Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA Leto II. — Štev. 27. Celje dne 2. julija 1949 Cena 2 din Poštnina plačana v gotovini NAPREJ V nove zmage za izpolnitev plana DO 29. NOVEMBRA Celjski delovni kolektivi stopajo zmagovito v drugo polovico petletke Celjsko delovno ljudstvo, sestavni del osvobojenega delavstva nove Jugosla- vije, ki vlaga vse sile za izgraditev so- cializma v svoji državi, stopa odlikovano z velikimi delovnimi uspehi v drugo po- lovico petletke. Uspehi celjskih kolek- tivov so tem pomembnejši, ker so izvo- jevani v času, ko se je boj za izpolnitev petletke in zgraditev socializma silno za- ostril. V tem razdobju so pospešeno uva- jali tehnične norme, se borili za zniža- nje polne lastne cene, premagovali teža- ve zaradi naraščajoče potrebe po delov- nih močeh in tehničnih sredstvih, uva- jali in utrjevali brigadni delovni sistem, marsikje pa so zlasti morali premagovati ovire, ki jih povzročajo informbirojevske države. Celjski delovni kolektivi so z velikimi, zavestno izvojevaeimi uspehi najlepše branil čast svoje socialistične domovine in dokazali svojo odločnost, da z lastnimi silami zgrade socializem. Delovni ljudje Celja so prestopili prag petletke z bogatimi izkušnjami, pridob- ljenimi v prvih letih naše obnove. Do- umeli so bistvo borbe za izpolnitev svoje največje naloge: zgraditi socializem v na- ši državi, ustvariti veselo bodočnost na- šim delovnim ljudem in pokazati delav- cem po vsem svetu, kaj morejo doseči narodi male države, če poznajo svoje sile in če jih vodi preizkušena Komunistična partija, kakor je naša. Zavedali so se, da je napočil čas, za (katerega je vredno dati svoje najboljše moči. Iz te zavesti so rasli uspehi. Celjske tovarne so zaposlile na tisoče novih de- lavcev. Poraslo je število srednjih in stro- kovnih šol, socialno-zdravstvenih usta- nov, fizkultura in šport sta postala last ljudskih množic. Prehodne zastave in priznanja najviš- jih forumov, število udarnikov, odliko- vancev in novatorjev, ki prehaja v ti- soče, vedno novi izdelki naše industrije in stalen porast celotne proizvodnje — vse to daje jasno sliko socialistične stvar- nosti v našem okraju ob vstopu v II. po- lovico petletke. Večina celjskih podjetij dela danes že za drugo polovico petletke. Tovarna kemičnih izdelkov je izpolnila polletni plan že 4. maja in je poleg dviganja pro- izvodnje dosegla znatne uspehe v izbolj- šanju kvalitet svojih izdelkov. Borbene- mu kolektivu Kemične tovarne ie sledil kolektiv Tovarne sadnih sokov, Tkalnice hlačevine, rudarji Pečovnika. opekarnir- ji v Ljubečni itd. V Tovarni emajlirane posode, kjer so naijbolj občutili posledice sovražne resolucije Informbiroja, so de- lali v zadnjem mesecu polletja s podvo- jenim poletom, da se čimbolj približajo stoodstotni izpolnitvi plana. Kljub vsem težavam bodo plan v drugem .polletju iz- polnili do 29. novembri. Zmagoslavno je stopila v drugo polov co petletke tudi celjska lokalna industrij, ki se nenehno razvija in ustvarja dodatne vire za dvig življenjske ravni prebivalstva. Plan o- snovnih fondov in prosie preskrbe je bU dosežen deset dni pred rokom. Del svojih uspehov prikazujejo lokalna podjetja na republiški razstavi v ^jubljani. Izdelki nekaterih obratov, zlasti Finomehanike, predstavljajo velik koraui k osamosvojitvi naše industrije od uvoza in vzbujajo pra- vo divljenje pri obiskovalcih razstave. Ob pregledu doseženih upehov v do- sedanji vseljudski borbi za plan spreje- majo celjski delovni kolektivi nove ob- veznosti. Ohranili bodo svoj delovni po- let, ki je vse močnejši, odkar se je pri- čela neupravičena gonja proti naši drža- vi. Vsak dan bodo dajali svoji socialistični domovini nove izume, racionalizatorstva in novatorstva, borili se bodo za nova priznanja. Vložili bodo vse napore, da bi doprinesli čimveč k predčasni izpol- nitvi petletnega plana. Celjski Frontovci so svečano proslavili prehod v drugo polovico petletke Za nami je prva polovica slavne Ti- tove petletke. Kljub vsem prizadevanjem naših na- sprotnikov pa najsi bodo te ali one branže, so naše delovne množice uspele z uspehom prebresti največje težave in uspehe uspešno izvršiti in v celoti do- seči naloge prve polovice petletke. To so ugotavljali delovni ljudje, frontovci. člani sindikatov in vsi ostali na vsem področju n^iše države, is.tn pg so sicer neradi morali ugotavljati in ugotavljajo tudi naši »prijatelji« iz vzhoda in zapada, čeprav so se nadali, da Jugoslavija brez njihove pomoči in njihove podpore ne more obstojati. Tudi celjski frontovci in člani sin- dikatov so dostojno, na ta način, da so predvsem pokazali uspehe in še bolj razkrinkali podlo gonjo informbirojev- skih lakajev, proslavili prehod v drugo polovico naše petletke. Ko je povorka obšla glavne ulice so se frontovci zbrali pred Mestnim ljud- skim odborom. Poleg zastav smo lahko na transparentih čitali izpolnjene ob- reze glede prostovoljnega dela, I. četrt je na posebnem transparentu izpisala imena 4 najboljših frontovcev, dalje je transparent v skupini frontovcev iz Medloga v grafikonu prikazal uspehe prostovoljcev. Na mnogih transparentih pa so bile izpisane parole in obljube, iz katerih je bilo razvidno, da so se člani OF v Celju trdno odločili dati od sebe vse sile za dosego našega skupnega cilja — socializma. Po otvoritvi je prvi spregovoril v ime- nu Okrajnega sind. sveta predsednik tov. Braučič. V svojem referatu se je predvsem dotaknil uspehov naše fronte, uspehov delovnih kolektivov, brezna- ^elne kritike s strani informbiroja in vprašanja nepravične odločitve Sveta zunanjih ministrov glede naše Sloven- ske Koroške. Med drugim je dejal: »Današnja manifestacija se vrši ob času, ko naši delovni kolektivi delajo za drugo polovico Titove petletke, to se pravi, da že izvršujejo plan za di^go polletje. Istočasno moramo predvsem poudariti to, da so bili naši sindikati v okviru Ljudske fronte Jugoslavije ved- no na častnem mestu pri izvrševanju planskih nalog, taiko da jim ne more nihče očitati z nobene strani sveta, da niso izpolnili svojih internacionalnih dolžnosti. Naši delovni kolektivi v okvi- ru OF so s svojimi velikimi zmagami dokazali in dokazujejo, da se ne ustra- šijo nobenih še tako težkih problemov pri izvrševanju planskih nalog, še manj pa klevet informbirojevskih jezičnikov in njihovih iniciatorjev.« Dalje je govoril o neprestanih na- padih in poizkusih zaviranja izgradnje socializma v naši državi in ugotovil, da naši delovni kolektivi in fronta doka- zujejo z delom, da so pritožbe inform- biroja popolnoma brezplodno besedi- čenje. »Železarna Štore nosi skozi vsa leta častno mesto na čelu vseh železarn črne metalurgije in je izpolnila svoj polletni plan 21. junija, obrat Ljubečna 29. ju- nija, rudnik Pečovnik 16. VI., kemična je izpolnila svoj polletni plan že v me- secu maju in prav tako Tovarna sad- nih sokov itd. Tu sem navedel samo ne- kaj podjetij različnih strok, katerih bi vam še lahko navedel na desetine, ker so že izpolnile svoj polletni plan. To so odgovori naših delovnih ljudi in nji- hove razredne zavesti vsem tistim, ki še danes ne verujejo v zmago socializ- ma v naši državi.« V nadaljevanju je tov. Ota, član se- kretariata MOOF govoril predvsem o uspehih prostovoljnega dela: »Ce se ob tej priliki ozremo na aktiv- nost fronte v prostovoljnem delu mo- remo reči, da je kljub pomanjkljivo- stim in nap>akam, ki še vedno obstojajo, zabeležen precejšen napredek. V letu 1947 je bilo opravljenih 90.724 ur, v 1. 1948 226.492 ur, v prvi polovici leta 1949 pa že 182.000 prostovoljnih ur. Te šte- vilke nam povedo, da smo v letošnjem polletju opravili enkrat več prostovolj- nih ur kot v celem letu 1949. Organiza- cijska utrditev fronte in povečana de- lovna zavest sta fronti Celja-mesta omogočila takšen uspeh. Ali ni dovolj časten odgovor klevetnikom dejstvo, da je fronta v Celju izpoljiila svojo pol- letno obveznost 121,3%.« Ko se je nadalje dotaknil vprašanja Koroške, je dejal: »Najbližja in najbolj očitna izdaja marksizma-leninizma pa je stališče predstavnikov Sovjetske zveze na za- sedanju Sveta zunanjih ministrov v Pa- rizu. V Parizu se je namreč za zaprtimi vrati zgodila Slov. Koroški in vsem na- rodom Jugoslavije največja zgodovinska krivica. Na tajnih sestankih je vlada SZ prodala Slov. Koro^^o za 150.000.000 dolarjev imperialistom in s to umazano kupčijo dokazala, da se je odrekla na- čelom borbe za pravice narodov. Skupno jim je le to, da so se do vratu zagrebli v blato laži in klevet, ki jih na račun naprednega gibanja v svetu uva- žajo in izvažajo v kapitalistične dežele. Mislim, da izražam voljo vseh navzo- čih, če rečem, da se Slov. Koroški ne bomo nikoli odpovedali, kakor se ni- smo odpovedali Trstu, kakor se nismo odpovedali doslednemu intemacionaliz- mu, kakor se nismo odpovedali pravilni poti, po kateri hitimo v bodočnost. Pa- riški sklepi za nas ne veljajo. Pariški sklepi so za nas krivični in zato se bo- mo proti njim borili z vsakim, pa naj pride od zapada ali vzhoda.« Predsednik uprave za prostovoljno delo pri MOOF tov. Skomina je nato objavil rezultate tekmovanja v prosto- voljnem delu med terenskimi sekreta- riati v Celju in podelil prvi četrti, ki je v tem tekmovanju dosegla največje uspehe prehodno zastavico. Z zlato značko z rdečo zvezdo so bili odlikovani: Erezovšek Antonija, IV. četrt; Boga- taj Terezija. I. četrt; Debelak Marija, II. četrt; Flajs Štefi. II. četrt; Grizold Henrik. Cinkarna; Gorjanc Urban, IV. četrt; Gorjanc Fani, IV. četrt; Kremen- šek Alojz, Medlog; Pukl Filip, Medlog; Planko Oton, III. četrt; Sedmak Mari- ja, Gaberje; Maruša Anton, I. četrt; Marinček Marija, I. četrt; Vajsbaher Franc, Medlog. Zlato značko so prejeli: Apat Franc, Bučan Jakob, Berglez Ivan, Blaznik An- ton, Cater Ignac, Hrobat Ignac, Krajec Ignac, Ključar Luka, Koštomaj Kari, Korošak Franc, Korošak Zvonko, Ko- rošak Marjan, Korošak Pepi. Matjaž Anton, Pestevšek Anton, Rodica Jože, Stamšek Franc, Travner Rudi, Vidic Franc, Zorman Viktor in Klokočovnik Drago. Nadalje je 84 prostovoljcev prejelo srebrne značke, večje število prosto- voljcev pa bronaste značke za prosto- voljno delo. Pohvaljenih je bilo nekaj delovnih kolektivov, ki so storili največ k dobri organizaciji prostovoljnega dela in so zato prejeli priznanje. Ob koncu manifestacije je bila CK KPJ poslana naslednja resolucija: Gorjanc Urban Bogataj Terezija Pukl Filip Debelak Marija Kremenšek Alojz Brezovšek Antonija Marula Ai:ton Gorjanc Fani Prostovoljni delavci, ki so prejeli zlate značke z rde- čo zvezdo CENTRALNEMU KOMITEJU KPJ Beograd Iz zborovanja ob priliki vstopa v drugo polovico petletnega plana in ob priliki, ko pregledujemo uspehe prostovoljnega dela v tem letu, še enkrat ogorčeno protestiramo proti krivičnim sklepom Sveta zunanjih ministrov ZDA, SZ, Velike Britanije in Francije, ki nam odvzemajo pravico do Slovenske Koroške. Ti sklepi so naperjeni proti vsem narodom. Jugoslavije kakor tudi proti našemu življu, ki živi na Koroškem v stalni nevarnosti, ki mu preti od strani fašističnih in reakcionarnih elementov. S temi sklepi so zunanji ministri ponovno poteptali pravico do samoodločbe narodov. Posebno smo ogorčeni nad stališčem vlade Sovjetske zveze, ki roko v roki z imperialistič- nimi silami tepta najosnovnejše pravice koroških Slovencev in prodaja impe- rialistom naš živelj za 150 milijonov dolarjev, kar je največja zgodovinska krivica, storjena Slovenski Koroški. Vse te krivice, ki nam jih delajo tako od Zapada kakor z Vhoda, pa nas ne bodo nikoli odvrnile od pravilne poti, i>o kateri pod vodstvom naše Partije gremo v srečnejšo bodočnost. Naši uspehi dovolj zgovorno pričajo o tem. Na tem mestu pa še enkrat izjavljamo, da se ne bomo nikoli odpovedali zaihtevam za priključitev Slovenske Koroške k FLRJ. Prebivalstvo mesta Celja Po vseh naših vaseh zbirajo odvišno delovno silo da odhaja v industrilo Zmagoslavno se vračajo brigadirji gozdnih brigad iz gozdov Savinjske do- line. Prekaljeni v kolektivni borbi za izvršitev plana v gozdarstvu so dopri- nesli svoj delež skupnosti, pri gradnji- socializma v naši ljudski državi. Lepo število jih je, ki so se odločili za stal- no zaposlitev v raznih panogah gospo- darstva. Ena najboljših v tem pogledu je »Lukova« II. celjska brigada in »Šlandrova brigada«. Poleg tovariškega odnosa v medsebojnem življenju so si mnogo pridobili v politični izgradnji, kar bodo lahko izkustveno uporabljali v svojem vsakdanjem delu na vasi in v tovarnah ali kjer koli v svoji zajx)slitvi. S svojim prihodom na domove bodo lahko mnogo koristili pri razkrinkava- nju raznih delomržnežev, ob enem pa tudi poučno prikazovali ix>t onim, ki se iz kakršnih koli razlogov še niso Vklju- čili v redno zaposlitev ali frontno bri- gado, da bodo tako spoznali kako ko- ristno deilo bodo vršili za sebe in skup- nost ter s tem pripomogli k izboljšanju standarda delovnih ljudi v zvezi z iz- vršitvijo petletnega plana. Kljub stalnem vključevanju moške in ženske delovne sile v naša gradilišča in industrijo v območju Celje-okobca, v podjetjih še ni zadostne delovne sile, tako, da bi podjetja lahko s hitrejšim tempom izvrševala svoje gospodarske naloge. Večina krajevnih organizacij OF je pravilno razumela poziv CK KPJ in Izvršnega odbora OF, da moramo za izvedbo petletnega plana nesebično pristopiti k izvrševanju vseh nalog in s trdno voljo premagovati vse težave, kd nas trenutno še motijo, ter nuditi vse sposobnosti in moči za izgradnjo naše industrije in dviga naše vasi iz sedanje zaostalosti. Kot najboljši v tej nalogi so se v celjskem okraju izkazali krajevni ljudski odbori OF in AF2 v okolišu Laškega in v Laškem samem. Drugačna pa je bila slika v nekaterih KLO-jih Kozjanskega sektorja, kjer bi lahko imeli krajevni OF odbori še več uspehov na terenu, da se niso pojavili v tej akciji dosedaj prikriti tajno de- lujoči reakcionarni elementi na vasi, kot je to tipičen primer Zalokar Miha iz Košnice, ki je govoril na masovnem sestanku pri Graseliju, da je bil za časa Hitlerja šturmfirer in, da danes nima nobene funkcije, da se kljub temu ni- kogar ne boji in tudi ne bo delal. Drug sličen primer, ki je še bolj obsojanja vreden, da predsednik KLO Drensko- rebro, kateri ima sam mladega hlapca, ter je zvesti zagovornik reakcionarnih elementov in izkoriščevalcev na vasi. Vneto je zagovarjal kmeta Zakušek Jankota iz Drenskega rebra, ki izko- rišča na svojem posestvu dve mladi ženski kot dekli. Poleg tega pa zagovar- ja tudi razne propalice kot je na pri- mer Ljubič Milan, ki se v svojih izja- vah izkazuje pravega reakcionarnega elementa. Tudi na terenu Kozje in Buče so pri- kriti še nasprotniki gradnje socializma, ki s rodtalnim delovanjem želijo pre- prečiti nadaljnje vključevanje odvišne delovne sile iz f>odeželja v industrijo. Take ljudi bo slej ko prej kolo zgodo- vine povozilo. V Kozjem je vkljub špekulantski in razbijaški propagandi mladinska orga- nizacija viden dokaz zdrave generacije, na kateri se bo uspešno razvijal so- cializem na vasi in v idustriji. Mladin- ci so na svojem sestanku sprejeli sklep, da gredo v frontne brigado na prosto- voljno delo. Prijavljenih je bilo na prvem sestanku 12 mladincev in mla- dink, kar pa verjetno ne bo ostalo pri številu in se bodo pridružili še drugi zavedni mladinci. V Prevorju se je na masovnem sestan- ku razkrinkal špekulant Obrez Karol iz vasi Zegar, sin največjega posestni- ka v vasi, ki poseduje preko 20 ha zemlje, ter se je na podlagi izkorišče- vanja politike in nerazsodnosti vašča- nov vtihotapil v KLO Prevorje kot član odbora. Dohodki njihovih posesti so iz- kazali le 18.000 din drž. obremenitve, kar izražajo vaščani, kot nepravilno, ker smatrajo to družino kot najbogatejše ljudi v vasi, češ, da so si pridobili lepe vsote denarja. Ko je zgoraj imenovani na sestanku raz videl, da bo z vklju- čitvijo ljudi v produkcijo zmanjšano njegovo špekulantsko delo na vasi, je z raznimi izpadi povzročil velik hrup, ter hotel s tem razbiti sestanek. Ljudje ga obsojajo, kot protiljudskega elemen- ta, ki ne spada v našo skupnost. Navedeni primeri so jasen dokaz re- volucionarnih pojavov na vaseh, ki se pojavljajo ob vsakem koraku sprošče- nosti ljudskih množic, ki ipostopoma odstranjujejo in razkrinka vaj o vaške špekulante, ki bi radi zadržali kolo razvoja iz osebnih izkoriščevalskih in- teresov. Lep dokaz, kako skrbi ljudska oblast za delovnega človeka je ta, da imajo vse industrije in gradilišča, ki bodo sprejela novo vključeno delovno silo, že lepo urejena stanovanja in prehrano. Dogajajo pa se napake pri samem spre- jemu, ki služijo nasprotnim elementom za njihovo propagando. Ena takih na- pak se je dogodila v pisarni personal- nega referenta Železarne Štore, kjer so odklonili dva tesarja, ki sta se prijavila kot novo vključena na delo. Namesto, da bi jih v personalnem oddelku, ker Železarna Štore ne rabi tesarjev, usme- rili h gradbenemu podjetju »Beton« Store, so jih enostavno odslovili, nakar sta se oba vrnila domov. Nasprotni ele- menti v Slivnici pri Celju so se takoj polastili te napake ter jo izrabljali za protipropagando, češ, saj tovarne ne ra- bijo delovne sile. Iz tega se vidi ozko- glednost nekaterih ljudi, ki ne znajo rešiti momentane situacije. S premagovanjem vsakovrstnih težav vključevanja delovnih ljudi z vasi na gradilišča in v tovarne stalno narašča. Naloga terenov pa je, da s hitrejšim tempom vključujejo razpoložljivo de- lovno silo ter s tem pospešujejo hiter razvoj naše industrije in gradnje socia- lizma v naši državi. M. M. stran 2. )»CELJSKI TEDNIK« Leto II. — Stev. 27. Ob zaključku šolskega lela Ta teden so v vseh naših šolah pro- slavljali zaključek šolskega leta. Le-ta predstavlja v socialistični državi ka- kršna je naša, svečan dogodek, katere- mu prisostvujejo zastopniki ljudske oblasti in množičnih organizacij, naj- boljšim in najmarljivejšim učencem pa razdelijo nagrade in priznanja. V tem času, ko mladina zapušča šole in odhaja na počitnice, je potrebno po- udariti neikatere bistvene stvari o na- šem šolstvu. To je še celo i^otrebno za- radi tega. ker nam ravno v tem času skušajo, kakor iz zahoda tako tudi z vzhoda, zavirati našo ipot v sociali- zem. čeprav zaman, kajti naše delovno ljudstvo, kljub vsemu temu premaguje vse ovire- in s podvojeno silo na vseh poljih gospodarske dejavnosti dosega in celo presega postavljene plane. Šolstvo je v naši državi postavljeno na druge temelje in služi drugim ci- ljem, kot je to bilo v bivši kapitalistični Jugoslaviji. Danes šolstvo bazira na po- polnoma stvarni — realistični podlagi, vzgaja ljudi bistrega 'pogleda v bodoč- nost, proučujejo se samo stvari, ki so dokazane ter odvrača mistiko, katere se je posluževala buržoazija, da je la- žje zasužnjene narode držala v pokor- ščini. Danes se pa proučuje svet in razni pojavi v svetu, tako kot so dejansko, kot je znanstveno dokazano, na materiali- stični podlagi. V socializmu so odprta vrata za nauk vsem brez razlike, v interesu sociali- stične države je, da obiskuje šolo čim več ljudi, da se čim prej dvignejo ka- dri, da se čim prej izvede ideološka pre- obrazba vseh ljudi, kajti za izgradnjo socializma so bistveni trije pogoji: iz- graditev socialistične težke industrije, socialistična rekonstrukcija vasi. ideo- loška preobrazba širokih množic. Rav- no na polju ideološke preobrazbe pa igrajo šole najvažnejšo vlogo, ker nu- dijo osnovno izobrazbo najširšim ljud- skim slojem. Poleg tega ima v današnji j socialistični državi dostop v šolo vsak, ne kakor v stari Jugoslaviji, da so šole, predvsem srednje in visoke obiskovali le »izvoljeni«, tisti, ki so imeli za to denarna sredstva, najširšim masam, otrokom delavcev in malih kmetov, pa kljub dobri volji in veselju do študija, šolanje ni bilo omogočeno. ker niso imeli zato potrebnih sredstev. Prav zato, ker je to danes drugače, ker lahko vsak brez razlike študira kar ga veseli, je ljudska oblast tudi pristo- pila k osnovanju sedemletk. Sedemlet- ke se snujejo povsod, kjer koli so po- goji za to, kjer je zadostno število otrok, ter se na ta način omogoča mla- dini, da doma v svojem kraju pridobi znanje nižje srednje šole, brez kakršnih koli stroškov, kakor nekdaj, ko je mo- rala mladina obiskovati gimnazije .pod zelo težavnimi pogoji. Po končani se- demletki, ki je priznana za nižjo sred- njo šolo, je omogočeno vsakemu, da se vpiše v višjo gimnazijo ali pa v katero drugo srednjo strokovno šolo, ter se ta- ko omogoči slehernemu, da si izbere poklic po svoji volji, za katerega kaže največ zanimanja in veselja. V petletnem planu je predviden po- leg ostalih važnih nalog za dosego so- cializma tudi široki dvig strokovnih kadrov, odstranitev zaostalosti na kul- turno-prosvetnem polju, ideološka pre- obrazba človeka, popolna odprava ne- pismenosti itd. Zato ljudska oblast po- sveča ogromno skrb šolstvu. Število ljudskih šol stalno raste, iz dneva v dan se gradijo nove šole. ljudske, srednje. strokovne, razni tehnikumi in visoke šole. Predvsem tam, kjer je ljudstvo zaradi zgodovinskih pogojev bolj za- ostalo in na nižji kulturni stopnji, v Makedoniji, Cmi gori, Bosni in Herce- govini. Število nepismenih stalno upa- da in v primerjavi s statistiko o nepis- menih v bivši Jugoslaviji, je danes sko- raj docela odpravljena. V Makedoniji in ostalih južnih krajih skoraj ni vasi, da bi ne imela svoje šole. Dodeljujejo se štipendije, snujejo razni tečaji, skrat- ka — danes je omogočeno vsakemu, da postane to, kar si želi. Gradijo se razne ustanove, ki že od rane mladosti nu- dijo mlademu rodu potrebno vzgojo: dečje jasli, mladinski domovi domovi igre in dela ter slično. Ko naši narodi gradijo tako ogromno in veličastno državno stavbo, željno pričakujejo novih kadrov, ki vsako leto prihajajo iz šol, da s svojim teoretskim I znanjem, ki so ga pridobili v šoli, pri pomorejo graditi to veliko stavbo so- | cializma. Zato se šolski mladini danes ni potrebno več bati, kot nekdaj, da bi po končani šoli ne dobila zaposlitve. Šolska mladina ima danes veliko bo- dočnost. kajti za naloge, ki jo čakajo po končani šoli, je potrebno dosti zna- nja. Zato šolski mladini ob zaključku šol- skega leta iskreno čestitamo k vztraj- nemu delu in k uspehom v teku šol- skega leta. z željo, da bi pK>čitnice iz- koristila zares pravilno, da bi poleg odmora pomagala tudi pri raznih go- spodarskih akcijah, kjer koli se bo zato pokazala potreba: vključevanje v pro- stovoljno delo, nabiranje zdravilnih ze- lišč, pregledi krompirišč, nabiranje gozdnih sadežev itd. Šolski mladini želimo, da bi pričela novo šolsko leto še z večjim veseljem :n še večjo vnemo do študija, tako, da se bo res obogatela s' socialistično zna- nostjo, da bo res vredna naslova so- cialistične mladine. M. A. v Sole v okolici Celja so uspešno zaključile šolsko leto 27. t. m. ^ imele šole v okraju Celje- okolica zaključno proslavo. Zaključne proslave so dobile poseben poudarek V tem, da so se jih udeležili zastopniki ob- lasti, sindikatov ler množičnih organi- zacij. Na vsaki šoM je prisostvoval tej ! zaključni proslavi tudi zastopnik Okr. komiteta KPS. Iz dobro pripravljenih proslav se je izražala pravilna vzgoja učencev in patriotizem naših pionirjev in mladincev, ki je prišla do izraza zla- sti v ljubezni do KPJ in njenega sekre- tarja tov. Tfta. Sindikalne podružnice in množične organizacije so pripravile za odlične učence darila. Nagrade in pohvale najboljšim pionirjem in mla- dincem so vzpodbudno vplivale na vse , učence. Posebno so pa uspele tam, kjer so jih vodili sami pionirji, odnosno mla- dinci. Sedemletne šole in gimnazije so sprejele resolucije proti krivičnim od- ločbam sveta zunanjih ministrov glede naše Koroške. Z uspehi na šolah v okraju smo lahko zadovoljni. V okraju je 66 osnovnih šol s 10.137 učenci, od katerih je dovršilo .azrede 95%. Sedemletk je 13, ki imajo 1013 učencev. Uspešno je dovršilo učni načrt 78.8% učencev. Na sedemletni šoli na Vranskem so se vršili že prvi mključni izpiti, kjer so dijaki 100% položili malo maturo in tako potrdili važnost obstoja sedemletk. Nižja gim- nazija v Žalcu je štela 347 dijakov, ki so pokazali 90% uspeh, maturo pa isto- tako položili 100%. Prisotjiost zastopnikov je močno po- vzdignila zaključno proslavo na naših šolah in pokazala, da polagajo Partija, sindikati in množične organizacije naj- večjo skrb in pažnjo razvoju našega šolstva. Tovarišica prof. Marija Kern je bila odlikovana z medaljo dela Ob zaključku šolskega leta je bila tov. Mariji Kem na II. gimnaziji sve- čano izročena medalja dela, s katero jo je ko t prvo izmed celjskih prosvetnih delavcev odlikovalo Predsedstvo vlade FLRJ. Tov. Kernova službuje že četrto de- setletje. Strokovno in pedagoško od- lična, polna ljubezni do mladine in pre- danosti ljudstvu, dosega viso^ke delovne uspehe. Daje stotine prostovoljnih ur dijaškim učnim krožkom, vodi v evi- denci med 800 dijaki vse tiste, ki so potrebni socialne pomoči s strani naše ljudske oblasti in organizacij. Vodi so- cialno-ekonomski sektor v MO Zveze prosvetnih delavcev in v sindikalni po- družnici. Poučuje v šolah in tečajih, tako da šteje njen delovni dan tudi po 12 ur. Oblast predaprilske Jugoslavije ni imela interesa na tem, da socialno za- tirani mladini nudi materialno možnost k študiju. Prav na tej tedaj zanemar- jeni liniji je odlikovanka venomer de- lala in ob sodelovanju s privatnimi or- ganizacijami omogočila marsikomu šo- lanje na tedanji meščanski šoli. Bilo je to v dobi, ko naše šole sploh niso poznale štipendij in so bili dijaški kon- vikti redki. Zasluženo odlikovanje je slavijenki izročil član lO MLO in poverjenik za prosveto tov. Riko Presinger vpričo šolske mladine in prof. zbora. V svo- jem govoru je ocenil vrednost dela do- brih prosvetnih delavcev, ki v službi ljudstva usposabljajo kadre, potrebne nam pri izgradnji socializma. Odliko- vanki sta čestitala še ravnatelj šole in predsednik s:nd. podružnice. Zlasti pa je bil lep prizor, ko sta pionir in pio- nirka z besedami in cvetjem čestitala gin j eni tovarišici. Pri tem ji je nad 800 zbranih pionirjev priredilo prisrčne ovacije in slavnost. zaključilo z državno himno. Prireditev je pokazala, kako se v so- cialistični državi priznava velika vred- nost požrtvovalnemu in smotrnemu de- lu naših učiteljev in vzgojiteljev. Lokalna industrija v Celju uspešno izpolnjuje planske naloge V okviru skupnih nalog gospodarske- ga načrta Celja zavzema velik delež lo- kalna proizvodnja, ki krije že precej lo- kalnih potreb in deloma presega lokalni okvir. Mestni ljudski odbor je v svojem petletnem planu določil za lokalna pod- jetja 33 milijonov dinarjev investicij. S tem bo količinsko in kakovostno izpo- ptolnjena dopolnilna preskrba prebival- stva, obenem pa bodo lokalna podjetja postala važen vir za fond republiške preskrbe ter opora težki industriji v do- polnilnem smislu. Lokalna proizvodnja v Celju je že v prvih dveh planskih letih storila precej- šen razvoj v tem pogledu. Že leta 1945. je bilo v Celju 11 lokalnih podjetij s 45 obrati vseh panog obrti^ ki so neneh- no delala za dvig življenjske ravni pre- bivalstva, se krepila in razvijala. Raz- vita lokalna proizvodnja v Celju je že leta 1948. dala dve petini vsega tržnega dobička Slovenije. Vendar pa vodstva cel-jskih podjetij niso stremela za finanč- nim efektom, temveč so stalno zasledo- vala osnovni smoter: izboljšanje kako- vosti in obogatitev sortimenta. Za to se bori celjska lokalna industrija tudi letos, ko uspešno izpolnjuje 18% večii proiz- vodni plan. Tekstilna tovarna v Sp. Hudinji iz- deluje blago za perilo s 50% večjo ka- paciteto kakor pred vojno. Hkrati se razširja z novimi obrati za izdelavo drobnih tekstilnih izdelkov, tako da bo- do racionalno izkoriščeni tekstilni od- padki. V tej tovarni in tovarni perila bo težišče tekstilne industrije, ki se bo do leta 1951. povečala za 6,2 krat v primeri z letom 1947. Nacionalizirani zaostali ključavničar- ski obrat so preuredili v moderno klju- čavničarsko-instalacijsko podjetje, ki iz- deluje štedilnike, žage, kaloriferje in straniščne školjike. Instalacijsko podjetje dela po vsej republiki. Celjska zlatarna izdeluje jedilno orod- je, ki je enake kakovosti kakor najboljši tuji izdelki, Letos bodo izdelali 10,000 garnitur aluminijastega orodja. Pri tem bodo s pridom uporabljali aluminijaste odpadke za izdelavo ročajev. Med obrtnimi delavnicami je najpo- membnejša strojna finomehanika, ki s svojimi izdelki in z nadomestnimi deli za republiško in zvezno industrijo pri- speva velik delež za našo gospodarsko osamosvojitev. Prvi pomembnejši izdelek tega kolektiva je bil lani izdelan Gimpo- stroj; to je prvi stroj te vrste, izdelan v Jugoslaviji, Kolektiv strojne finomehanike je že poprej izdelal več izdelkov, ki so vzbu- dili občudovanje strokovnjakov po vsej državL Že leta 1947, so sestavili prvi po- \'ečevalni aparat, ki je bil v celoti iz- delan doma, po kvaliteti pa je visoko nadkrilil uvožene aparate. Po uspešnem poizkusu so izdelali orodje za serijsko proizvodnjo. Doslej so razposlali že nad 40 povečevalcev raznim kino-podjetjem in fotografom. Kmalu za povečevalnim aparatom so izdelali prvo salonsko ka- mero. Ta izdelek je vodja obrata tovariš Drofenik sicer že izdeloval, toda iz le- senih in uvoženih sestavnih delov. Do- ma izdelana kovinska kamera pa je mno- go lepša in trpežnejša. Postavljena na- krogličnem vzgibu je uporabljiva za sne- manje, povečevanje in reprodukcijo. Do- slej so izdelali nad 20 kamer. Razen raz- ličnih fotografskih naprav, obrezovalnih strojev in kopirnih okviirov izdelujejo čedalje več vrst izdelkov. Med najnovej- šimi je aparat za izra\Tiavo in povečavo letalskih posnetkov, za geodetski insti- tut v Ljubljani ter drugi aparati za geo- detske meritve. Pri izdelavi teh kvali- tetnih izdelkov iniciativno rešujejo vpra- šanje surovin Tako so našli dober na- d^mastek za doslej uvožene mehove pri kamerah. Doma so izdelali centralni za- klop za momente in časovne posnetke. Jeklene lamele so nadomestili z brona- stimi, ki jih izdeluje tovarna »Impol«, To je le nekaj primerov liniioiativnosti, s katero kolektiv premaguje ovire. Celjska lokalna industrija uporablja celo vrsto odpadkov. Ščetarski obrat, čigar izdelki slovijo po vsej državi, upo- rablja razen žice predvsem odpadni ma- terial, Keramična delavnica izdeluje v nadomestilo za opeko obložene plošče iz premogovih ogorkov. Tudi miza^-ski obrati popolnoma izkoristijo lesne odpadke. Iz teh izdelujejo držaje, ročaje in razne igrače. Celo odpadke, ki nastaja-o pri kosmatenju flanele, uporabijo v delavnici za posteljne vložke in prešite odeje. Usnjene odpadke pa predelujejo v paso- ve in drugo drobno galanterijo, V mestni plinarni so iz odpadnih cevi izdelali prve štedilnike z dvema gorilcema za menze in večje kuhinje; te štedilnike smo do- slej uvažali. Celjska proizvodna podjetja so del svojih uspehov prikazala na razstavi v Ljubljani. Strojna finomehanika je razen povečevalcev in kamer razstavila kopir- ni aparat, stojalo z reflektorjem in svoj zadnji izdelek: kontrolni aparat za pod- jetja in tovarne, ki bo zapisoval priha- janje na delo. Precizna mehanična delav- nica razstavlja prvi doma izdelan raz- množevalni aparat, mizarske delavnice moderno pisarniško opremo, »Instala- cije« kotel za žganjekuho najnovejšega tipa, stenki kalorifer itd. Razen lokal- nih podjetij razstavljajo tudi celjski obrtniki. Razstava je najbolj zgovoren dokaz, da daje celjska lokalna industrija in obrt od dne do dne več vrst pomemb- nih izdelkov. Grafikoni pa bedo potrdili, da poverjeništvo za lokalno industrijo pravilno usmerja socialistično proizvod- njo svojega okraja, saj je bil proizvodni plan prvega polletja za osnovni fond dosežen 20. junija za 111%, plan II. pa za 99,2%. V Tovarni emajlirane posode so opravili v štirih dneh 2500 prosto- voljnih ur, da bi čimpreje izpolnili plan Delovni kolektiv Tovarne emajlirane posode v Celju se je, dobro zavedajoč važnosti predčasne izpolnitve polletne- ga in s tem tudi prve polovice petlet- nega plana obvezal, da bo delal prosto- voljno v nadurah, dokler ne izpolni polletnega plana. Ker je kolektiv navezan na uvoženo pločevino ter jo razne informbirojevske države namerno niso pravočasno poši- ljale, so s tem občutno otežkočile iz- vedbo plana. Delovni kolektiv pa je kljub vsej gonji in težkočam, ko je do- bil pločevino, pravilno razumel važnost pravočasne izpolnitve polletnega plana. Takoj po prevzemu materiala so naj- boljši delavci razvili živahno agitacijo po vseh obratih in tudi dosegli močan odziv, saj je bilo v štirih dneh oprav- ljeno 2500 prostovoljnih ur, v dneh od 13. do 28. junija pa skupno 9781 pro- stovoljnih ur. Razgibanost je zajela vse oddelke, ki medsebojno tekmujejo za čimprejšnjo izpolnitev plana. V tekmo- vanje je vključeno vse od delavca pa do ravnatelja. Posamezniki, ki so se po- sebno izkazali v tej borbi, so opravili v teh dneh po 100 in še več prostovolj- nih ur, poleg svojega 8—lOumega dela. Delovni kolektiv hoče s tem dokazati, da ga vse klevete in laži naperjene pro- ti naši državi ne morejo omajati pri delu za izpolnitev plana in s tem za iz- gradnjo socializma. Letos si moramo že v tem mesecu preskrbeti zadosti drv za zimo Ker Gozdno gospodarstvo ne razpo- laga z zadostnim številom delavcev, da bi lahko poleg sečnje lesa, ki je name- njen za izvoz in za domačo industrij- sko uporabo izvršilo še sečnjo drv, mu moramo nujno priskočiti na pomoč. 2e lansko leto so sindikalne podružnice organizirale sečnjo lesa, toda pri tej organizaciji so se pokazale pomanjklji- vosti, katere moramo letos absolutno odpi^aviti. Da bi produkcija v kolektivih ne- moteno tekla, in da bi na drugi strani omogočili sečnjo drv za potrošnike ga- rantirane preskrbe, se bodo organizirale gozdne brigade po istem principu, ka- kor dosedanje frontne brigade, to je, delavec, ki bo šel na sečnjo drv, pre- jema za ves čas sečnje živilsike obroke gozdnega delavca, plačo gozdnega de- lavca, če dosega normo. V primeru pa. da delavec zaposlen v produkciji za- služi več kot bo pa zaslužil v gozdu, mu irazliko doplača uprava podjetja kjer je zaposlen. Iz področja Celje me- sta in okolice moramo do 5 julija mo- bilizirati v gozdne brigade 510 članov sindikatov. Od lega odpade na Celje- mesto 344 delavcev na okolico 170 de- lavcev. Štab pri Okrajnem sindikalnem svetu bo te delavce razdelil procentualno na vse sindikalne podružnice in zato opo- zarjamo predsednike in tajnike sindi- kalnih podružnic kakor tudi direktorje podjetij in ustanov naj določeno število ljudi namenjenih za brigade sečnje drv brezipogojno odstopijo. Vse ostale člane sindikalne organizacije pa pozivamo, da naj z osebnimi obvezami in tekmova- njem prevzemajo delo, ki bi zaostalo po odhodu tovarišev v brigade. Sindikalne podružnice Tovarne emaj- lirane posode. Cinkarna in Železarna Štore organizirajo sečnje drv samostoj- no. V ta namen naj sindikalne podiniž- nice skupno z upravo podjetja usta- novijo štabe, ker bodo organizirali seč- njo drv in bodo odgovorne štabu pri Okrajnem sindikalnem svetu. Ponovno opozarjamo predsednike in tajnike sindiičalnih podružnic, ki so mo- ralno odgovorni za presikrbo svojega članstva ter direktorje podjetij in usta- nov, da je garantirana preskrba od- visna od sečnje drv po brigadah in naj ji zaradi tega posvetijo vso skrb. Štab za sečnjo drv pri OSS-u Celje Lep uspeh podjetja MLO pAsemm Htekaiuka v mesecu juniju 1.1. so v MLO »Pre- cizna mehanika« Celje izgotovili prvi razmnoževalni aparat, katerega sta iz- delala na lastno pobudo tov. Janežič Anton in Grobelnik Dominik iz Celja v svojem prostem času. Razmnoževalni aparat je izdelan iz domačega materiala ter so na njem, proti uvoženim inozemskim aparatom, tudi razne izboljšave, ki so se v prak- tičnem delu pokazale potrebne. Posebna odlika tega aparata je, da je izdelan v smislu naših potreb in ga lahko izdelujemo iz domačih surovin, kar 3pet pomeni osamosvojitev od uvo- za iz inozemstva. Kolektiv Volna" v Laškem je prvif predlaso štirimi gostovanji. 2. Dramatika letno po dve do tri igre s po štirimi gostovanji. 3. Ena prireditev v letu 1949. 4. Knjižnica in čitalnica morata biti odprti vsak dan. 5. Literarni odsek mora imeti vsake tri mesece javni nastop. 6. Filmski krožek — fotosekcija, od- sek za modelarstvo in domačo obrt mo- rajo imeti vsako leto po eno razstavo. L. F. Na okrajnem tekmovanju koscev in grabljic sta zmagala Mežner Anton iz Žovneka in Mislej Marija iz Sv. Jurija Ze v zgodnjih urah so zvočniki v Kme- tijsko obdelovalni zadrugi prebudili tek- movalce, ki so se že v soboto zvečer pripeljali iz mnogih vasi obširnega okra- ja Celje-okolica, da se kot najboljši na sektorskih tekmovanjih, preizkusijo med seboj še na okrajnem tekmovanju »Koscev in grabljic« 26. junija 1949 v Arji vasi. Odmerjene so jim bile površine trav- nikov po 20 arov v vasi Zalog. Skupno 50 tekmovalcev je pričelo uporno med- sebojno borbo, ki je zahtevala precejš- njega truda, posebno zaradi goste in visoke trave. Statističarji, ki so bili obenem oce- njevalna komisija, so skrbno zasledovali delo tekmovalcev, da so lahko pravo- časno določili prvaka okrajnega tekmo- vanja. Tov. Mežner Anton, iz okrajne eko- nomije v Zovneku, je odmerjeno povr- šino travnika 20 arov, pokosil v 2 lu-ah in 45 minut in je s tem zavzel prvo me- sto okrajnega prvaka koscev. Dobil je 7a nagrado radioaparat in dve knjigi. Drugo mesto si je briboril tov. Vo- dušek Jože iz Kmetijske šole Sv. Jurij pri Celju, ki je 20 arov travnika po- kosil v 3 urah in 13 minut z dobro kva- liteto košnje, ter prejel drugo nagrado blago za moško obleko in 2 knjigi. Velike težave je imel tov. Bevec Dra- go, iz živinorejske šole Zovnek, kate- remu se je zlomila kosa, a je kljub te- mu z drugo ne njemu prilagojeno poko- sil 20 arov travnika v 3 urah in 8 mi- nutah. Kljub temu, da je imel boljši rezultat kakor Vodušek, je zaradi slabe kvalitete košnje zavzel tretje mesto in prejel za nagrado 1 par moških čevljev in 2 knjigi. Tudi ostaJi tekmovalci, ki so dosegli dobre rezultate, so prejeli vsak po eno koso in dve knjigi. Tudi grabljice so si na razne načine pomagale, katera bo svojo površino travnika prej in kvalitetneje opravila (trošenje, obračanje in plastovanje). Pr- vakinja je postala tov, Mislej Marija, iz Sv. Jurija pri Celju, ki je bila nagraje- na s parom čevljev in dvema knjigama. Drugo in tretje mesto sta si priborili tov. Seničar Ema iz živinorejske šole Zovnek in Stocin Marija iz tovarne (»Volna Laško«), nagrajena je bila vsa- ka s štirimi taijigaimi. Prvaki ttega tekmovanja bodo dne 2. julija 1949 odšli na republiško tek- movanje v Kočevje. Po tekmovanju je godba društva Franca Prešerna, pričakala tekmovalce, ki so se ob 17. uri z razigraniniil obrazi vrnili s travnika. Pevski zbor SKUD Ivana Cankarja iz'Celja, pa je vsem tekmovalcem in gostom zapel nekaj le- pih pesmi. Pozno v noč so na dvorišču zadruge fantje in dekleta zaključili kmečki praz- nik in klicali v novo tekmovanje, »Tek- movanje žanjic« v mesecu juliju. _ Bevc M. Na Babnem so tekmovali kosci in grabljice za prvenstvo Celia v torek dne 28. junija 1949 je bilo tekmovanje koscev in grabljic na trav- niku novo ustanovljene zadruge na Bab- nem. Tekmovalci so se v zgodnjih ju- tranjih urah zbirali pred zadružnim do- mom, odkoder so pozneje krenili na za- družni travnik. Tekmovanje je otvorH član MK LMS tov. Tovornik Franc, ki je na kratko prikazal pomen tekmovanja. 11 koscev in 5 grabljic je napeto pričakovalo za- četek tekmovanja, še bolj pa njegov izid. Najboljše mesto v hitrosti in kva- liteti je dosegel na dolžini 200 m tov. Stermecki Ivan, drugo tov. Pevec in tretje mesto tov. Košec Miha. Poleg na- vedenih sta bila dobra tudi Mastnak Anton in Pečnik Albert. Ob zaključku tekmovanja je bilo na- grajenih 5 najboljših koscev. Ob 8 so pričele tekmovanjem grab- ljice, ki so izvedle tekmovanje že pred- poldan. Po izvršenem tekmovanju so kosci pokosili še ositali del travnika. Tudfi grabljice niso zaostajale za njimi. Dejali so; »Izvedli smo tekmovEinje, po tekmo- vanju pa bomo pomagali pri delu novo ustanovljeni zadrugi in s tem dokazali, da mladina mesta Celja rada žrtvuje svoje prostovoljne ure, za socialistično preobrazbo vasic. Kosci in grabljice so poleg tekmo- vanja opravili 44 prostovoljnih ur. V grupe ljudskih inšpektoriev bi morali vključiti več žena in mladine v teku tega meseca se vršijo volitve ljudskih inšpektorjev po sindikalnih podružnicah in vaških odborih OF. Z ozirom na vlogo, ki jo bodo morali ljudski inšpektorji opravljati v razvoju našega gospodarstva je potrebno, da posvetimo pažnjo predvsem izbiri kan- didatov. Pri pregledu predlogov, ki so jih po- slali odbori OF in sindikalne podružni- ce, je ugotovljena ena največjih napak, da med predlogi ni tistih, ki so na in- špekciji najbolj zainteresirani, namreč žene in mladina. Zelo važno je torej, da vaški odbori OF in sindikalne podružnice svoje pred- loge izpolnijo, da odpravijo te napake in po ponovnem sestavu izvedejo vo- litve. Napačno bi tudi bilo, če bi priprave za volitve bile samo administrativnega značaja. Potrebno je, da so množični se- stanki OF in sind. podružnic dobro pri- pravljeni, da se bodo na istih do po- drobnosti prikazale naloge izvoljMiih organov Ljudske inšpekcije ter da se tudi v bodoče tem organom zagotovi stalna pomoč najširših množic pri nji- hovem delu. Organi Ljudske inšpek- cije bodo sprejemali pritožbe in inter- venirali — ipri večjih nepravilnostih pa zadevo predali pristojnim organom v rešitev. _ Po zadružnih domovih Preteklo nedeljo je bil v dvorani za- družnega doma v S^čah pionirski dan, ki so ga organizirale množične organi- zacije pod vodstvom AFZ. Pionirčki so nastopili s Sneguljčico in pevskimi toč- kami, pionirke pa so razstavile svoja ročna dela. Dvorana je bila nabito pol- na. Istega dne se je vršilo tudi filmsko snemanje doma, ki je bil prvi v rekord- nem času dograjen v okraju Celje-oko- lica. V Skofji vasi proslavljajo 3. julija otvoritev surovo dograjenega zadruž- nega doma s kultumo-prosvetnim pro- gramom, po končani otvoritvi pa bo ob spremljavi godbe na pihala ljudsko rajanje. Ekonomija Tovarne emailirane posode vabi na telcmovanje vse industrijske ekonomiie v Sloveniji Delovni kolektiv ekonomije Tovarne emajlirane posode v Smartnem v Rožni dolini je sprejel na proi2:vodnem po- svetovanju obveznost, da bo plan pro- izvodnje presegel. Obenem se ta delov- na družina obvezuje, da ibo z varčeva- njem materialnih sredstev, s prihranki na delovni sili in s podvojeno skrbjo za nego živali znižavala materialne izdat- ke in s tem pocenila oroizvode, kar uiaa doseči kljub težkim obdelovalnim pogojem kakršni so med drugimi: do skrajnosti izčrpana, težka in ilovnata zaradi tega zamočvirjena obdelovalna zemlja, soupadanje del kakor so: grad- nje, melioracije in adaptiranje zgradb z istočasnim obdelovanjem izvožene zemlje. Kolektiv je odločen tekmovati z osta- limi delovnimi kolektivi industrijskih ekonomij Slovenije ter pričakuje odziv, da s plemenitim medsebojnim tekmo- vanjem izboljšamo in pocenimo hrano v industriji nam samim in s tem vsemu delovnemu ljudstvu socialistične Jugo- slavije. Tekmovanje naj pokaže ob koncu go- spodarskega leta t. j. do 15. novembra 1949 sledeče rezultate: 1. Za koliko % bo povečan planirani donos pri posameznih kultvirah. 2. Za koliko % bo presežena dobava posameznih proizvodov tovarniškim re- stavracijam iznad pogodbe. 3. Odstotek preseženega plana v pro- izvodnji govedi in svinj. 4. Izvršeno največ kapitalnih grrdenj, 5. Dovršenih melioracij. 6. Dosežena najnižja proizvodna ce- na pridelkov (znižanje polne lastne ce- ne). 7. Izboljšanih delavskih stanovanj kmetijskih delavcev. 8. Najmanjši % upravičenih, bolezen- skih in neopravičenih izostankov. ^9. Doseženo priznanje za vzdrževanje in čistočo dvorišč, hlevov, najpravilnej- ša ureditev gnojišč in dosledna izraba gnojnice. 10. Najvišja kubatura pridobljenega komposta. 11. Najdoslednejša uvedba brigadno- desetinškega sistema dela in norm. % plačevanja po času v primeri z nagraje- vanjem po efektu dela. 12. Število doprinešenih prostovoljnih ur a) od uslužbencev ekonomije, b) od uslužbencev tovarne. 13. Število idejno-političnih in šte- vilo gospodarsfeih predavanj. 14. Najboljša skladnost med proiz- vodnjo in sindikalnim delovanjem, ko- liko % vključen je delavstva v sindi- kalno organizacijo, koliko % zajetje mladine v mladinski aktiv delovanje mladinskih brigad. 15. Najtočneie grafikonsko prikazo- vanje dnevne storilnosti in prostovolj- nega dela. 16. Zmanjšanje delovne sile v pri- meri s ha površino. Vse sile za izvedbo petletke! Delovni kolektiv ekonomije Tovarne emajlirane posode Šmartno v Rožni dolini. Celje v preteklem tednu so tudi vozniki iz področja Polzele prevozili iz opekarne v Sentlovrencu 15.000 zidakov za svoj zadružni dom na Bregu-LočicL Dom v surovem stanju so dogradili že v zgod- nji jeseni preteklega leta, sedaj pa se pripravljajo, da zgotovijo še notranja dela in vse kaže, da bode to letos prvi dom v okraju Celje-okolici, ki bo po- polnoma gotov ter bo že v kratkem ča- su lahko služil svojemu namenu. Stran 4. »CELJSKI TEDNIK« Leto H. — Stev. 27. Poverjeništvi za lokalno indusirijo in fto- munalne zadeve sta pripravili za svoje delavce industrijski magazin in menzo Na pobudo Mestnega ljudskega odbo- ra Celje, je poverjenLštvo za lokalno in- dustrijo in obrt začelo z organizacijo industrij^ega magazina in menze za delovne kolektive svojih podjetij. Potreba po ustanovitvi posebne oskr- bovalnice in menze je utemeljena, saj je samo v podjetjih poverjeništva za lo- kalno industrijo in obrt zaposlenih bkoli 1000 delavcev. Poleg podjetij tega poverjeništva je še poverjeništvo za ko- munalne zadeve s svojimi podjetji, ka- terih delovni kolektivi štejejo tudi pre- ko 700 ljudi. Skupaj z družinskimi čla- ni, se računa, da bo industrijski ma- gazin oskrboval okrog 2500 oskrbo- vancev. Poleg predmetov zajamčene preskrbe bodo v magazinu delavcem in usluž- bencem podjetij na razipolago tudi pro- izvodi teh podjetij, po prostih cenah, ki pa bodo primerno nižje. Za pred- mete proste pix>daje pripravljajo pose- ben oddelek, ločen od ostalih trgovin- skih prostorov. Preskrbovalnica je za- čela z rednim poslovanjem dne 1. ju- lija 1949. Menza, ki je tudi namenjena delov- nim kolektivom podjetij gornjih po- verjeništev, je že začela s poslovanjem dne 15. junija in ima doslej okrog 150 prijavljencev, vendar se bo število hi- tro večalo, tako da se predvideva šte- vilo do 220 osikrbovancev. Poverjeništvo za Idkalno industrijo in obrt ni štedilo z napori in je storilo vse, da bosta oba lokala tako v pogledu po- strežbe in prehrane, kakor tudi na zu- naj lep prispevek h kulturni trgovini, oziroma dobra vzpodbuda za tekmova- nje v kvalitetni prehrani naših delovnih ljudi. Naši sadni industriji moramo pripraviti iim več gozdnili sadežem Po naših gozdovil zorijo že prve bo- rovnice in kmalu bodp dišeče maline rdečile samotne gozdne jase. nižje v do- linah in ob samotnih .poteh bodo zo- rele robidnice, ob robovih gozdov bo- gati bezeg in slednjič visoko v planinah žlahtne brusnice. Povsod, kamor pogledaš, je raztrese- no ibogastvo po naši zemlji, na vsakem koščku raste nekaj kar rabimo in česar drugi nimajo. S težkim, a vztrajno mar- ljivim delom si vsak dan ustvarjamo pogoje, da bomo vse to bogastvo izko- riščali in ga spreminjali v našo sploš- no ljudsko blaginjo. Danes že imamo nove tovarne pre- hranbene industrije, dogradili in po- pravili smo stare. Te tovarne čakajo na surovine, na zaklade, ki so do sedaj leto za letom pK)zabljeni gnili po na- ših gozdovih. Čakajo na nje, da jih premene v malinovec ali v druge slad- ke sokove. Tudi naš delovni človek si želi in za- služi po težkem, napornem delu osve- žujoče, kipeče pijače, dijaki in otroci čakajo na njo, povsod bi nam dobro- došla, povsod je zaželjena. Kmetijske zadruge so razumele po- trebe in so se že pogodbeno vezale, da bodo tovarnam dobavile borovnice, ma- line, bezeg, robidnice in drugo gozdno sadje. Dolžnost nas vseh pa je, da za- drugam pomagalo, da bodo svoje ob- veze lahko izpolnile, da bodo zbrale čim več teh sadežev. Potrebno je, da zadruge same razvijejo živahno propa- gando za to akcijo, da pritegnejo k na- biranju vse one, ki niso vključeni v produkcijo, to so predvsem otroci in sta- rejši ljudje. Pri tem jim morajo biti ljudski odbori v tesno pomoč, predvsem pa je akcija mnogo odvisna od šol in učiteljev. Četudi akcija sama pada v čas šolskih počitnic, ima ljudski učitelj mnogo vpli- va in možnosti, da v svojem ali pa tudi tujem kraju, kjer se slučajno nahaja, organizira obširno pionirsko akcijo. Ker so cene gozdnim sedežem ugodne, sd lahko pionirji, č to sklenejo in žele, nabavijo iz Izkupička knjižnico, žoge in slično. lahko pa tudi organizirajo krajše in daljše Mete. Ali ne bi bili pionirji leno nagrajeni, ako bi ipo končani akciji lahko šli za dva ali tri dni v kak primeren kraj ali na morje? Ali ni lep dohodek za upokojenca, ako pri nabiranju zasluži dnevno 250 do 500 din? Pa te gmotne koristi so le ena in si- cer ne glavna stvar. Mnogo je zavest, da smo prispevali tudi mi svoj delež k našim skupnim koristim. Nabirali bomo torej vsi. katerim je to mogoče, borovnice, maline ,bezeg, ro- bidnice, brusnice ter druge gozdne sa- deže in jih oddali svoji kmetijski za- drugi. Prva mladinska briga- da ii Celja Je odSla na gradnjo Novega Beograda Ehie 1. julija je odpotovala I. Celjska mladinska delovna brigada »Božo Mrav- Ijaka« na gradnjo Novega Beograda. For- mirala se je 28, junija in šteje 230 bri- gadirjev s komandantom Jamnišek Sreč- kom na čelu. Sestoji se iz 110 mladin- cev v gospodarstvu, ter 120 mladincev iz ekonomskega tehnikuma in šole učen- cev v gospodarstvu, ter 120 madincev iz Celje-okolice, Med formiranjem ni bila brigada brez dela, ampak so mladinci samoiniciativno delali v Cinkarni in na Kzkulltumem štadionu, Z velikim veseljem so pričakovali dan odhoda, ki je bil določen za 1, 7, ob 5, uri zjutraj. Ob odhodu je brigado pozdravil sekretar MK LMS tov, Motaln Franjo, Brigada je enodušno obljubila, da bo delala z največjim elanom in si priborila naslov udarne brigade in s tem dokazala veliko ljubezen do naše Par- tije in tovariša TITA, LJUDSKA TEHNIKA V klubih Ljudske tehnike vzgajajo stotine novega tehničnega kadra Marsikomu še ni jasno, da je Ljudska tehnika vzgojna patriotska organizacija, ki sp>oznava ljudi s tehniko in jim po- maga obvladati tehnična sredstva, ob- enem pa dviga tehnično kulturo naših narodov, jača obrambno moč naše dr- žave in pomaga pri izgradnji socia- lizma. Organizacija Ljudske tehnike pomaga delavstvu v tovarnah in podjetjih, da čim bolje spozna stroje, proces proiz- vodnje, osnove znanosti in tehnike ter doprinaša k razvoju racionalizatorstva in novatorstva. Kakšna je razgibanost prav v podjetjih, lahko vidimo iz dose- danjega dela v klubih, z osnovanjem strojnih, racionalizatorskih novatorskih krožkov — s številnimi predlogi novih rekonstrukcij in iznajdb. Pojmovanje posameznikov, da je LT Športna organizacija je napačno — prav tako je napačno oportunistično ugiba- nje, češ. da je LT nekje nemogoče raz- viti ker visi na repu dogodkov, kot je to primer v Tovarni hlačevine in Be- tonu. V teh dveh klubih je začelo prvo življenje v Celju med prvimi ter sta od najboljših padla na najslabše mesto. Plan. katerega je članstvo sprejelo leži na mrtvi točki, kot da ni potrebno, pa čeprav je dana prav v teh dveh podjet- jih velika možnost za delo, člani pa imajo tudi dosti interesa za tehniko. Da se tehnika razvije ter s tem tudi pro- duktivno pomaga pri izvrševanju plana proizvodnje in planu kadra, kakor tudi pri odstranjevanju tehnične zaostalosti, so potrebni gotovi ukrepi. Vprašamo se — ali je to krivda na poedincih, ki lju- bosumno skrivajo prejete dopise s tako važnimi nalogami ter s tem zavirajo razvoj Ljudske tehnike? Delo organizacije Ljudske tehnike temelji na planiranju — ne samo v to- varnah. temveč tudi na vasi in v šolah. Na vasi stremi organizacija LT za tem, da pomaga kmetom, posebno pa kmeč- ki mladini, da spozna in vzljubi tehniko in pospešuje mehanizacijo in elektri- fikacijo vasi. Prav tako pa pomaga šol- ski mladini pri dopolnjevanju tehnič- nega znanja, ter jo usmerja v bodoče poklice. Tako je organizacija Ljudske tehnike EK) vsem ločena od športa ter ima v glavnem karakter — vzgojiti nov teh- nični kader za našo industrijo ter me- hanizacijo kmetijstva pod parolo »Ka- dri rešujejo vse«. U. J. Pri snovanju klubov Ljudske tehnike so v Celju že izpolnili letni plan Plan organizacije Ljudske tehnike, ki je bil sprejet na skupščini LT, je bil za celjski okraj zelo visoko postavljen. V prvem četrtletju se je plan izvršil 100%, v drugem polletju pa je razgiba- nost tako narasla, da je plan osnovanja klubov presežen za 104% ter s tem tudi letni plan za 8%. V osnovanju klubov na vasi je v prvem polletju plan do- sežen 100%, klubov v tovarnah pa za 340% in klubov v šolah za 200%. Sta- niče mladih tehnikov po šolah, ki vzga- jajo pionirje do 14. leta za bodoče po- klice, je bil v prvem polletju presežen za 240%, letni plan pa presežen za 40%. Tako je celjski okraj uspešno dosegel oziroma presegel plan organizacije, v nadalje pa je naloga, da se osnovani klubi utrjujejo ter s tem uspešno za- stopajo svoj klub pri izgradnji in vzgoji novega tehničnega kadra. U. J. FIZKULTURA FIZKULTURA V FIZKULTURNIH AKTIVIH SINDIKAL. PODRUŽNIC Z namenom, da se vključi čim večje šte- vilo delavcev in nameščencev v sistematično fizkulturno delo, je GO Zveze sindikatov Slo- venije v sporazumu s fizkulturnimi zvezami razpisal množična tekmovanja v fizkulturi za FA sindikalnih podružnic. Pri nas v Celju smo k temu razpisanemu tekmovanju že pri- stopili in ga izvedli v kolesarstvu in nogo- metu, v kratkem pa bomo začeli s tekmo- vanjem v odbojki in v industrijskem mnogo- boju. NOGOMET Razpisano množično tekmovanje je pri- vabilo v Celju k fizkulturnemu udejstvova- nju okoli 200 članov sindikatov, med kate- rimi 15 FA sind. podr. tekmuje v množič- nem prvenstvu za naslov republiškega prva- ka. Mnogim sind. podr., ki bi tudi želele sodelovati s svojimi fizkulturniki v nogo- metnem tekmovanju, pa niti ni dana prilika, prvič zaradi pomanjkanja nogometnih re- kvizitov, kar pa naj ne bi bil glavni vzrok, drugič pa, ker v gotovih sindikalnih po- družnicah še ne vlada pravo tovarištvo, ki bi se moglo odražati pri nudenju medsebojne pomoči, predvsem v posojanju nogometne opreme tistim podružnicam, ki je nimajo, pa se želijo udejstvovati v nogometu. Več po- moči v posojanju nogometne opreme FA pa je mogoče nuditi tudi od strani SŠD »Kla- divarja«. Tekmovanje v nogometu, ki je bilo porazdeljeno v dve skupini se je zaključilo ta teden. Prvak prve skupine je postal FA sindikalne podružnice Tkalnice hlačevine, v drugi skupini pa je zmagal FA sindikalne podružnice Mohorjeve tiskarne. Tabela tekmovanja izgleda takole: I. skupina S-Sč".- 5 Tkalnica hlačevine 7 6 1 - 19: 3 13 MLO inštalacije 7 5 1 1 20: 5 12 Avtoobnova 7 5 - 2 15:10 10 MLO Celje 7 4 - 3 14: 9 8 Tovarna sadnih sokov 7 3 1 3 13:11 7 Beton Celje 7 115 9:18 3 Kemična tovarna 7 115 8: 2 3 Gimnazija 7 - - 7 0:21 II. skupina Mohorjeva tiskarna 7 5 1 1 28: 7 11 Tovarna tehtnic 7 5 1 1 12: 4 11 Tovarna emajlirane 7 4 12 16:11 9 železarna štore 7 4 1 2 15:11 9 Cinkarna 7 4 - 3 14:11 8 Rudnik Pečovnik 7 3 1 3 9: 8 7 Čevljarji 7 2 - 5 5:22 4 Ljudski magazin 7 - - 7 0:21 Ne smemo pa prezreti same organizacije tekmovanja, ki ni bila ravno na najvišji stopnji. Od OTO bi bilo želeti, da bi v pri- hodnjem tekmovanju poskrbel tudi za redna objavljanja rezultatov v našem časopisu, kar bi brez dvoma vplivalo na rednejši potek sa- mega tekmovanja. Isto se niso sproti reševali protesti vloženi s strani FA sind. podr. v zvezi s tekmovanjem, za kar bi bilo potreb- no formirati le par člansko komisijo. Manj- kalo pa je tudi same discipline pri nekaterih FA, ki se niso držali predvidenih rokov za igranje. Po zaključenem tekmovanju bodo imeli nogometaši dvomesečni odmor, katerega bo- do izrabili za tekmovanja v odbojki in indu- strijskem mnogoboju. To tekmovanje jim bo omogočilo krepiti tudi ostale dele telesa. Po tekmovanju v odbojki in industrijskem mnogoboju, bo OSS v sporazumu s SšD Kla- divarjem razpisal kvalitetno tekmovanje v no- gometu za prvenstvo sindikalnih FA, v ka- terem bodo lahko sodelovali tudi registri- rani nogometaši v sindikalnih podružnicah. PO PRVEM DNEVU POLFINALNEGA DRŽ. PRVENSTVA V ROKOMETU VODI »KLADIVAR« V sredo je pričelo tekmovanje, igrali sta moštvi Bosna iz Sarajeva in Crvena zvezda iz Beograda, v drugi tekmi pa Dinamo iz Zagreba in Kladivar iz Celja. Prva tekma se je končala neodločeno z rezultatom 6:6 (5:4), v drugi tekmi pa je Kladivar premagal zagrebški Dinamo z re- zultatom 7:6 (5:2). Tekma med Kladivarjem in Dinamom je bila živahna, ter je domače moštvo zasluženo zmagalo. Sodnik Jurenjak iz Zagreba je so- dil zelo slabo, kar je tudi vzrok, da ni po- raz Dinama še večji. Tako je po prvem dne- vu točk: Kladivar 2, Bosna in Crvena zve- zda 1, Dinamo O točk. Tekmovanje se nada- ljuje ter privablja več tisoč gledalcev, ki s zanimanjem sledijo igri. U. J. NOV DRŽ. REKORD V ŠTAFETI 3X1000 m ! Med tekmovanjem za državno prvenstvo v ] rokometu je nastopila moška ekipa Kladi- I carja v postavi Kopitar, Ferluga, Hanc na 3xlO(X) m ter postavila nov državni rekord s časom 7:58,6, ki je za 3 sekunde boljši od dosedanjega, postavljenega v nedeljo od šta- fete špartaka. KOLESARSTVO Zadnje čase se je tuui najmanj razviti šport v Celju nekoliko oživel po sindikalnih podružnicah. Fizkulturnim komisijam, ki so si prizadevale, da tudi za ta šport vzbudijo zanimanje med svojim članstvom, je tudi uspelo izvesti podružnična tekmovanja in poslati svoje najboljše kolesarje na okrajno kolesarsko prvenstvo sind. podružnic. Dovolj množično so zainteresirali svoje članstvo za kolesarski šport sindikalna podružnica Ljud- ski magazin in Obrtne delavnice, ki sta so- delovali s svojim članstvom tudi na okraj- nem prvenstvu. Medtem ko je sind. podruž- nica Tovarne emajlirane posode zajela v tek- movanje le 6 članov in od tega 2 člana po- slala na okrajno prvenstvo, kar pa številu članstva nikakor ne zadostuje. Kljub temu pa tudi Tovarna emajlirane posode prednjači med ostalimi podružnicami, ki sploh niso iz- vedla kolesarskega prvenstva. Da je v Celju med začetniki mnogo nadarjenih kolesarjev, je pokazalo okrajno kolesarsko prvenstvo sind. podružnic v Celju dne 29. maja 1949. Rezultati članov na progi 25 km Mirnik Ma- tija, Dolinšek Franca ter Kokotec Slavka s časom 42 min. ter mladincev Bobinar Fra- nja, Sumer Jožeta in Božičnik Janka na pro- gi 15 km s časom 22 min., kakor tudi čla- nice Velenšek Marice na progi 6 km s ča- som 10 min. potrjujejo, da imajo dotični vse možnosti s tem sistematičnim treningom do- seči najboljše uspehe v kolesarstvu. Več skrbi pa bo treba posvetiti tem mladim ko- lesarjem s strani kolesarske sekcije sindi- kalnega športnega društva Kladivar, in to predvsem v nudenju kolesarskih potrebščin in pri nadzorstvu treningov. Prvo nedeljo v avgustu bodo kolesarji zastopali Celje na republiškem prvenstvu v Ljubljani. Ker je Celje upravičeno nastopiti v Ljubljani z dvema kolesarskima ekipama, je potreba zbrati 40 najboljših kolesarjev, ki bodo na tekmovanju Celje dostojno reprezentirali. Na skupne treninge, ki se vršijo vsak četrtek ob 18. uri pred Telovadnim domom v Gaberju, imajo dostop vsi, tudi do sedaj neprijavljeni kolesarji iz sind. podružnic in mladinskih aktivov. ODBOJKA Kakor v ostalih dveh panogah fizkulture, se bo pričelo z 20. julijem tekmovanje tudi v odbojki. Za tekmovanje v najpriljubljenej- ši panogi fizkulture med začetniki, pred- vsem pa med ženskami, vlada že sedaj veliko zanimanje. V odbojki, ki je že precej raz- vita fizkulturna panoga, razpisuje OSS poleg množičnega tekmovanja tudi kvalitetno za prvenstvo posameznih strok sindikalnih po- družnic, v kateri bodo lahko igrali tudi regi- strirani odbojkasi, ki pa se lahko udeležijo le pod pogoji, da bo njihova podružnica so- delovala tudi v množičnem tekmovanju. V kvalitetnem tekmovanju posameznih strok lahko nastopijo mešana moštva iz več po- družnic. V množičnem tekmovanju pa se lah- ko zadružita dve podružniči le če štejeta iz- pod 50 članov. Tekmovanje se vrši isto kot v nogometu 8 moštev v skupini, nato igrajo prvaki skupin, s tem se kvalitetno tekmo- vanje posameznih strok sindikalnih podruž- nic zaključi, množično tekmovanje pa se na- daljuje za prvenstvo republike. Industrijski mnogoboj Tekmovanje v industrijskem mnogoboju je razpisano za tovariše in tovarišice člane sin- dikalnih podružnic, fizkulturnih aktivov ter obsega sledeče discipline: Člani (starejši od 18 let) 1. Prosta vaja s prestrojevanjem 2. Tek na 100 m 3. Tek na 1500 m 4. Sukanje krogle 7.25 kg 5. Skok v daljino z zaletom 6. Plezanje 5 m brez pomoči nog Mladinci (od 14—18 leta) 1. Prosta vaja s prestrojevanjem 2. Tek na 60 metrov 3. Tek na 1000 metrov 4. Suvanje krogle 5 kg 5. Skok v daljino z zaletom 6. Plezanje 5 metrov s pomočjo nog članice (starejše od 18 let) 1. Prosta vaja s prestrojevanjem 2. Tek na 60 metrov 3. Suvanje krogle 4 kg 4. Skok v daljino z zaletom Mladinke (od 14—18 let) 1. Prosta vaja s prestrojevanjem 2. Tek na 60 metrov 3. Suvanje krogle 2.5 kg 4. Skok v daljino z zaletom Tekmujejo vrste in obenem posamezniki v vrstah za prvenstvo sindikalne podružnice, za prvenstvo okraja in republike. Da bo tekmovanje v mnogoboju zajelo čim večje število delavcev in nameščencev čla- nov sindikata in vzbudilo pri njih zanima- nje za lahkoatletiko in jim dalo možnosti do podrobnosti spoznati to lepo fizkulturno pa- nogo, razpisuje OSS Celje za vse sindikalne podružnice množična in kvalitetna tekmova- nja za prvenstvo sindikalnih podružnic in posameznih strok. Tekmovanje se bo vršilo na isti način kot tekmovanje v odbojki, na- stopilo bo 8 ekip v eni skupini, v kateri bodo nastopale podružnica proti podružnici, ob za- ključku tekmovanja pa bo postala zmagova- lec tista podružnica ali stroka, katera si bo pridobila v enem izmed tekmovanj najveC točk. KLADIVAR : IVANICGRAD 0:0 V Celju je gostovalo preteklo nedeljo mo- štvo Ivaničgrada iz republike Hrvatske, ki je znano še iz pokalnih tekem za Titov po- kal pred dvemi leti. Takrat je Kladivar na tujem terenu premagal dobrega nasprotnika s 4:1 ter se tako kvalificiral v nadaljnje tekmovanje. Tokrat je precej oslabljeni ter spremenjeni nogometni tim domačinov za- dovoljivo odigral svojo vlogo ter se ločil od svojega prav dobrega nasprotnika neodlo- čeno 0:0. Igra je bila živa ter na oko lepa ter prijateljska. Obe moštvi sta predvedli precej nekoristno igro pred nasprotnikovim golom in vse akcije, pa še tako nevarne so rešili zelo dobri vratarji. Tu se je posebno izkazal vratar Kladivarja Klanjšek, ki je v usodnem času, ko je moštvo igralo polovico drugega polčasa samo z 10 igrači, ter so bili nasprotniki v rahli terenski premoči, reševal še tako težko žogo ter očuval lastno mrežo zgoditkov. V torek je gostovalo mladinsko moštvo Ru- darja v Celju in zmagalo nad domačo mla- dino zasluženo s 5:0. Mladinci Rudarja so pokazali izredno dobro igro ter potrdili, da so zasluženo osvojili prvenstvo Slovenije v nogometu. Podsedenšek OBJ A V E LETNO KOPALIŠČE OB SAVINJI Občinstvo mesta Celja in okolice obvešča- mo, da je letno kopališče ob Savinji (bivše žensko kopališče) popravljeno in preurejeno v skupno kopališče ter odprto vsak dan od 9. do 18. ure popoldne. Kopalce opozarjamo na svoječasno odločbo MLO Celje o prepo- vedi slačenja in odlaganja obleke na levem bregu Savinje (nasprotna stran kopališča) pa vse do Butejevega mosta. Kršilci te pre- povedi bodo po čuvaju in nadzorniku kopa- lišča zasledovani in po citirani odločbi stro- go kaznovani. Dalje se pojavljajo na levem bregu Savinje kopalci, ki se zabavajo s tem. da mečejo kamenje na desni breg Savinje. S tem početjem delajo škodo na kopaliških objektih, zraven tega pa resno ogrožajo še ostale kopalce ter mimoidoče pasante na ce- sti v Lisce. Tudi ti prekrški se bodo strogo kaznovali. Uprava javnih nasadov in naprav MLO Celje. OBVESTILO SKUD France Prešeren v Celju se uprav- nemu odboru Potrošniške zadruge v Pre- šernovi ulici v Celju najlepše zahvaljuje za dodeljeno podporo 5000 din. OBVESTILO Slovenija avtopromet SAP Celje obvešča vse stranke, ki se poslužujejo rednih kosov- nih avtotovornih prog, da so vse redne ko- sovne proge po nalogu MLP-ja zaradi goz- darske kampanje začasno ukinjene. O zopetni postavitvi zgoraj omenjenih prog po gotovih kampanjah bomo javnost pravo- časno obvestili. OBRTNIŠKA PRODAJNA ZADRUGA z o. j. ZA OKRAJ CELJE-OKOLICA V CELJU sporoča svojim članom, da bo v spodaj na- vedenih dneh delila sledeče kontingente: 4. julija: sukanec in kepertrake: krojačem, šiviljam, klobučarjem in pletiljam; 5. in 6. julija: žičnike in kolamike: mi- zarjem, tesarjem, kolarjem, kleparjem in zi- darjem; miz. kožni klej: mizarjem; šelak po- lituro: mizarjem in lesostrugarjem; terpen- tin: mizarjem; 8. in 9. jnlija: gumijaste polpodplate, čev- ljarsko lepilo, čevljarski vosek, čevljarske nože: čevljarjem; 11. in 12. jnlija: podložne ploščice, solno kislino, žvepleno kislino G6% Be, dionit-klin- gerit plošče: kovačem, ključavničarjem, me- hanikom, izdelovalcem mlinskih strojev; podkovske eksere: podkovačem; 14. julija: litopon, oljnate barve: sobosli- karjem, pleskarjem in mizarjem; ultramarin, emajllak, kopallak in mleto kredo: sobo- slikarjem; nitrolak in razredčila: lesostru- gar jem ; 15. julija: prani kaolin: lončarjem; tovot- no mast (na razpolago samo 5 kg): Žagar- jem; zeleno galico: lončarjem; krampe 9 komadov) in naravne bruse (2 kom): komur so potrebni. Delilo se bo vsakokrat od 8. do 12. ure. Vsak se mora izkazati, da je član zadruge. Pridite točno v določenih dneh in urah, ker se izven zgoraj določenega časa ne bo de- lilo, ampak se bo na koncu delitve ostali material razdelil med taTtrat navzoče. Vsak- do nai obvesti tudi druge, ki morda nimajo prilike čitati tega obvestila. Prinesite s se- boj posodo in ovojni material. SAP Celje RAZPIS za sprejem mladincev in mladink v jadralni tečaj v Celju. 5. julija 1949 se začne šolanje jadralnih »A« in »B« pilotov, zato vabimo mladino, da se prijavi za omenjeni tečaj. Kandidati naj se zglase osebno zaradi navodil v pisarni Le- talskega društva v Celju, šlandrov trg 6, najkasneje do 5. julija 1949.______ Obveščamo občinstvo, da je mestno kopali- šče kakor tudi pralnica zaprto od 5. julija do 31. avgusta zaradi nujnega popravila. Zdravniška dežurna služba: 3. julija 1949: Dr. Sevšek Maksim, Celje, Ljubljanska cesta 36. Nedeljska zdravstvena služba traja od sobote opoldne do ponedelj- ka zjutraj^_____ ____ V terenski pisarni OF III. Četrti'se nahaja 10 parov moških dokolenk, katere so se našle na Ljubljanski cesti. Dvignejo se lahko vsak dan v terenski pisarni OF III. četrti. ______ ______ Iščem gospodinjo k mali družini zaradi"^ lezni žene. Primerna služba za upokojenko. Naslov v upravi. Fils Ana, Ostrožno, preklicujem ner^ične vesti, katerim sem nasedla o tov. Hriberšek Ivanu iz Ostrožnega za Ocvirk Franca, ter se mu zahvaljujem, ker je odstopil od ka- zenskega postopka. KINO iHeitoftoi od 7. do 11. julija sovjets! i umetniški film ■ PREBRISANO DEKLE KINO od 1. do !U. iul ja sovjetski umetnišVi fjim SREČANJE NA LABI _ ^UdacHik'' 2. in 3. julija sovjetski umetniški film: Otok brez imena 6. in 7. julija francc^ki umetniški film: Kavarna v pristanišču 2. in 3, julija sovjetski umetniški f Inn: MLADA GRRDA II. del 6. in 7. julija angleški umetniški tiim: SEDMA TENČICA Predstave ob delavnikih ob 20. url ob nedeljah ob 15., 17.31, in 20. uri. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Teleftm 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiska Mohorjeva tiskarna