VESTNIK  
OKRAJA
KOPER
Leto L	Koper, IS- maja 1956	ŠTEV. 27
VSEBINA
Objave občinskih ljudskih odborov
—	Odlok občine Postojna o ustanovitvi občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš
-— Odločba občine Postojna o imenovanju upravnega odbora kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš
—	Odlok o začasnem finansiranju predračunskih iz-
Objave občinskih
OBČINA POSTOJNA
Na podlagi 24. člena Statuta občine Postojna in
4.	člena zakona o stanovanjskem prispevku (Ur. 1. FLRJ št. 57/55), je Občinski ljudski odbor Postojna na svoji IX. seji dne 15. aprila 1956 sprejel
ODLOK
O USTANOVITVI OBČINSKEGA KREDITNEGA SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HlS
1.	člen
Ustanovi se kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Postojna.
2.	člen
V kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš se stekajo naslednja sredstva:
1.	stanovanjski prispevki, ki jih plačujejo zavezanci po določbah 9. člena uredbe o izvrševanju zakona o stanovanjskem prispevku;
2.	dohodki od prodanih hiš iz sklada splošnega ljudskega premoženja;
*	3. odstotek od najemnin stanovanjskih in poslov-
nih prostorov iz 24., 26. in 27. člena odloka o določitvi hiš, ki pridejo v stanovanjsko skupnost, o organih upravljanja in stanovanjski tarifi ter o delitvi najemnin na območju mestne občine Postojna (Ur. 1. LRS št. 50/54), s poznejšimi spremembami in dopolnitvami;
4.	drugi dohodki, ki jih za to določi občinski ljudski odbor;
5.	darila gospodarskih, družbenih in zadružnih organizacij, drugih pravnih oseb in posameznikov;
6.	darila;
7.	posojila iz republiškega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš;
8.	posojila, ki jih dajejo gospodarske organizacije skladu iz sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo;
9.	vložena denarna sredstva stanovanjskih zadrug;
H). obresti od sredstev sklada naloženih pri banki, obresti in odplačila posojil, dovoljenih iz sklada.
3.	člen
Zbrana sredstva po tem skladu se odvajajo na poseben račun pri Narodni banki FLRJ, podružnici v Postojni.
4.	člen
Sklad ima predračunsko rezervo.
Sredstva iz tega sklada se smejo uporabljati samo za zidanje, dozidavo in dovršitev novih stanovanjskih hiš interesentov, naštetih v 33. členu uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku.
Izjemoma se iz tega sklada lahko dajejo posojila tudi za večja popravila obstoječih stanovanjskih hiš.
datkov gozdnega sklada občine Postojna v aprilu in maju 1956
— Odredba občine Sežana o oprostitvi ob rtov in drugih manjših gospodarskih organizacij objavljanja zaključnih računov za leto 1955 Poročilo z 20. seje Sveta za gospodarstvo O kreditih za nakup umetnih gnojil Register gospodarskih in zadružnih organizacij
ljudskih odborov
5.	člen
Sklad upravlja upravni odbor na podlagi predračuna dohodkov in izdatkov sklada, splošnih predpisov ter pravil sklada. Upravni odbor ima predsednika in osem članov. Imenuje jih občinski ljudski odbor.
6.	člen
Način poslovanja sklada in pogoji za razpolaganje z njegovimi sredstvi se natančneje določijo s pravili sklada, ki jih sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa občinski ljudski odbor.
7.	člen
Z ustanovitvijo tega sklada prenehajo veljati skladi za zidanje stanovanjskih hiš, ki so jih ustanovili bivši Ljudski odbor mestne občine Postojna, Občinski ljudski odbor Hruševje in Občinski ljudski odbor Planina ter vsi sklepi teh ljudskih odborov, ki so v nasprotju z določbami tega zakona.
3,	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1956 dalje.
St. 1484/1
Postojna, dne 18. aprila 1956.
Predsednik Jože Baša, 1. r.
ODLOČBA ^
O IMENOVANJU UPRAVNEGA ODBORA KREDITNEGA SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH
HlS
Na podlagi 6. člena Zakona o stanovanjskem prispevku (Ur. L FLRJ št. 57/55) in 5. Člena Odloka o ustanovitvi občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš so bili na IX. seji Občinskega ljudskega odbora Postojna dne 26. aprila 1956
imenovani
v upravni odbor kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš: za predsednika Luce Ditrih, član ljudskega odbora;
za Člane; Zivojin Gacin, tajnik občinskega sindikalnega sveta, Postojna,
Fran Pavlovčič, uslužbenec KZ, Postojna, Miro Kranjc, uslužbenec JD2, Postojna, Rafael Baraga, uslužbenec podjetja *LIV*, Postojna,
Miro Cetina, uslužbenec GG, Postojna, Ivan Jankovič, uslužbenec podjetja "Mestne trgovine«, Postojna,
URADNI VESTNIK
St*v M — 19. m*)* 19M
Stran 242
Mihael Vasle, uslužbenec podjetja "Javor*, obrat Prestranek in
Franc Grgič, uslužbenec TMI, Postojna.
Naloga upravnega odbora je, da na podlagi predračuna dohodkov in izdatkov sklada, splošnih predpt-sov in pravil sklada, upravlja s sredstvi tega sklada.
Seje odbora sklicuje njegov predsednik po predhodnem sporazumu z Občinskim ljudskim odborom Postojna.
St. 03/2-1484/2.
Postojna, 20. aprila 1956.
Predsednik Jože Baša, 1. r.
Na podlagi 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list FLRJ št. 19/52) in 2. točke 24. člena Statuta občine Postojna, je Občinski ljudski odbor Postojna na IX. redni seji dne 20. aprila 1956 sprejel
ODLOK
O ZAČASNEM FINANSIRANJU PREDRAČUNSKIH IZDATKOV GOZDNEGA SKLADA OBČINE POSTOJNA V APRILU IN MAJU 1956.
1.	člen
Dokler ne bo sprejet predračun dohodkov in izdatkov občinskega gozdnega sklada za leto 1956., se bodo iinansirali izdatki občinskega gozdnega sklada po mesečnih blagajniških planih dohodkov in izdatkov za april in maj 1956.
2.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del predračuna dohodkov in izdatkov sklada za leto 1956.
3.	člen
Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. aprila 1956. in se objavi v Uradnem vestniku okraja Koper.
St. 941/3.
Postojna, 20. aprila 1956.
Predsednik
Jože Baša, 1. r.
OBC!NA SEŽANA
Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Sežana je na podlagi 5. člena Uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij (Ur. !. FLRJ št. 27-270/55) v zvezi z določbami Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list št. 34-371/55) in z drugo točko 53. člena Statuta občine Sežana na seji dne 26. aprila 1956 sprejel
ODREDBO
O OPROSTITVI OBRTOV IN DRUGIH MANJŠIH
GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ OBJAVLJANJA
ZAKLJUČNIH RAČUNOV ZA LETO 1955
1.
Spodaj navedeni obrti in manjše gospodarske organizacije na območju Sežane, za katere je bivši okrajni ljudski odbor Sežana z družbenim planom za leto 1955 določil, da plačuje letni pavšalni znesek kot stalni prispevek družbeni skupnosti, se oprostijo objave zaključnih računov za leto 1955, in sicer:
1.	Kavarna "Šport* Sežana,
2.	Restavracija okrajnih ustanov Sežana,
3.	Gostilna na Voglu Tomaj,
4.	Gostilna Štanjel v likvidaciji,
5.	Elektromehanika Sežana,
6.	Splošno mizarsko podjetje Kreplje,
7.	Krojaško podjetje Sežana,
8.	Čevljarsko podjetje Sežana,
9.	čevljarsko podjetje Skopo,
10.	Mesnica Sežana,
11.	Pekarna Sežana,
12.	Pekarna Dutovlje,
13.	Brivsko-frizerski salon Sežana,
14.	Fototehnika Sežana,
15.	čevljarska zadruga Štanjel,
16.	Mlin — žaga Tomaj,
17.	Trgovsko podjetje "Kovina* Sežana
18.	Trgovsko podjetje "Nova knjiga* Sežana.
2.
Ta odredba velja z dnem objave v "Uradnem vestniku okraja Koper*.
St. 02/2-1484/1-56.
Sežana 26. aprila 1956.
Predsednik Sveta	Predsednik ObLO
Karlo Turk, 1. r.	Alfonz Grmek, 1. r.
20. seja Sveta za gospodarstvo
Na 20. seji Sveta za gospodarstvo, ki je bila 9. t. m., so v glavnem razpravljali o letošnjem družbenem planu, proračunu okraja in občin in o delitvi dobička ter bilanci sredstev. Seji sta med drugimi prisostvovala tudi predsednik in podpredsednik OLO Albin Dujc in Franc Klobučar.
Po predlogu Zavoda za plan se bo letošnji družbeni proizvod, v primerjavi z lanskim, povečal v industriji in rudarstvu za približno 22%, v gosdarstvu za 75%, v prometu za 52%, v trgovini za 4%, v gostinstvu za 8% ter v obrti, komunalni dejavnosti in ostalih dejavnostih skupno za 75%. Upadanje je le v kmetijstvu za 20%, ker zaradi vremenskih neprilik v prvem četrtletju ne moremo računati na lansko nadpovprečno povečanje s povečanjem med letoma 1954 in 1955, potem ni prekoračena normalna dinamika našega gospodarskega razvoja in ni potrebna nobena bojazen, da plan ne bi bil ustvarljiv. Pri tem ne smemo pozabiti, da so letos začeli z delom
še nekateri novi obrati pri posameznih gospodarskih organizacijah.
Direktor Zavoda za plan inž. Peter Aljančič je v nadaljevanju podrobno razčlenil delitev dobička in dal analizo sredstev okraja in občin. Po proračunskih dohodkih bodo lastna sredstva okraja in občin znašala letos nad milijardo 6 milijonov 512 tisoč dinarjev. Od tega dobi okraj 375 milijonov 568 tisoč dinarjev, skupna sredstva občin pa bodo znašala približno 636 milijonov 955 tisoč dinarjev. Temu je treba dodati dotacijo republike okraju v znesku 270 milijonov dinarjev in pa razlike iz proračunskih prispevkov iz dobička podjetij 94 milijonov 951 tisoč dinar-
jev. Občine bodo dobile za kritje svojih proračunskih izdatkov dotacijo 41 milijonov 222 tisoč dinarjev: občina Hrpelje 18 milijonov 606 tisoč dinarjev, občina Divača 17 milijonov 237 tisoč dinarjev in občina Sežana 5 milijonov 379 tisoč dinarjev. Potemtakem izgleda-jo dohodki okrajnega proračuna takole: okraj dobi 693 milijonov 297 tisoč dinarjev, občine pa 678 mili-jonovo 166 tisoč dinarjev. Pri tem vidimo, da so dohodki občin in okraja skoraj izravnani. Od dohodkov občinskih proračunov odpade na občino Divača 41 milijonov 694 tisoč dinarjev, Hrpelje 46 milijonov 785 tisoč dinarjev, Ilirska Bistrica 78 milijonov 748 tisoč dinarjev, Izola 61 milijonov 564 tisoč dinarjev. Koper 183 milijonov 858 tisoč dinarjev, Piran 86 milijonov 301 tisoč dinarjev, Pivka 51 milijonov 864 tisoč dinarjev, Postojna 66 milijonov 530 tisoč dinarjev in na
Štev. 27 — 18. maja 1958
URADNI VESTNIK
Stran !43
občina Sežana M milijonov 822 tisoč dinarjev*
Da bi bila občinam zagotovljena zadostna finančna sredstva, so jim biii nekateri dohodki, ki se sicer deiijo med okrajem in občinami, v ceioti prepuščeni. Med temi so kmečka dohodnina, dohodnina ostalih poklicev, od premoženja, dohodnina v stalnem znesku, dohodnina od prevozov ter delovnih razmerij, kakor tudi prometni davek od vina in žganja. Participacija občin na ostalih dohodkih je določena z večjimi ali nižjimi odstotki, giede na finančno zmogljivost občine. Skupni skladi bodo znašali za letos 944 milijonov 910 tisoč dinarjev. Od tega znašajo okrajni skladi 441 milijonov 810 tisoč dinarjev, skiadi občin pa 503 milijone 100 tisoč dinarjev. Za splošne gospodarske investicije bo razpolaga! okraj s 307 milijoni 864 tisoč dinarji, občine pa s 191 miiijoni 453 tisoč dinarji. Poleg tega bodo imeli občinski ijndski odbori na razpolago še 303 milijone 62 tisoč dinarjev za gradnjo stanovanj. Ostati manjši skladi so določeni za pomoč kmetijstvu, za vzdrževanje cest, za gasilstvo in gozdni skiad.
Z določili letošnjega zveznega družbenega plana so dohodki okraja letos nekoliko nižji kot lant; Zveza bo soudeležena letos na dohodkih okraja s približno dvema milijardama dinarjev, medtem ko je lani, ko je bil 50% davek na dobiček prepuščen bivšemu okraju Koper, dobila le 800 milijonov dinarjev. Čeprav bodo okrajni dohodki v celoti nižji od lanskih, pa bodo letos vendarle dohodki občin zaradi veljavnih ekonomskih instrumentov višji. Računati pa moramo, da so se s tem zvišali tudi njihovi izdatki.
V razpravi o prediogu družbenega plana so člani Sveta poudarili, da je Zavod za pian ODO uspel praviino razdeliti dohodke, tako da je prepusti! občinam tudi take dohodke, ki se sicer morejo po veljavnih instrumentih deliti med občinami in okrajem. S tem so občinam zogotovijena sredstva za kritje njihovih izdatkov. Pri taki delitvi dohodkov je potrebna dotacija, kot smo omenili, le trem občinam, kajti ostale občine bodo ustvarite same dovolj sredstev za finansiranje svojih proračunskih izdatkov. Pripomniti je treba, da je dotaeija predvidena tistim občinam, ki so bite lani in v prejšnjih ietih dotirane iz republiških sredstev. Pri tem pride do izraza novi komunalni sistem, ki prenaša težišče gospodarjenja s finančnimi sredstvi na občine. To je zlasti videti pri skladih, s katerimi občine letos razpolagajo in pri tem, da so letos okrajna sredstva omejena, medtem ko imajo občine ie bolj proste roke. Razen tega imajo občine še druge možnosti ustvariti si potrebna sredstva za potrebe proračunskih investicij. Zaradi tega pa bo treba skrbeti, da si bodo občine pridobile dovolj strokovnih moči, ki bodo sposobne slediti raz-
voju gospdarstva in ga hkrati tudi praviino usmerjati. V nasprotnem primeru si je težko zamisliti, da bodo dosegle tisto, kar smo želeli doseči s prenosom pristojnosti.
Predsednik OLO Aibin Duje je poudaril, da je nujno nadaljevati s krepitvijo komunalnega sistema; umestno bi bito, da občinski ljudski odbori določijo sredstva iz svojih skladov in proračunov za krajevne odbore, kajti le ti bodo prav gotovo mogli z manjšimi sredstvi realizirati precej večjo vrednost; ne smemo pozabiti na krajevni samoprispevek, na prostovoljno delovno silo In druge podobne dajatve in storitve. Naša gospodarska osnova je že toliko močna, da bomo s sredstvi okraja in občinskih ljudskih odborov in sredstvi, s katerimi razpolagajo podtetja, to osnovo tudi naprej razvijali.
Ce pogiedamo družbeni pian ter potem naša manjša središča in njihovo gospodarstvo, na primer Postojno, Pivko, Ilirsko Bistrico, Sežano, pa tudi Hrpelje in Divačo, je tam že ustvarjena osnova za nadaljnji gospodarski razvoj, o katerem prej v teh krajih sploh nismo mogii govoriti. Lahko bi rekli, da je ponekod ie šlo predaleč, na primer v Izoli, kjer je gospodarski razvoj prerasel zmogljivost komunalne ureditve mesta. Letos si moramo tam prizadevati, da s povečano komnnalno graditvijo omogočimo tamkajšnjim prebivalcem dostojno življenje.
Kar zadeva stanovanjski sklad, ki bo letos znatno manjši od lanskega, smo v samem Kopru v težavnem poiožaju, podobno je tudi v Izoti in Piranu. V Piranu imamo sicer veliko prostih stanovanj, vendar je tam vprašanje sredstev za adaptacije in ostala komunalna de-ia. V Kopru je vprašanje graditve novih stanovaj zaradi razširitve mesta. Pri občini Koper bo formiran stanovanjski sklad pribiižno 90 mitijonov dinarjev, vendar ta skiad ne bo zadostoval, ker imamo že sedaj neplačanih situacij za nad 120 milijonov dinarjev. Za dograditev novih stanovanjskih biokov potrebujemo v Kopru še najmanj 200 milijonov dinarjev. Prizadevati si moramo, da poleg iastnih sredstev zagotovimo kar največ nepredvidenih sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Pri tem računamo tudi na pomoč stanovanjskega sklada republike, ki se formira z 10-od-stotno udeiežbo na okrajna sredstva.
V okraju imamo precej podjetij, ki še niso v celoti dograjena; o tem je bila podrobna analiza podana na predzadnji seji OLO. V okviru možnosti bomo z začetim deiom nadaljevali, vendar so te možnosti manjše kot lani. Več možnosti za nadaljevanje del bodo imela podjetja sama, kajti ietos bodo imela več amortizacijskega sklada in tudi več sredstev v ostalih skladih. Podjetjem, ki potrebujejo več za svojo dograditev (Steklena galanterija v Hrpeljah, Mehanotehni-
ka in Ruda v Izoli, Tiskarna Jadran v Kopru, Ladjedelnica Piran, Javor Pivka, Tovarna mesnih izdelkov v Postojni, Industrija kraške-ga marmorja v Sežani in vsa prometna podjetja), je prepuščeno pri deiitvi dobička med okrajem ter podjetji več sredstev. Razen tega se v okviru občin formirajo investicijski skladi v skupnem znesku 190 milijonov dinarjev. Občine in podjetja bodo morala zato investirati svoja sredstva v investicije in, kjer bodo pokazali prizadevnost in bodo tudi potrebe narekovale, bo okraj prispeval še iz svojega investicijskega sklada. V družbenem planu sredstva okrajnega investicijskega sklada ne bodo že vnaprej razdeljena, ker bodo za razdelitev dana še podrobna navodila.
Letošnji plani gospodarskih organizacij so višji od lanskih, kakor smo že omenili, pa ostajajo še vedno v povprečju dinamike povečanja v prejšnjih letih. Že lani smo ugotoviti, da imamo v naših podjetjih vetiko neizkoriščenih rezerv in prostih zmogljivosti. V začetku letošnjega ieta smo prebroditi težavno krizo v nekaterih podjetjih, kar pri dobrem gospodarjenju prav gotovo ne bi bilo potrebno. Že z dosedanjimi ukrepi smo pri nekaterih gospodarskih organizacijah napraviti red, kar dokazuje, da je možno z dobrim gospodarjenjem pian doseči in celo preseči. Fri marsikaterem podjetju smo verjetno pianirali še prenizko, kar nam dokazuje primer ribiškega podjetja Riba v Izoii, ki je že v prvih štirih mesecih skoraj doseglo z izvozom lanski finančni uspeh.
V	nadaljevanju so člani Sveta načeli vprašanje o delovnih razmerjih. Temu vprašanju v resnici nismo posvetili do sedaj zadosti pozornosti. Komisija za plače in Svet za delo in delovna razmerja nista napravila tega, kar smo pričakovali. Ker ima Svet za delo in de-iovna razmerja veliko možnosti, da neposredno posega ter usmerja poslovanje v podjetjih, bi moral leta več vplivati na delavske svete in upravne odbore v vseh vprašanjih proizvodnje.
Po razpravi o ostalih podrobnostih osnutka družbenega plana so člani Sveta osnutek z glasovanjem potrdili. Manjše spremembe so predlagali v drugem delu družbenega plana, ki vsebuje ekonomske ukrepe za njegovo izvršitev. Med temi spremembami je predlog, da se sredstva skiada za pospeševanje ribištva ne prenesejo v korist investicijskega sklada, temveč naj se stekajo v okrajni kmetijski sklad, od koder je možno dodeljevati ribištvu tudi dotacije.
V	nadaljevanju je podpredsednik OLO Franc Klobučar podrobno ob-razioii! osnutek letošnjega proračuna OLO. Letošnji okrajni proračun predvideva 734 milijonov 519 tisoč dinarjev dohodkov in prav toliko tudi izdatkov. Proračun vsebuje tudi predračune finančno sa-
Stran 244
mostojnih zavodov z dohodki 338 milijonov in 309 tisoč dinarjev ter izdatki 428 miiijonov 651 tisoč dinarjev ter predračune posebnih sk!adov s 25 milijoni 99 tisoč dinarjev dohodkov in 6S miiijonov 590 tisoč dinarjev izdatkov. Presežek izdatkov nad dohodki finančno samostojnih zavodov in posebnih skiadov bo pokrit z dotacijami iz okrajnega proračuna.
Pregied dohodkov OLO nam kaže, da so na prvem mestu dohodki iz gospodarstva v znesku 359 milijonov 19 tisoč dinarjev, za tem so dohodki od prebivalstva 25 milijonov 259 tisoč dinarjev, dohodki okrajnih uradov, ustanov in zavodov 10 milijonov 309 tisoč dinarjev in ostali dohodki 20 milijonov dinarjev, medtem ko znaša repu-
Trgovskim podjetjem in zadrugam dovoljujejo bančni zavodi posebne kredite za nakup umetnih gnojil. Koristniki dobivajo sredstva iz teh kreditov po vrednosti nakupljenih količin. Postopek je urejen tako, da banka dodeljuje sredstva na podlagi predloženih računov za nakupljene zaloge.
Krediti se vračajo postopoma, kakor hitro so posamezne količine prodane. Po prodaji predloži trgovsko
Register
MSjMdarsM tn zaMitih cmanizMii
k H 97
Trgovsko podjetje "VINO ILIRSKA BISTRICA«, Hirska Bistrica
a)	Nakup in prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, piva in drugih brezalkoholnih pijač na debeio;
b)	Vinska klet za malo prodajo naravnega vina in žganih pijač;
c)	proizvodnja in razpečavanje Jugococte.
b 11 99
Trgovina z raznim blagom "GOZDAR«, [lirska Bistrica Prodaja živil in gospodinjskih potrebščin, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, živinske krme, galanterijskega in bazarskega blaga, igrač, starine in umetnine in komisijska prodaja, b 11 liti
Jugostovanske železnice, podjetje za vzdrževanje proge — Postojna, Postojna
a)	opravlja progovzdrževalna in druga gradbena dela;
b)	ustanavlja in upravlja za zgradbo potrebne splošne in specialne obrate in delavnice ter obrate za vzdrževanje inventarja;
c)	nakupovanje, skladiščenje in predeiovanje lesa;
d)	izdelava kamna, tolčenca in gramoza;
e)	projektiranje objektov v smislu splošnih predpisov o projektiranju.
b 11	193
Trgovsko podjetje "Železničar", Pivka. Radohova vas 99 Trgovina z mešanim blagom, tobačnimi izdelki, vžigalicami in cigaretnimi papirčki na drobno, b H IM
Gozdno gospodarstvo Postojna, Postojna	'
URADNI VESTNIK
1
bliska dotacija za uravnovešanje proračuna 270 milijonov dinarjev. Med izdatki bodo znašale negospodarske investicije 53 milijonov dinarjev, operativni izdatki 199 milijonov 792 tisoč dinarjev, funkcionalni izdatki 9 milijonov 172 tisoč dinarjev in osebni izdatki približno 231 milijonov 32 tisoč dinarjev.
Člani Sveta za gospodarstvo so se po podrobni razpravi o posameznih pozicijah in partijah proračuna strinjali.
Dan pred sejo Sveta za gospodarstvo so se zbrali na okraju k razpravi o družbenem planu in proračunu predsedniki, tajniki in načelniki gospodarskih oddelkov občinskih ljudskih odborov v okraju in proučili oba osnutka, v kolikor se nanašata na posamezne občine.
podjetje ali zadruga zahtevek za regres. Bančni zavod ob tej priložnosti nakaže prodajalcu regresni znesek in hkrati izterja del kredita, ki ustreza prodani količini umetnega gnojila. Ni potrebno, da bi bila prodana vsa količina; za vsako prodano količino se lahko poda regresni zahtevek. Okvirne kredite dovoljujejo banke ter zadružne hranilnice in posojilnice za nakup uvoženih in doma izdelanih umetnih gnojil.
Pogozdovanje, gojitev, varstvo, urejanje in izkoriščanje gozda, gradnja prometnih naprav v gozdovih in nakupovanje lesa zaradi prodaje, b II 105
Trgovina "pri JcškotU", Ilirska Bistrica
Prodaja živil in ogspodinjskih potrebščin, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, galanterije in industrijskih izdelkov, železnine in kemikalij, gradbenega materiala, tobaka, tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja in vžigalic.
b II 100
Trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščinami "Pri novem svetu«, Hirska Bistrica Prodaja živil in gospodinjskih potrebščin, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, b If 167
Trgovina z železnino "Oprema«, Hirska Bistrica
prodaja živil in gospodinjskih po-iz del ko v, koles, Šivalnih strojev in potrebščin, športnih potrebščin, tehničnega materiala, gradbenega materiala, stekla, porcelana in keramike, usnja, sedlarskega in jer-menarskega blaga s potrebščinami.
b n i09
Trgovina "Jelka«, Hirska Bistrica
Živiia in gospodinjske potrebščine, alkoholne in brezalkoholne pijače, galanterija, tobak in tobačni izdelki, cigaretni papir in vžigalice.
b II no
Trgovina "ZARJA«, Ilirska Bistrica
Živila, alkoholne in brezalkoholne pijače ter galanterija, b II 111
Obrtna deiavnica "Kruh lu pecivo«, Hirska Bistrica Peka in prodaja kruha.
b II H2
Trgovina z manufaktarnim blagom "TEItSTIUJA«, Hirska Bistrica
Tekstilno blago, kratko in piet*-
St*v 27 — 13. m*j* nag
no blago, konfekcija, galanterij.
sko blago.
b H IH
Gostinsko podjetje "JELEN*, pty. ka, s poslovalnicami:
Gostilna "Pri vagi* Pivka, Gostilna "Pri lovcu« Selce, Gosttina "pri Severju«, Pivka Izvrševanje gostinskih storitev, restavracijskih in pomožnih obra-tov gostinstva.
b II 115
Trgovsko podjetje "TOBAK*, Postojna, s skiadišči: v Postojni, litrski Bistrici in Ra. keku
ter področnimi prodajnimi mesti Trgovina s tobačnimi izdelki, vžigalicami, cigaretnim papirjem, razglednicami, taksnimi in poštnimi vrednotnicami na debelo in na drobno, b II 116
"VINO POSTOJNA«, trgovsko podjetje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami na debelo, Postojna, s skladiščem v Radohovi vasi
Promet z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami na debelo. Izdelovanje sodavice in brezalkoholnih pijač ter prevoz teh predmetov, b II 117
Gostinsko podjetja v likvidaciji, Jablanica, pod Snežnikom Nakup in prodaja alkoholnih in brezalkoholnih p ijač. b II 119
Gostilna "Soča«, Planina pri Rakeku
Nakup in prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, mrzlih jedil.
b II 120
Gostinsko podjetje "Jelovca«, Postojna, z obrati:
Gostilna "pri Burgerju«,
Gostilna "pri Lovcu« in Buffet pri Pošti
Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, opravljanje restavracijskih uslug s pripravo in prodajo toplih in mrzlih jedil, b M 121
"Restavracija "Soča«, Ilirska Bistrica
Nabava, priprava in prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, toplih in mrzlih jedil ter tobaka, tobačnih izdelkov in vžigalic, b II 122
Kmetijsko posestvo Hruševje, Ilruševje
Vse vrste kmetijske proizvodnje, vnovčevanje proizvodnje v prede-ter sklepanje in opravljanje poslov, v zvezi s proizvodnjo in vnovčevanjem.
b II 123
"KOTEKS«, podjetje za promet s kožami, strojili in volno, Ljubljana,
Odkupna postaja Postojna, z zbiralnicami:
Postojna, Sežana in Hirska Bistrica
Nakup in prodaja kož, krzna, odpadkov od kož in usnja, volne, živalskih dlak in strojil, b II 124
Kmetijsko podjetje Razdrto, Razdrto, prav:
Kmetijsko posestvo Razdrto Vse vrste kmetijske proizvodnje, vnočevanje proizvodov v nepredelanem stanju ter sklepanje in opravljanje poslov, v zvezi s proizvodnjo in vnovčevanjem. b II 125
"Splošno mizarstvo«, Postojna Splošna stavbena in pohištvena dela, oprema, remontna in ostala dela, spadajoča v mizarsko delavnost.
Izdaja časopisno podjetje "Slovenski Jadran« — Tiska tiskarna "Jadran* — Ureja uredniški odbor OLO Koper Odgovorni urednik Jože Ropota?
O KREDITIH ZA NAKUP UMETNIH GNOJIL