Pervi splošni hervaški učiteljski zbor v Zagrebu. (V zboru zapisoval Ljud. Tomšid.) CDalje.) 5. točka, ki je nepremenjeno z večino glasov, sprejela, se glasi: Solski troški se imajo plačevati i z skupnih s oseskinih doliodkov; nikakor se pa ne sme pobirati kak davek pod imenom šolskega denarja. Modec bere 6. točko: (Je bi ktera soseska na ponovljeno pritožbo učiteljevo in na svarilo županijsko-šolskega nadzornika svojemu učitelju vredno ne plačevala, i m a županijsko-šolski nadzornik odrediti, da se učitelju na račun dotične soseske njegova plača \z županijske blagajnice (k a s c) tako dolgo odrajtuje, dokler se vredno plačanje pri soseski ne zagotovi. (Sprejeta.) Bere se 7. točka: Gospa Fabkovičeva želi, da županijsko-šolske odbore izbirajo tudi učiteljke. Pravi, da je narodno mrtvilo le zavolj tega toliko britkih nasiedkov prizadelo, ker se povsod ženam do hramov znanosti in napredka zapirajo vrata. Ravno to je vzrok, da doslej vsa prizadetja reformatorov na polju omike niso mogla željenega vspeha doseči, ker jim je manjkala na strani omikana pomočnica — žena. Narod se tedaj ne more nadejati napredku, ako mu žene ne bojo v znanostih napredovalc. (Zivila.) Janibrtčak, gimn. prof. v/. Senja (duh.), opominja zbor, da se pri tej priložnosti spominja cerkve. nKrivica je", pravi, ,,da se pri vstrojenji šol soseski in državi pravica glasa podeljuje, a na treči zelo imenilni faktor, to je pa našo duhovščino — čisto pozabljujc . . . (Vpitje. Govornik lioče še dalje govoriti, ali mu ni inogoče. Neprestano vpitje ga prisili, da odstopi.) Predsednik: Mi tukaj cerkve ne zastopamo. Prosim, pridimo na dnevni red. (Burni živio.) Buzolič: Porodilo se je tnkaj vprašanje o cerkvi, ter se je reklo, da je čudno, kako se do šole soseski in državi pravica podeljuje, a cerkvi ne. Jaz mislim, da se je dalo vpliva do šol soseskam in državi le za to, da nam one jemstvo dajo za svoboden razvitek in napredek, a duhovstvo tega niina, tedaj tudi jemstva dati ne more. (Silni živio.} Uuhovščina niiua ni zaporov, ni verig, ona tortj ne niore na<!zirati šole. Kar se pa županijskega odbora tiče, v ktereni, da bi duhovščina imela glas, lo je skrb le duhovščine, pa v učiteljski zbor (o vprašanje ne spada. (Zivio.) Tomič P. govori o nadzornikih in pripoveduje, kako se nekterini dekreti delijo. Za nadzornika Ijudskih šol ni nihče sposoben, kdor ni pedago<nčko i/.obražen. Ljudske šole naj le ljudski učitelj nadzira (Burni živio in pioskanje na galeriji.). Niti duhovnu, niti gimnazijalneniu učitelju se naj la posel ne izročuje. Jaz govorim to sani kot gininazijalni učitelj. Pri nas je v Hrvaškej doslej v tem cbziru čudno bilo, vsi smo bili nuniverzaiženiji", pa snio za vse sposobni biti niorali. Tedaj bi naj prcdlog bil, da se pri iinenovanju Ijudskih nadzorniknv le na prave, pedagogičko-omikane možake ozira. Predsednik da glasovati. Za izvirno formulacijo omenjene točke nihče roke ue vzdigne. Za Tomičev popravek je bila večina. 7. točka se torej glasi: ,,Za vsako županijo irnenujc državna vlada enega izmed zaslužnih in za to službo didaktično-pedagogičko-omikanega in sposobnega učitelja za županijskega šolskega nadzornika, kteremu se prideva županijski šolski odbor, v kterega učitelji in učiteljke izmed sebe izbirajo razmerno število udov." Posavec lioče besedi ,,učitelji in učiteljke" zameniti z besedo ,,učiteljstvo", ker bi se pod to besedo tudi učiteljkc razumevale. Jergovič govori jezno proti učiteljkam, ter pravi, da niso dosti sposobne za županijske odbure . . . (Vpitje: doli, doli! Mora odstopiti.3 Basariček St. brani učiteljkc, ler dokazuje, da bi se učitefjke, ako jim v znanostili kaj manjka, naobraziti morale, a to da le od nas — od učiteljev namreč — odvisi, da jim ne kratirao vstopa v brauie znanostih. (Živio.J Predsednik vpraša še enkrat: ako se sprejenia beseda »učiteljstvo?" (Pri glasovanju pade ta beseda in se zameni z besedama ,,učitelji in učiteljke".) Branje se nadaljuje: v 8. točka: ,,Zupanijski nadzorniki nadzirajo sole, bdejo nad postavno volitvo in nad vrednim plačanjem učitelja, ter načinjajo z žu pani jskini šolskiin odborom prvo prošnjo v pedagogijsko-didaktičnih stvareh, a v materijalnih okolnostih predstavljajo oni drugo prosnjo, izvzemši mestna muricipija." fSprejeta.) 9. točka: ,,Vrhovni nadzdr nad šolo itna vlada in sicer v posebncm oddelku ali ministerslvu, ktero mora biti oddeljeno od vsake druge državne službe." (Sprej.) 10. točka: ,,V ministerstvu za poduk ali oddelku mora biti za narodno šolstvo poseben oddelek, ki imabiti iz vrstnih mcžakov (slro ko v njakov) narodnega šolstva sestavljen." (Sprejeto.) 11. točka: Ne le ministerstvo za poduk, ali dotični 0dde 1 ek, ampak tudi državni šolski odbor sklepa 0 šolskih rečeh; ta odbor voli deželni zbor, kjer niora tudi razmerno število učiteljev, po zboru volj enih, biti." (Sprejeto.) 12. točka: ,,Državni šolski odbor rešuje vsa načelna pedagogijsko-didaktična vprašanja, ter je sploli najvišja prošnja v disciplinarnih stvareh zavse učitelje." (Sprejeto.) Tomic Janko (iz Karlovca) hoče, da se za drngo sejo resolucije natisnejo in v pravem času med skupštinarje porazdele. (^Sprej.) Toplak želi, da bi se ludi 12. vprašanje, ki ga je centralni odbor priporočil, v pretres vzelo. 12. vprašanje se tioe namreč šolskih zadev v vojaškej granici. (Zbor temu predlogu ne pritrdi, ker se vojaška granica, kakor je znano, že provinciliazira.) Preberejo se telegrami iz Praga, Poračina, Novega Sada, Verovitice in Belgrada. Prva seja se po 2. uri popoldne sklene. (2. seja sledi.)