Pervi splošni hervaški učiteljski zbor v Zagrebu. (V zboru zapisoval Ljud. Tomšid.) CDalje.) 5. točka, ki je nepremenjeno z večino glasov, sprejela, se glasi: Solski troški se imajo plačevati i z skupnih s oseskinih doliodkov; nikakor se pa ne sme pobirati kak davek pod imenom šolskega denarja. Modec bere 6. točko: (Je bi ktera soseska na ponovljeno pritožbo učiteljevo in na svarilo županijsko-šolskega nadzornika svojemu učitelju vredno ne plačevala, i m a županijsko-šolski nadzornik odrediti, da se učitelju na račun dotične soseske njegova plača \z županijske blagajnice (k a s c) tako dolgo odrajtuje, dokler se vredno plačanje pri soseski ne zagotovi. (Sprejeta.) Bere se 7. točka: Gospa Fabkovičeva želi, da županijsko-šolske odbore izbirajo tudi učiteljke. Pravi, da je narodno mrtvilo le zavolj tega toliko britkih nasiedkov prizadelo, ker se povsod ženam do hramov znanosti in napredka zapirajo vrata. Ravno to je vzrok, da doslej vsa prizadetja reformatorov na polju omike niso mogla željenega vspeha doseči, ker jim je manjkala na strani omikana pomočnica — žena. Narod se tedaj ne more nadejati napredku, ako mu žene ne bojo v znanostih napredovalc. (Zivila.) Janibrtčak, gimn. prof. v/. Senja (duh.), opominja zbor, da se pri tej priložnosti spominja cerkve. nKrivica je", pravi, ,,da se pri vstrojenji šol soseski in državi pravica glasa podeljuje, a na treči zelo imenilni faktor, to je pa našo duhovščino — čisto pozabljujc . . . (Vpitje. Govornik lioče še dalje govoriti, ali mu ni inogoče. Neprestano vpitje ga prisili, da odstopi.) Predsednik: Mi tukaj cerkve ne zastopamo. Prosim, pridimo na dnevni red. (Burni živio.) Buzolič: Porodilo se je tnkaj vprašanje o cerkvi, ter se je reklo, da je čudno, kako se do šole soseski in državi pravica podeljuje, a cerkvi ne. Jaz mislim, da se je dalo vpliva do šol soseskam in državi le za to, da nam one jemstvo dajo za svoboden razvitek in napredek, a duhovstvo tega niina, tedaj tudi jemstva dati ne more. (Silni živio.} Uuhovščina niiua ni zaporov, ni verig, ona tortj ne niore na