnim mescu maju v to cerkev stopiš, je še nekaj, kamor se bo tvoje oko gotovo v pervim hipu obernilo. Zagledal boš namreč v kapelici poleg prižuice še le pred 2 ali 3 leti novo narejeni altar Marije brez madeža spočete, tako lepo ozaljšan, de ti bo prav lahko uganiti, zakai je pobožni duh ravno o tem času temu aitarju toliko pozornost naklonil. Smar-nice Marijne , lepa pobožnost. ki se je mende od Laške strani tudi k nam preselila, in se med nami, v čast * bodi Slovencam rečeno, od leta do leta bolj razprostera iu razširja, se tudi v Šent- Vidu prav spodbudljivo opravljajo. Slednji večer se zbira okoli tega altarja pobožna iu mnogoštevilna množica obojniga spola, in gosp. fajmošter Potočnik molijo sv. roženkranc in litanije Matere Božje. Potem se navadno kake 2 ali 3 pesme od Marije za pojejo. Ob sabotah pa je zjutraj peta sv. maša in zvečer litanije z blagoslovam in tudi druge navadne vsakdanje molitve. Poje se tudi ob sabotah kaka lepa Marijna pesem, tode te dni z orglami. Opomnim naj še, de je v Šent-Vidu tudi bratovšina Marije brez madeža spočete, in berž ko ne. bo omenjeni altar bratovski te pobožne družbe. — Sploh se sme reči, de Sent-Vidski farani mnogo mnogo skerbe za olepšanje svojih cerkev, posebno pa farne cerkve, posebna čast pa gre ondotnima gospod očetu, ker so si z vladanjem in napravo mnogo noviga, posebno pa mogočnih orgel, veli-raiMkih zvonov, novih altarjev, kakor tudi z vpeljavo Šmarnic Marije Device itd. toliko spominkov v Šentvidu postavili, de se jih bodo gotovo še pozni vnuki z ljubeznijo in spoštovanjem spominjali. Naj k sklepu še opomn:m, de se bo ravno zdaj postavila tudi pred cer-kevjo nova grodeljnasta ograja, ki bo novo spričalo me-inogredočimu popotniku v pobožnim duhu tu vladajočih iu prebivajočih. Čast tedaj, komur čast gre! Z Bogam! J. Levičnik. Zvezdice s a šolo. \eki gospod na Francoskim piše, v koliki obilno-sti se ondotni otroci svetimu detinstvu Jezusovimu pridružujejo. in s kolikim veseljem v družbini namen svoje deuarce prinašajo. Pravi, de njih radodarnosti posebno to veliko ceno podeli, ker jih je med njimi nar več u-bogih otrok, kteri sami sebi pritergujejo, de te kraj-carčke ndrajtati zamorejo. Pravi, de jc pri nekterih toliko gorečnost najdel, de jih je bilo z modrostjo zader-žavati treba. če ne, bi si bili ti ljubi otročiči vse odtegnili, de bi le svojim nesrečnim bratam in sestricam na Kita:skim pomagali. O blaga keršanska ljubezen! ki vse težave premagaš, iu delaš tudi v revšini velike čudovite reči! V neki odgojivnici na Francoskim so blage deklice denaria nabral«- in sledeči' pi-opcc d«'pi-ale: Visokočastitljivi gospod veliki škof! Ko bi ne vedile, kako močno otročiče ljubite, bi si ne bile upale, do Vaše Prevzvišenosti pisati. Pa prepričane smo, de nam bote to prizanesli, ker le od malih Kitajcov z Vami govoriti hočemo. O todi m