Vnedeljol3.tm.obl5.uri bo polaganje vencev na openskem strelišču na kraju ustrelitve P. Tomažiča in tovarišev KOMENTAR TEDNIKA »NARODNA ARMIJA" O UMIKU ČET ŠE DOLGA JE POT do rešitve tržaškega vprašanja Te poti ni mogoče prehoditi, dokler se ne pokaže v Rimu ustrezajoč realizem glede teritorialnih zahtev - „Borba" pesimistična glede uspeha konference štirih v sedanjem ozračju NEW YORK, 9. — V dobro obveščenih krogih se je zvedelo, da bo Varnostni svet OZN nadaljeval prihodnji ponedeljek razpravo o Trstu. Kakor znano, je na seji 23. novembra predsednik Varnostnega sveta dobil nalogo, da slcliče novo sejo v času medS. in 15. decembrom za nadaljevanje razprave o Trstu. (Od našega dopisnika) BEOGRAD 9. — Svet je z velikim olajšanjem pozdravil jugoslovansko-italijanski sporazum o umaknitvi čet z meje, ki daje Upanje na mirnejšo rešitev tržaškega vprašanja, kar je_ bila vedno želja Jugoslavije. To je Jugoslavija potrdila doklej že z vrsto konstruktivnih .predlogov in končno tudi s predlogom o umaknitvi čet. Po drugi stran,; pa je Italija doslej pokazala zelo malo realizma, poudarja med drugim glasilo JLA «Narodna ar-mija». Sprejem jugoslovanskega predloga o umaknitvi čet daje mož. nos; za ustvaritev mirnejšega ozračja, brez katerega si ni mogoče zamisliti rešitve tržaškega vprašanja. Toda na žalost pomeni ta korak za sedaj samo to in nič več. Do rešitve tržaškega vprašanja je še dolga pot, ki jo je nemogoče .prehoditi, dokler se ne pokaže ustrezajoč realizem glede teritorialnih zahtev. Medtem ko je Jugoslavija storila največjo žrtev in . se odpovedala celo Trstu, pa stoj; Italija še na začetnih pozicijah, ugotavlja «Narodna armija«. To pa ne vodi k rešitvi, kajti Jugoslavija noče in ne more dalje popuščati. Ce želi Italija vztrajati na pogoju, da je potrebno pred konferenco menjati sedanje stanje, pravi »Narodna armija«, tedaj je potrebno, da se dajo tudi Jugoslaviji enake koncesije v slovenskih občinah cone A. kakršne bi se dale Italiji v Trstu. S .'prejemom predloga Jugoslavije o umaknitvi čet je Rim vsekakor Storil pozitiven korak, toda ta korak še ničesar ne rešuje. Potrebno je iti' dalje. Bistvo je v tem, da Italija končno spozna, da' so zaman pretenzije na to, kar ni, kar ne more biti in nikdar ne bo njeno, zaključuje ((Narodna armija«. : . i •. ’s , ’ , V vojaško-političnem kornen tarju generalmajorja Petra To. maca ugotavlja »Narodna armija«, da bo Italija storila balkanskim narodom največjo uslugo, če bo zavzela realistično stališče. Ce. se bo Italija odpovedala svojim fantastičnim teritorialnim zahtevam na Balkanu, tedaj bo osvobodila balkanske narode skrbi za svoje zaledje. Zato je že skrajni čas, da se že enkrat zve. kakšno bo stališče Italije. Razumljivo je, pravi ((Narodna armija«, da Jugoslavija ne mo. re imeti zaupanja v sodelovanje države. ki zahteva del njenega ozemlja. »Narodna armija« nadalje pravi, da je Jugoslavija najbolj ogrožena od vseh držav sovjetskega bloka, Kandidati za predsednika Francije PARIZ, 9. — Parlamentarne skupine so se danes sestale, da se sporazumejo glede bližnjih predsedniških volitev, toda dokončne sklepe bodo sprejeli šele v ponedeljek ali torek. Medtem javljajo, da sta socialistični parlamentarni skupini izvolili za svojega kandidata za predsednika republike Marcela Edmonda Naege-leni Naegelen je sedaj poslanec. Bil je večkrat mini-1 ster za prosveto, od leta 1948 do 1951 pa alžirski guverner. Ljudski republikanci so sklenili povabiti Bidaulta, naj uradno postavi svojo kandidaturo. Degolisti bodo verjetno postavili za svojega kandidata generala Koeniga, ki je bil poveljnik francoske vojske in visoki komisar v Nemčiji. Med neodvisnimi se omenjajo sedanji ministrski predsednik Laniel, bivši predsednik skupščine Francoske zveze ter predsednik komisije za prekomorska ozemlja Jacques Four-cade in minister za javna dela Pierre Chastellain. Po Herriotovi odklonitvi so med verjetnimi radikalnimi kandidati Henri Queuille, ki je bil 34-krat minister in trikrat ministrski predsednik, Yvon Delbos, bivši zunanji minister z Leonom Blumom in večkratni prosvetni minister pred in po vojni, ter podtajnik v ministrstvu za umetnost senator Andre Cor-nu. predvideva se, da bo glavna in srdita borba za pred-sedništvo med radikalnimi in neodvisnimi kandidati. i>d'govorom na sovjetsko noto ugotavlja «Borba», da današnje ozračje še vedno ne daje mnogo upanja na uspeh četvor-ne konference. Zdi se, da obe strani pripravljata svetovno javno mnenje in da si že vnaprej pereta roke glede morebitnega neuspeha. Zato bi bilo bolje, da namesto raznih izjav poizkusita spremeniti svoje stališče in razmislita o morebitnem medsebojnem popuščanju. Velike sile bi storile samo prvi korak, če bi hotele upravičiti zahteve zastopnikov štirih držav, da na konferenci za zaprtimi vrati čimprej najdejo skupno osnovo za rešitev nemškega vprašanja. ((Očitno je zaključuje «Borba». da je mogoče najti skupno realistično rešitev samo s popuščanjem na liniji spoštovanja imperativa. da se mora nemškemu ljudstvu zagotoviti demokratičen razvoj brez vsiljevanja nekih umetnih organov. Naša želja je. naj b; konferenca pripeljala do svobodne, demokratične in resnično samostojne Nemčije«, zaključuje «Borba». d p kajti njene meje s temi državami so dolge okrog 2.000 km. Razumljivo je, da same članice balkanskega pakta ne bi mogle vzdržati morebitnega napada brez pomoči ostalih članic Združenih narodov, ki so dolžno priskočiti na pomoč na podlagi listine te mednarodne organizacije. Vsekakar bi imela Italija pri tem svoj delež. Ne sme se pozabiti, da je Italija v resnicj v drugi o-bramhni liniji, zato je potrebno. da Italija že enkrat razume, da je potrebno, da spremeni svojo politiko do Jugoslavije. Sprememba italijanske politike v smeri sodelovanja z balkanskimi narodi bi bila po mišljenju ((Narodne armijen največji prispevek Italije k skupni strateški koncepciji o-brambe Južne Evrope V zvezi s sklepom treh velikih držav na Bermudih in NIILilOII JAVNIH USLUŽBENCEV STAVKA JUTRI V ITALIJI Zopetna zaostritev pri razgovorih o Koreii ta pisma, spomenice in študije CISL, razen kratkega potrdila o prejemu s katerim je De Gasperi 3. marca 1953 odgovoril na neko pismo. Pastore jd govoril tudi o stavki industrijskih delavcev 15. decembra, ki ji bo sledila, če se položaj ne bo popravil, «v januarju vrsta drugih stavk, ki pa ne bodo več izvedene obenem v vsej državi, temveč po posameznih strokah in provincah«. Te besede kažejo približevanje k stališču socialdemokratske sindikalne organizacije UIL;. na drugi strani pa sta stališči obeh Sindikatov glede sindikalne akcije javnih uslužbencev še precej daleč vsaksebi. Pastore je dejal, da bo stavka 11. decembra »ena sama, neponovljiva manifestacija«, medtem ko zastopa UIL stališče, da bi bilo treba tudi akcijo javnih uslužbencev do skrajnosti poostriti. Slutnjo tega, kar se v Italiji pripravlja, pa je izrekel že Pella v nedeljo v svojem govoru v Troii. ko je govoril o ((kočljivem trenutku«, bolj na notranjem kot na mednarodnem področju«. A. P. Komentarji v svetovnem tisku po bermudski konferenci treh absurdne vesti, da so na konferenci hoteli izvajati pritisk na Francoze zaradi evropske vojske. «Washington Post« pa pravi, da je konferenca na Bermudih bila upravičena, če je prispevala k ohranitvi enotnosti zahodnega sveta, obžaluje pa, da tisku ni bilo dovoljeno bolje slediti poteku konference. Glede tega pa je popolnoma drugačnega mnenja Churchill, ki je včeraj govoril na nekem banketu na Bermudih in dejal, da «mora tudi tisk kaj žrtvovati v korist svetovne varnosti«. Dejal je tudi, da bodo «še druge konference državnih voditeljev, ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov, katerim mora biti omogočeno da govore zasebno brez dnevnega reda in da zaključijo razgovore, ne da bi jim bilo treba izdati poročilo«. Churchill ni pojasnil, na kakšne državne voditelje in vlade je .meril, znano pa je. da se zavzema za sestanek s sovjetskimi voditelji brez dnevnega reda. Negativna reakcija Moskve na govor predsednika Eisenhowerja Angleški tisk niha med pesimizmom in rahlim upanjem, francoski je razočaran, ameriški pa trdi, da več ni bilo mogoče doseči - Prve priprave na konferenco štirih PARIZ, 9 — Od konferen-| la, pa tudi omemba konferen- bi kaj dosegle: «Na Bermu- ee treh na Bermudih ki se je ce petih v zahodnem odgovo- dih so se okrepili okopi pro-koncala v prvih včerajšnjih ru ZSSR ne prikrivajo dej- ti ZSSR — kako je mogoče urah in katere udeleženci so stva, da na Bermudih ni bilo upati, da bodo v Berlinu pose razen angleške delegacije mogoče doseči enotnosti mnenj drti?« Liberalni «News Chro-ln Lamela ze vrnili domov, v mnogih važnih vprašanjih, ničle« pa pravi: «V Berlinu se je prešla pozornost na kon- Medtem so v Berlinu že za- bo videlo ali je namen so-lerenco štirih zunanjih mini- čeli delati načrte, da bi o vjetske politike pridobiti na strov, ki naj_ bi se po predlo- pravem času pripravili po- času, zavleči uresničenje ev-gu v včerajšnji zahodni noti slopje zavezniškega kontrolne, ropske obrambne skupnosti, začela 4. januarja v Berlinu, ga sveta, če bo Moskva pri- oslabiti enotnost Zahoda, ali Prihodnji teden se bodo v Pa- stala na predlog, ki naj služi pa gre za iskreno željo da rizu začela tristranska posve- za sedež konference štirih. V se rešijo nerešena vprašanja.« tovanja, ki na.i po možnosti tem ogromnem poslopju iz si- Konservativni «Yorkshire Post« pripravijo skupno zahodno li- vega granita je zdaj od skup- pa pravi da daje Zahod razu-mjo . za berlinsko konferenco, no 500 sob zasedenih le 50; meti, da je na osnovi načel V nasprotju s prvimi poročili iz ostalih so večinoma spra- OZN pripravljen zagotoviti, da pojasnjujejo v Parizu, da v vili celo pohištvo, odkar so so jamstva proti napadu sploš ta namen ne bo ustanovljen Rusi 20. aprila 1948 zapustili no veljavna; če bodo ta jam-noben poseben odbor izveden, seje kontrolnega sveta in za- stva lahko vzajemna in vklju-cev, temveč da bo to delo po- čeli z blokado Berlina. Za po- čena v nov locarnski pakt verjeno stalnemu odboru iz-, slopje skrbe ameriške oblasti, pravi list bo še mogoče dati’ vedencev treh velesil, ki za- ker je v ameriškem sektorju ZSSR potrebna zagotovila pro- seda v Parizu in ki ga se- Berlina, ti napadu, ustvariti pogoje za stavljajo Francois feeydoux Medtem komentarji o ber- združitev obeh delov Nemči-The_od°re Achil- mudski konferenci^ v svetov- je in spraviti Nemčijo v med-/vlru o ? Reilly nem tisku niso nic kaj spod- narodno skupnost kot neod- (\elika Britanija). budni, v londonskem tisku je visno deželo. Kominformistič- Iz Berlina pa prihajajo u- °P»ziti mešan občutek pesi- ni «Daily Worker» pa se ome-radno nepotrjene vesti, da se mizma in previdnega upanja, juje na trditev, da je v ber-bo 11. decembra v Moskvi za- v pariškem rajši razočaranje, mudskem poročilu prevladala čela konferenca ZSSR in sa- v ameriškem pa v prvi vrsti ameriška politika, ki hoče ne-telitskih držav, ki je verjet-I dokazovanje, da na Bermu- uspeh berlinske konference ae,rlin»k0 di* ni bil° m°g0Če d0SeČi VeČ- Konservativni «Evening Stan-konfcrenco, ker bo dala Ru- Londonski »Times« sodi, da dard« pa označuje pod naslo-som formalno možnost, da go- bodo prihodnji meseci odločil- vom «Mrzla prha z Bermu-vonjo v imenu vseh držav ni za bodočnost svetovne po- dov« poročilo s konference i3' • !'hke in da b0 berlinska kon- treh ((dokument ki nas ie Medtem ko gre v sovjet- ferenca verjetno «zadnja pri- razočaral« List pravi da to skem primeiu z a golo formal- ložnost« za mnoga leta, da se poročilo ni most po katerem nos^ "l01-3.30 zahodne velesile doseže večje sporazumevanje bi bilo mogoče doseči spora-razcistiti še mnogo osnovnih v Evropi. List pravi, da mož- zum z ZSSR, temveč nepre-vprasanj, preden bodo lahko nosti za sporazum z ZSSR ni- mostljiva ovira, v kateri ie nastopile v Berlinu res enot- so danes sicer prav nič večje zlasti resen sklep da se do-no. V prvi vrsti pa gre za od- kot leta 1946. da pa .ie ber- voli oborožitev Nemčije, nos do konference petih, ki jo linska konferenca ((raziskoval- Ameriški tisk piše v dru-zahteva Moskva, ki ji Pariz no potovanje, ki ga je treba gačnem tonu «New York Ti- in London nista nenaklonje- tvegati«. mes« zatrjuje, da od zaključna. ki jo pa V ashington od- «Daily Express» je prepri- nega poročila bermudske kon ločno odklanja. Splošne for- čan, da gredo zahodne drža- ference ni bilo mogoče več mulacije bermudskega poroči- ve v Berlin brez upanja, da pričakovati. List pravi, da so Začasni zaključek zasedanja OZN NEW YORK, 6, — Glavna skupščina OZn je danes potrdila nekatere sklepe posamez nih odborov in nate je bilo zasedanje začasno zaključeno. Predsednica skupščine gospa Pandit je izjavila, da je pooblaščena ponovno sklicati sejo skupščine za razpravljanje o Koreji, čo bo to imela za _ potrebno in s pristankom večine držav članic OZN. Dodala je, da bo posvetila temu resnemu vprašanju vso pozor, nost, ki jo zasluži Pred zaključkom zasedanja .ie sovjetski delegat Višinski indirektno odgovoril na včerajšnji Eisenho\verjev govor, ko se je skliceval na sovjetski predlog za prepoved atomske bombe in za sklep skupščine, ki je odklonila zadevni predlog. »Zdi se nam — ja ponovil Višinski — da brez ukrepov za brezpogojno prepoved atomskega orožja ni mogoč noben korak za okrepitev miru«. JERUZALEM. 9- — Zunanji minister Moše Saret je sprejel. nalogo z a sestavo nove izraelske vlade. A SPOMISWKI I>MKVI Na današnji dan je leta 1942 Gubčeva brigada porušila železniško progo Ljubljana-Novo mesto pri predoru Sv. Ana - Podboršt. DANES, četrtek 10. decembra Lavret M. B., Drazič Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.20. Dolžina dneva 8.4d. uina vzide ob 10.40 in zatone ob».» JUTRI, petek 11. decembra Damarij, Gojica Zl 1ZB0LJŠAIVIJH GMOTNEGA POLOŽAJA IH ZA BOLJŠO KATEGORIZACIJO | JUTRI STAVKA NAMEŠČENCEV ŽELEZNIC, DRŽAVNIH URADOV IN POŠTE Za 24 ur bodo zaprti vsi uradi in vlaki ne bodo vozili - Klasifikacija železničarjev ne odgovarja njihovi težki in odgovorni slnžbi Jutri bodo stavkali vsi nameščenci državnih uradov, pošte in železnic, S svojo stavko bodo protestirali predvsem proti tako imenovanemu zakonu o pooblastilih, po katerem naj bi imela italijanska vlada pravico sklepati o novi klasifikaciji v razne plačilne razrede ter tudi o morebitnih poviških. Razen tega pa bodo stavkali tudi zato, da se njihove plače prilagodijo zvišanju življenjskih stroškov ter da se bodo morebitni poviški računali vzvratno od 1. januarja letos, ne pa od 1. januarja 1954, kakor hoče vlada. Nameščenci tudi zahtevajo poenotenje plačnih postavk, kar bi predvsem vplivalo na zboljšanje njihovih pokojnin, ko nehajo svoje službeno razmerje. Sedaj se namreč pokojnine zaračunavajo samo na podlagi osnovne plače, namesto, da bi se jih zaračunavalo na podlagi celokupnih prejemkov. Jutri bodo torej zaprti vsi uradi ter ukinjen železniški promet. Zahteve po izboljšanju plač in mezd ter njihovo poenotenje so skupne vsem državnim uslužbencem. ‘Uslužbenci državnih železnic pa imajo še svoje posebne zahteve, zaradi katerih so v zadnjih treh letih že večkrat stavkali, toda žal zaradi trme železniškega ravnateljstva in italijanske vlade vedno brez- j uspešno Znano je, da opravljajo železničarji mnogo bolj odgovorno službo kakor n. pr. razni birokrati, ki sede po pisarnah. Znano pa je tudi, da so glede klasifikacije v razne plačilne razrede strpali železničarje v isti koš kakor ostale državne nameščence. Tako se dogaja, da spada strojnik v isti razred kakor sodni sluga prve stopnje, čeprav je razlika med njunimi nalogami zelo velika, postajni načelnik prvega razreda pa spada v isti plačilni razred kakor katerikoli poročnik vojske. Zaradi teh krivic zahtevajo železničarji spričo dejstva, da imajo železnice že tako svojo avtonomno upravo. da se osamosvojijo od državne birokracije ter da se uvede zanje ločena klasifika-cija, ker le na ta način se jim lahko popravijo dosedanje krivice. Z dosedanjo klasifikacijo so uslužbenci železnic dejansko v nižji položajni skupini kakor ostali državni uslužbenci. Prav zato se tudi vse sindikalne organizacije železničarjev strinjajo, da se stavka napove Pri tem je značilno, da se je to pot za stavko izrekla tudi sindikalna zveza CISL, ki v večini prejšnjih stavk ni podprla železničarjev. Dejstvo, da tudi demokrščanski sindikati podpirajo to stavko, pač najbolje kaže, da je nujna. Italijanska vlada pač ne bo mogla zavlačevati izboljšanja plač in klasifikacije železničarjev v nedogled, saj ima proti sebi vse železničarje. Pri tem jim tudi ne bodo nič pomagale razne grožnje s sankcijami, ki ne morejo prestrašiti nameščen- cev, če so enotni. Njihov gmotni položaj se je namreč v zadnjih letih močno poslabšal, saj so jim zvišali prejemke samo za 9 odstotkov, medtem ko so se povečali življenjski stroški kar za 20 odstotkov. Državni uslužbenci so bili tako močno prizadeti predvsem zato, ker so edina kategorija, ki ji še ni bila priznana pregibna lestvica ter se zato njihove plače niso mogle prilagajati višanju cen. Tudi industrijski delavci se pripravljajo na stavko, ki bo 15. t. m. Tudi na to stavko so pristale vse sindikalne organizacije v Italiji in se ji pridružujejo tudi sindikati v Trstu. Vse te stavke so dokaz, da ni več mogoče zanemarjati zahtev delovnega ljudstva po izboljšanju življenjskih pogojev in da so bile sindikalne organizacije prisiljene začeti s stavkovnim gibanjem, ki so ga zaradi šovinističnih računov' zlasti v zadnjih mesecih odlagale. ODuestiio o slauhi državnih nameščencev Zastopniki; Zveze prosvetnih delavcev, Zveze uslužbencev slovenskih šol in Sindikata slovenskih šolnikov, zbrani dne 9. dec. 1953 na skupnem sestanku, so pretresali vprašanje o napovedani stavki državnih uslužbencev in dajejo glede stavke naslednjo izj avo; Zakonodajna oblast v tej coni je ZVU. Stavka na Tržaškem ne more vplivati na odločbe rimskega parlamenta. Zato smatramo, da stavka na Tržaškem ne bi prispevala ničesar k ekonomski borbi državnih uslužbencev v sosedni republiki. Odobravamo pa borbo za izboljšanje ekonomskega stanja državnih uslužbencev in ji želimo popoln uspeh. Zato pozivamo člane imenovanih organizacii naj se napo-dane stavke NE udeleže. Redna letna skupščina zveze prosvetnih delavcev ERS Vodilni odibor zveze prosveta nih delavcev sklicuje redno letno skupščino, ki bo v nedeljo 13. decembra 1953 ob 9. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Poročila. 3. Diskusija ki poročilom 4. Poročilo nadzornega od- bora. 5. Absolutorilj. 6. Predlogi. 7. Resolucija. 8. Volitve. 9. Razno. Skupščina je aa obvezna. člane Volitve odbora v Tovarni strojev Danes bodo v Tovarni strojev od 7. do 16. ure volitve tovarniškega odbora. Delavci se zavedajo važnosti teh volitev, saj pomeni močan tovarniški odbor najboljše jamstvo za zaščito njihovih interesov in pravic v tovarni. Zato pa je treba izvoliti v odbor razredno zavedne delavce, ki ne bodo v službi raznih strankar. skih interesov, marveč bodo predstavljali vse delavce ne glede na njihovo strankarsko pripadnost in opredelitev. ODMEVI FAŠISTIČNIH IZGREDOV PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM Sv. Birokracij... Tov. P. S. s Proseka je dobil te dni poziv predsedstva cone, ali kakor se to ilegalno naziva — »prefekture«, da se mora zglasiti v njegovih uradih. Tovariš P. S. se je pozivu začudil, ker si ni mogel niti predstavljati, kaj hočejo od njega gospodje, ki predstavljajo «oblast», vendar je Še trije udeleženci izgredov aretirani na podlagi fotografij Obtoženi so bodisi udeležbe pri napadu na policijski avtomobil v Ul. Palestrina, bodisi napada na sedež Fronte za neodvisnost - Odv. Gefter-Wondrich uganja pred sodiščem iredentistično propagando Fotografski posnetki novembrskih izgredov so ponovno pripomogli policijskim oblastem, da so aretirali 3 izmed oseb, soudeleženih pri najhujših demonstracijah, in sicer pri uničenju policijskega vozila na Ul. C. Battisti v višini Portici di Chiozza in baje tudi pri napadu na sedež Fronte za neodvisnost. Vse tri obtožence, in sicer Aurelia Bernardisa, aretiranega 27. novembra, Guerrina Za-nua, aretiranega 1. t. m., in Gianfranca Pleta, aretiranega 4. t. m„ je sodišču predstavil nar. Armano, ki je pojasnil, da so obtoženi, vsaj za sedaj, sodelovanja pri demonstracijah 6. novembra. Preiskava se nadaljuje ker _ mora policija ugotoviti, kakšno vlogo so imeli pri uničenju avta kakor tudi pri napadu na sedež Fronte za neodvisnost. »Vsekakor«, je dodal narednik, «njihovo prisotnost na kraju izgredov potrjujejo fotografski posnetki.« Narednik je nadalje omenil, da so vsi trije med zasliševanjem delno priznali obtožbo, izgovarjajoč se seveda, da jih je le gola radovednost pripeljala na mesto izgredov. Vsi pa zanikajo, da bi sodelovali pri uničenju bodisi vozila bodisi sedeža. Ker preiskava še ni končana je narednik zaprosil sodišče, da bi mu dovolili še sedemdnevni rok za proučevanje krivde obtoženih. Tudi obtoženci so spregovorili nekaj besed v svojo o-brambo. Bernardis je izjavil, da ima policija dokaze le za dogodek pri avtomobilu, obtoženi Zanua pa je zanikal obtožbo, izgovarjajoč se, da je bivši policijski narednik in da je ponovno napravil prošnjo za sprejem v policijo. »Ustavil sem se zgolj iz radoved- nosti«, je zaključil obtoženec Plet pa je kakor ostala dva žel zanikal, da bi sodeloval pri In veste, zakaj so ga kli-j napadu na sedež Fronte ter cali? Zato, da so ga obvestili,] izjavil, da je samo stal in da je v smislu zakona dolžan opazoval v bližini bara »Der-poravnati globo 85 lir, ki mu je bila naložena leta 1944, ker se ni pravočasno umaknil v zaklonišče med alarmom. Globa sama da znaša pravzaprav le 20 lir, ostalih 65 lir pa so stroški za izsleditev zadevnih aktov v zaprašenih arhivih eprejekturen. Namesto miklavževanja kominformovsko predavanje Iz Domia poročajo, da so kominj ormisti preteklo soboto z velikimi plakati najavili miklavževanje, ki naj bi bilo v gostilni pri Cefuti. V dvorani se je zbralo določeno število otrok ter nekaj staršev, ki so pričakovali miklav. levo obdaritev, Toda namesto Miklavža je v gostilno prišel kominjormist Malalan, ki je tam zbranim otrokom pričel govoriti o mleku in medu, ki se cedita v Sovjetski zvezi. Ze po prvih besedah so starši začeli zapuščati dvorano, med-tem ko so Otroci pričeli nagajati eden drugemu, se igrati in se smejati To Malalanu seveda ni hilo všeč in jih je kar med govorom miril, češ naj si za vzgled vzamejo sovjetske otroke — pakete pa bodo že dobili. Neprijetnost položaja je občutil tudi Just o Klun, ki je sestanek vodil saj je kar dvakrat pristopil k Malalanu ter ga pozval, naj čimprej konča. Seveda ni bito drugi dan posmehovanju ne konca ne kraja, kajti ljudje pač niso tako neumni, da ne bi znali ločiti množičnega sestanka ali predavanja o Soujetski zvezl od miklavževanja. by» (v galeriji pod sedežem). Ker je preds. Ellison uvidel, da ima policija dokaze v rokah in ker je ugotovil, da je izpopolnitev preiskave nujna, je vse poslal ponovno za 7 dni v zapor. Na \sak način se bodo morali tudi ti, čim bo formulirana obtožba, zagovarjati pred zavezniškim vojaškim sodiščem. Preden pa se je sodišče za določevanje narokov ukvarjalo s temi tremi novimi aretiranci v zvezi z novembrskimi izgredi, so začeli pred navadnim sodiščem svoje govore zagovorniki dvaindvajsetih obtožencev Prvi je spregovoril odvetnik Gefter-Wondrich, ki je že takoj v začetku čutil potrebo zanikati splošno mnenje, da je prav on »režiser in vodja orkestra«, misleč namreč na obrambo obtožencev. »Vsi vedo, kaj predstavljam izven te dvorane; toda tukaj, poudarjam, sem samo zagovornik in nič drugega«, je dodal. Zakaj je torej prvi spregovoril? Tudi za to je odvetnik našel izgovor trdeč, da se mu mudi v Rim na neko razpravo. Kljub vsem tem izgovorom pa ostane dejstvo, da si je prav on zadal (ali pa so mu zadali) nalogo obrazložiti potek novembrskih dogodkov v Trstu, razen tega pa je zanimivo tudi dejstvo, da je njemu kot drugi govornik sledil odvetnik Pagnini, ki bo danes nadaljeval s filozofijo o «psihologiji množice«. Kaj je bil Pagnini v času fašistične okupacije našega mesta, vedo vsi. Ali je potemtakem tudi to zgolj naključje? O obrambnem govoru odvetnika Gefter-Wondricha ni vredno obširno poročati. Vendar se nam zdi potrebno komentirati nekatere njegove trditve. »Tu smo v sodni dvorani in ne bom politiziral«, je v začetku poudaril odvetnik, toda že naslednje njegove besede so bile tipično iredentistično prikazovanje novembrskih izgredov. predvsem se je odvetnik Gefter - Wondrich trudil prikazati, da so bile demonstracije spontane, da jih ni organizirala nobena stranka in da ((ogromna večina Tržačanov« že deset let potrpežljivo čaka (sic!) na «neki dogodek« (mislil je pač na povratek Italije). Indirektno je pač hotel odvetnik s tem demantirati izjave majorja Haywar-da, ki je med pričevanjem trdil, da so demonstrante vodile jasno opažene osebe. Ta točna ugotovitev majorja je seveda obrambi obtoženih raz. grajačev zelo na poti in zato se je odvetnik Gefter-Won-drich zaletel predvsem proti njej, s čimer je hotel istočasno zavreči vsako krivdo, ki jo je splošno mnenje naprtilo stranki, kateri prav on načeluje kot njen glavni tajnik. Nadalje je odvetnik govorh o obtožencih kot o nekakšni skupini, ki naj bi moralno predstavljala ogromno večino tržaškega prebivalstva, ki naj bi po njegovem mnenju že de. set let nestrpno pričakovala povratek Italije in katera naj bi zaradi ravnanja civilne policije in nekega zavezniškega majorja, ki je popolnoma u-pravičeno in legalno snel italijansko zastavo z občinskega poslopja, bila užaljena. Da temu ni tako ve razen sodišča samega dobro tudi odvetnik, kajti pri izgredih ni sodelovala ogromna večina Tržačanov pač pa največ pet sto podivjanih in plačanih škva-dristov in tudi zastave niso visele z vsakega okna v me- stu, pač pa le z oken poslopij strogega Središča in še tu zdaleč ne z vseh. Vsekakor pa pričakujemo, da bo v odgovor na politično obrazložitev izgredov s strani odvetnika Gefter - Wondricha podal tudi državni tožilec potek dogodkov, tako kakor jih je ugotovila preiskava, ki je kot se zdi posegla globoko v ozadje načrtnega pripravljanja izgredov v politične interese rimske vlade. Po političnem uvodu je odvetnik prešel na proučevanje obtožbe svojih varovancev Biondija, Leonija. dr. Cassa-nija, Trebbija, Ruggera, inž. Zampierija, Montecchijeve in Della Pica. Za Trebbija, ki je star šele 14 let, je zaprosil za oprostitev zaradi mladoletno-sti, za vse ostale pa je zahteval popolno oprostitev ali pa v skrajnem primeru oprostitev zaradi upravičenega dvoma o njihovi krivdi. Za njim je spregovoril odvetnik Pagnini, katerega sta morala tako tožilec kot predsednik prekiniti, ker je začel govoriti o stvareh, ki nimajo z razpravo nobene zveze. Zaradi pozne ure je predsednik v trenutku, ko je hotel odvetnik pravkar začeti s filozofijo o »psihologiji množice«, prekinil razpravo in jo odložil na danes zjutraj. SEJA DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA JURIDIČN0 VPRAŠANJE OB PREDLOGU za izboljšanje položaja obe. nameščencev Kritike županu, ker je na otvoritev nabrežinske šole povabil rimske emisarje- Svetovalci OF, SKSZin NS zapustili v znak protesta sejno dvorano, ker so združeni agnelet-tovci in kominformovci hoteli izsiliti glasovanje o svoji resoluciji glede STO Včeraj zvečer je bila na županstvu v Nabrežini druga redna seja devinsko-nabre-žmskega občinskega sveta. Po čitanju zapisnika se je najprej oglasil kominformistični svetovalec Albin Skrk, ki je dejal, da ni točno pisanje ((Primorskega dnevnika« in ((Demokracije«, češ da bi on na predzadnji seji bil proti namestitvi še ene učiteljice v otroškem vrtcu v Mavhi-njah. Za njim se je oglasil svetovalec dr, Jože Skrk, ki je najprej izjavil, da je tudi on tako razumel in še marsikdo drugi, potem pa je posta, vil več interpelacij. Tako je predlagal, naj občina intervenira pri ameriškem vojaškem uradu v Trstu, ki je sprejemal in reševal prošnje za odškodnino po vojaških vajah nastale škode. Ta urad namreč po 8. oktobru prošen; ne sprejema ve«, čeprav vojaška vozila še vedno povzročajo škodo po pašnikih in ogradah posameznih vaščanov. Nato je dr. Skrk v svojem in v imenu drugih izrazil začudenje nad dejstvom, da je župan poslal vabila ob o-tvoritvi nabrežinske šole tudi predstavnikom italijanske vlade v Trstu, kar je v očitnem nasprotju s pred časom izglasovano resolucijo, v kateri devinsko-nabrežinski občinski svet ne priznava emisar-jev rimske vlade. Dejal je tudi, da se tudi ni bilo treba še posebej zahvaljevati tistim, ki so delali celo proti interesom občine, ter priporočal, naj se ob morebitni prihodnji priliki kaj takega ne stori več, 2upan pa je odgovoril, da se pri tem niso držali političnih gesel, temveč da so razposlali vabila vsem tistim, ki so imeli opravka z deli pri gradnji te šole Za tem so prešli na vprašanje dokončne ureditve športnega igrišča v Nabrežini, pri čemer je župan predlagal, naj bi 350.00(J lir, ki jih občina še dolguje za nakup zemljišča goriški škofiji, vzeli iz fonda za prodajo zemljišč v Nabrežini. Temu se je uprl svetovalec Ivan Milič, ki je dejal, da ni pravično jemati denar iz tega fonda, ki bi moral biti predvsem v korist jusarjev. Omenil je primer Vižovelj, kjer so jusarji iz enakega fonda kupili traktor, medtem ko so v Nabrežini podoben predlog zavrnili. Toda pri glasovanju so vsi svetovalci županov predlog odobrili, tako da bo že v kratkem igrišče postalo last de-vinsko-nabrežinske občine. ki ga je predložil upravni odbor, je svetovalec dr. Skrk ugotovil, da se ta sklicuje na zakone italijanske republike, za katere se ne ve, če so bili raztegnjeni po ZVU tudi na naše področje. Dejal je, da nikakor ne nasprotuje ‘izboljšanju položaja prizadetih u-službencev, vendar je predlagal, naj osnutek dobro pregledajo, kajti načelno se ne more priznati veljavnost italijanskih zakonov na našem področju. To je važno tudi zaradi tega, da se ugotovi ali 'bi bili izboljšanja položaja deležni tudi tisti, ki so sodelovali v NOV in PQJ ter tisti, ki so bili zaprti in internirani že pred 8. septembrom 1943. Svetovalec Srečko Colja je k temu navedel primer, da so domačini, ki so sodelovali v NOV in so napravili prošnjo za podporo, morali v prošnjah navesti, da so bili italijanski državljani in da so se borili v «inozemstvu». Te prošnje so nato reševali v Rimu, Tudi on je predlagal, naj bi stvar odložili ter prej dobro proučili Ker so župan in kominformovski svetovalci še vedno vztrajali pri takojšnjem izglasovanju tega osnut. ka, je zopet spregovoril dr. Skrk, ki je najprej ovrgel podtikanja, češ da sp oni preti izboljšanju položaja občinskih uslužbencev ter ugotovil, da jih dejansko hočejo pripraviti do tega, da bi potrdili nekaj, kar je proti načelnemu stališču vseh strank, ki so zastopane v občinskem svetu. To je moral priznati tudi podžupan Egon Floridan, ki je nato sam predlagal, naj se sestavi komisija, ki naj zadevo prouči in nato poroča občinskemu svetu. Končno se je župan uklonil in so v komisijo določili svetovalce dr. Škrka, Grattona, Floridana in Visintina. V zadnji točki dnevnega re. da včerajšnje seje so svetovalci še odobrili spremembo v znesku 397.035 lir, ki se nanaša na proračun za leto 1953. Preden pa je bila seja zaključena, je župan prečital skupno resolucijo predstavnikov SDZ in kominformistov glede tržaškega vprašanja ter zahteval. da se izglasuje. Ker je resolucija precej dolga in zaradi pozne ure, je svetovalec Srečko Colja predlagal, naj se razprava jn glasovanje o njej prenese na prihodnjo sejo. Podobno je predlagal tudi dr. Skrk. medtem ko je svetovalec Drago Legiša u-gotovil, da so v resoluciji ne- Svetovalci so nato odobrili! katera protislovja ter dejal, 6 odkupov zemljišč za gradnjo ceste Slivno-Nabrežina. ki so bila razlaščena ob gradnji avtostrade. Odobrili so tudi nakup zemljišča Aldu Šušteršiču iz Praprota Odbornik Visintin je nato prečital osnutek predloga za izboljšanje položaja občinskih uslužbencev, ki so bili v vojnem času ujetniki, zaprti v taboriščih, v partizanih itd. Po prečitanju tega osnutka, da se ne strinja z njeno formulacijo. Dejal je že. da gre le za to ter da bi bila vsaka morebitna podtikanja glede tega vprašanja neuniesfna, ker so podobne resolucije že večkrat izglasovali. Toda župan ni hotel pristati na predlog omenjenih svetovalcev ter prenesti razpravo o resoluciji na prihodnjo sejo. K° Pa je hotel dati resolucijo na glasovanje, so sve- tovalci OF. SKSZ in NS v znak protesta zapustili dvorano, tako da preostali o njej niso mogli glasovati. Za glasovanje bi moralo biti prisotnih najmanj deset svetovalcev, bilo pa jih je samo devet. Zato je župan sejo zaključil. Na prihodnji seji bodo med drugim razpravljali tudi o proračunu za leto 1954. Nezgoda v ILVI Zaradi hudih poškodb in verjetnega kostnega zloma levega kolka so včeraj zjutraj pridržali na ortopedskem oddelku 59-letnega Ivana Luina iz Skedenjske ulice 43. ki je izjavil, da je med delom v tovarni ILVA spodrsnil in nerodno padel na tla. Okreval bo v .7 ali v najslabšem primeru v 70 dneh Trčenje dveh tovornikov V trenutku ko je 62-letni Franc Godina z Vrdelce Sko-ljeta včeraj zjutraj hotel s svojim tovornikom prehiteti 47-letnega Franca Mahniča od Sv. M. M. Sp., ki je tedaj za krmilom tovornega motornega trokolesa prehiteval neki voz na konjsko vprego, se je desna stranica tovornika zataknila v levo drugega vozila. Sunek je bil tako močan, da je Mahnič udaril z glavo ob prednjo šipo in ker se je ranil, so ga z rešilnim avtom RK odpeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli zaradi ran na čelu, na ušesih in na bradi na I. kirurškem oddelku. Okreval bo v 7 ali 10 dneh. Ker je stranica motornega trokolesa padla na tla se je tovor zelenjave zvrnil na cesto in tako preprečil za kakih 10 minut ves tramvajski promet ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. in 9. decembra 1953. se je rodilo v Trstu 7 otrok, umrlo je 13 oseb, porok pa je bilo 6. POROČILI SO SE: trgovski zastopnik Gene Hovatter Roscoe in gospodinja Maria Loredana Pessi, študent Zlatko Drapac in študentka Ljerka Maria Petrunič, mehanik Albino Moscolin in gospodinja Ester Scoda, težak Benedetto Ve-sndver in gospodinja Maria Ba-ričič, kmet Franc Lampe in gospodinja Antonia Kobal, kmet CO-stantino Giurgevič in gospodinja Vittoria Giorgi. UMRLI SO: 54-letna Olga Krašovec vd. Decilia, 85-letna Josipi na Padovan por. Beaco. 76-letni Vittorio Giraldi, 64-letna Maria Divo por. Caucci, 53-letni Viktor Ukušič, 60-letna Vittoria Mužina por. Vetak, 77-letni Ricciotti Mul-ler, 78-letni Antonio Bon, 88-letna Adelaide De Bogner vd. Cora, 71-Ietna Francesca Belligar vd. Ferfoglia, 77-letna Angela Ca ione vd. Maffei, 40-letni Attilio Fo-notič, 54-letna Maria Rabusin vd. Iskra, NOČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Piero; Da Colle, Ul. P. Revoltella 42; Depangher, Ul. S. Giusto 1; Alla Madonna del Mare. Largo Piave 2; Zanetti, Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43; Harabaglia, Barkovlje in Nicoli, Skedenj. NAMESTO OBIČAJNE KRAŠKE BURJE - NEOBIČAJNA VLAGA IN DEŽEVJE POPLAVLJENE ULICE IN KLETI IN RAZRITE CESTE V OKOLICI V zadnjih dveh dneh je padlo kar 86A mm dežja - Milje za nekaj ur popolnoma pod vodo Neprehodne ulice v mestu - Voda v kleteh sedeža ZVU in v obratih žaveljskega pristanišča PROMETNA NEZGODA V SREDIŠČU MESTA Z avtom podrla c in se zaletela v 6 Iva ] Irug ješča avto avtomobila K sreči sta pešca le laže poškodovana, prav tako pa (udi Včeraj 5 minut po 10. uri je 28-letna Mirella Talleri, ki je bila za volanom svojega Fiata 500 zavila iz Carduccijeve ulice v Ul. C. Battisti, ko je opazila dva pešca, ki sta tik pred njenim vozilom prekoračila pot. Da ju ne bi povozila je ženska takoj zavrla in obenem zavila na levo stran, vendar je pri tem vseeno oplazila in tudi vrgla ob tla 52-letnega Giuseppa Danieli-ja iz Ul. Bonomea in 29-letno Marcello Millo iz Ul, Canova ter se končno zaletela v Fiat 1100 last 58-letnega Vasca Pa-trignamja iz Ul. dei Giardini, ki je tedaj privozil z nasprotne strani. Ker sta se pešca pri nezgodi ranila, so prvega z zasebnim avtom odpeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 5 ali 10 dneh na J. kirurškem oddelku. Millovi pa, ki se je sama ogiasila v bolnici, so izprali lažje praske ter jo s priporočilom 3 ali 4-dnevnega počitka poslali domov. Skoraj dva meseca ni padla v Trstu niti kapljica dežja; samo V torek In včeraj pa je bilo 86,4 mm padavin, kar je za naše kraje v tem letnem času nekaj nenavadnega. Nihče si ni mislil, da bo lepo vreme trajalo še naprej; bilo je sicer nekaj mraza, toda gosta megla, ki je že dober teden leno ležala nad mestom in deželo, je že vsem presedala. Kraševci in Tržačani niso navajeni megle in je ne morejo trpeti, rajši naj piha burja ali dežuje. Zadnja dva dni pa je deževalo, kakor da bi lilo iz škafa, megla pa kljub temu ni še izginila. Iz goste megle so najprej začele padati drob. ne kapljice, potem pa je šlo — po vseh predpisih, — tako da so dežniki malo koristili, po trgih in ob plončikih sredi mesta luže, iz višjih predelov pa je po ulicah teklo kot v potokih Naliv je napravil precej škode v mestu in na deželi, kjer je v nekaterih krajih vdrla voda zlasti v hleve in shrambe, najbolj pa so prizadete ceste in poljske poti, posebno v miljski in dolinski občini. V mestu je zaradi naliva v nekaterih krajih, kakor n. pr. v Ul Carducci, na Trgu O-berdan, v Ul Crispi, na Trgu Barriera in v Ul. Miramare nekaj časa trpel promet, ker odtočni' jarki niso zadostovali. To se vedno dogaja ob vsakem večjem deževju, zato bi morala občinska uprava to u-poštevati, posebno kadar popravljajo in preurejajo cestno omrežje in kanalizacijo po mestu in v predmestju. Gasilci so imeli polne roke dela. Ni bilo požarov ampak je bilo treba črpati vodo, ki je vdrla v razne kleti, trgovine in skladišča. Tudi v stav. bo, kjer je sedež ZVU je vdrla voda in se je je nabralo toliko, da so se morali gasilci prav truditi, da so lahko izpraznili klet, kjer so naprave za ogrevanje prostorov. Zaradi neurja je bilo poškodovano tudi električno cmrež. je v industrijskem pristanišču m so bili brez toka skoraj dve uri. Voda je vdrla tudi v kleti nove zgradbe podjetja Italcementi, ker pa električne črpalke niso delovale, so morali prijeti za delo z zasilnimi črpalkami delavci, ki so tam zaposleni. Nazadnje pa so morali poklicati na pomoč gasilce iz Milj, ker bi se bilo sicer delo predolgo zavleklo. Škode ni bilo veliko, toda dela pri gradnji bodo zaostala za nekaj dni. Pri Sv. Ivanu je zaradi zem. VI. lstrv.a včeraj zjutraj. VlfiG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 10. decembra 1953 ob 20.30 uri gostovanje v NABREŽINI z Gorkega dramo Prodaja vstopnic pri Slavku Pertotu. V soboto 12. dec. 1953 ob 20.30 uri gostovanje na KONTOVELU s Cankarjevo farso ..Tk&ufautie u- dbluii ije in kamenja, ki ga je zanesla voda, neki tramvajski voz iztiril; ni bilo žrtev niti večje škode. Zelo so se pritoževali potniki, ki se vozijo s trolejbusom št 1 in 10. pa se morajo pri Sv, Jakobu presedati zaradi popravil v Istrski ulici na avtobuse Zaradi naliva so imeli trolejbusi, kakor tudi avtobusi precej zamude, v takem nalivu pa ni prav prijetno dolgo čakati. Po Istrski ulici pa je te dni kakor v jarku in voda se je zbirala in tekla kakor v potoku, blata pa je toliko, da je trgovce in gostilničarje, ki imajo tam svoje lokale, kar strah. Tudi tu je običnska uprava, oziroma podjetje, ki vrši dela, premalo poskrbelo za varnost in udobnost pešcev. Včeraj dopoldne smo opazili, kako je med dežjem neki prodajalec sadja, ki ima stojnico pred lekarno, sam postavljal kamenje, da bi lahko pešci prešli z ene strani na drugo, ker je ulica vsa razkopana in je samo blato. Zeto so bili zaskrbljeni stanovalci v poslopju št. 11 v Ul. Pindemonte, kjer je zaradi poškodb na strehi tekla voda prav do pritličja. Družine so morale v vsej naglici spraviti svoje pohištvo, toda so zelo zaskrbljeni, ker je stavba močno poškodovana in nevarna, a ne vedo še kam naj bi se preselili Vsekakor bi morale oblasti čimprej poskrbeti za te družine, ki so v stalni nevarnosti za svoje življenje Iz Milj poročajo, da je tudi tam naliv povzročil veliko škodo, in da je bilo včeraj na glavnem trgu kot v Benetkah. Toda okrog poldne je voda že odtekla, delavci pa so odstranili kamenje, ki ga je bi la voda nanesla na obalno cesto pri ladjedelnici Sv. Roka. Pevski zbor prosvelnega drušlva v Barkovljah pod vodstvom Milana P e r t o t a priredi v petek 18. t. m. ob 21. url v dvorani Avditorija O N C E R T K umetnih in starih tržaških narodnih pesmi Zenski zbor nastopa ob tej priliki v okoliških narodnih nošah Vstopnice po 150, 100 lir ter po 50 lir za dijake dobite od srede 16. t, m. dalje v Ul. Roma 15/11. Prosimo vas, da sporočite vašim prijateljem in znancem. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V KOPRU ▼ KRSTNA PREDSTAVA premiera - red premierski Danes 10. decembra 1953 ob 20. uri Ponovitev jutri 11. decembra 1953 ob 20. uri Emil Frelih .Majo' drama v treh dejanjih Režija in scene: Emil Frelih T Osebe; Sonja - Marga Filec; Stane, njen mož -Janez Klasinc; Jelka, njena sestra - Majda Skrbinšek; Marta, njuna mati -Breda Urbič; Viktor -Evgen Frelih; Bogdan, zdravnik - Ernest Zega. Godi se v manjšem mestu po drugi svetovni vojni. Med prvim in drugim dejanjem mine eno leto. Sepetalka; Lojzka Sedlar, razsvetljava; Danilo Morgan. Ljudska prosveta Občni zbor SHPZ v Trstu SHPZ v Trstu javlja vs«8> včlanjenim prosvetnim ® štvom in včlanjenim usu», vam, da bo VII. redni o«1" zbor dne 20 decembra 195J 8.30 v Simon Gregorčičevi rani v Ul. Roma 15/11-SOLA GLASBENE MATICE vabi starše, da vpišejo otroke v šolski mladinski P ^ zbor, ki ima vaje vsak četrte , 19. uri v Gregorčičevi dvor Ulica Roma 15, II. V tem ? ^ imajo otroci priložnost, » naučijo lepe slovenske um««* narodne pesmi. Zbor v^UL.ian-ni pevovodja prot. Karel Bos koncert V VELIKEM REPNU V nedeljo 13 t. m. PnreiMtt j“ J dinski pevski zbor iz v® ^ Repna in pevski zbor iz av.ru svoj koncert. Začetek končen« bo naknadno javljen. Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOSIH* V nedeljo, 13. t. m. bo od! *. 12. ure sestanek za zameni znamk vseh držav. Odbor °bv vse člane, ki se zadnjih se» kov niso udeležili, da se pr/P lja medčlanska razstava, k)b ysj ve dni meseca februarja člani, ki bodo razstavljali' prejeli nagrado; podrobne macije na vsakem sestanku. Darovi in prispetij Gombač daruje 100 in ico Oblak 1.500 lir za Dijaško Mav in ne kot pomotoma objavu 8. t. m. ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes ob 20.30 za red «B» v parterju in balkonih ter za red »C« na galerijah tretja predstava Blc- chove opere »Macbeth« z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Dirigira Molinari Pra-delll. V soboto prva predstava Gior-danove opere »Andrea Chenier« v izvedbi Maria Filippeschia. Pili Martorela, Carla Tagliabua. Brune Ronchini, Uga Novellia, Aurore Catellani. Dirigira Molinari Pradelli. Koreografija Sonja Mermolja, režija Luzzatto. izleti ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Zveza prosvetnih delavcev priredi v enem izmed dni med 28. :n 30. dec. 1953 poučni izlet združen z gledališko predstavo v Ljubljani. Na ta izlet vabi vse slovenske šolnike. Prijave se sprejemajo do 20. decembra na sedežu v Ul. Roma 15. MOTOKLUB SKEDENJ organizira 25. in 26. decembra motociklističen izlet v Ljubljano in na Bled. Odhod čez obmejni blok pri Fernetičih ob 8. uri dne 25. t. m. Vpisovanje na sedežu vsak dan od 18. do 20. ure do 14. decembra. Izleta se lahko udeleže člani vseh motoklubov cone A. Informacije se dobe na sedežu. Mali oglasi Tiskan časopisni papir v dobrem stanju prodamo po ugodni ceni. — Naslov na upravi lista. Čistilka za urad ali ambulanto išče zaposlitve. Naslov na upravi lista. Rossetti. 16.30; «2ivio revij**’ Chiari, C. Dapporto. _ -.-de«, Excelsior. 15.30: «Jetmk *en S. Granger, D. Kerr. .. Mr. Nazionale. 16.00: «Lukrecija TL gia», M. Carol, P. Armencu M. Serato. -jh» Filodrammatico. 14.30: «Ena Toto, Fabrizi, De FilipP0-doletnim prepovedano. p. Arcobaleno. 15.30: «Gusar*. Hayward, P. Medina. -*asni Astra Rojan. 16.00: ((Prav1* beg», D. Niven, T. Wrig«: Auditorium 16 00: «Prišla I ra«, C. Gable, G. Tierney. Grattacielo, 16.00; «Mi katim S. Pampa-nini. no# Alabarda. 16.00: ((Vrnitev L CamiUa«, Fernandel, G‘J/TrjeJ. Ariston. 15.00: «Caroline cn e-M. Carol. Mladoletnim Prel^ dano. j« S- Aurora, 16.00: «Pesmi, Pesm ' Pamipanini, A. Sordi. , - G. Armouia. 15.00: ((Sijajna Sala ’ Grant, G. Rogers. . cW,t,ci», Garibaldi. 15.00: »Ognjeni G. Tierney, P. Foster, J-mh-Idealc. 16.00: ((Tragična #al da«, S. Granger. -nsooč* Impero. 16.00: ((Počitnice Hulota«, J. Tati. Italia. 16.00: ((Soprog po Taylor, L. Parks. H go- Viale. 16.00: ((Živeli bodo«, **• gart, J. All.vson. cnvraJ#1' Kino ob morju. 16.00: «Sov ca«, E. Cegani. . .-čet- Massimo. 16.00: «Pravljičnl n sen«, D. Kaye. maštf Moderno. 16.00: ((Vrnitev „4. valcev«, R. Grene, P. RaL V. Savona. 15.00: »Plavolask"’ Mayo, G. Nelson. -.--vljif1 Vittorio Veneto. 16.00: «Pra> Andersen«, D. Kaye. c>»’ Azzurro. 16.00: »Sin belo« B. Hcroe, J. Russell. , vj(ij**' Beivedere. 16.00: «Oč(Sčev G. Ford. uorjs, c’ Marconi. 16.00: «Mata Garbo. . Novo cine. 16.00: »Psi in T. De Filippo. „-r#. „ Odeon. 16.00: ((Haitski Radio. 16.00: «Hollywood c de«, Don Ameche. sili«, ČETRTEK, 10. decembra 1953- IGOtsl.rtVVVf.^v O A A V U * ’ 254,6 m ali 1178 KC ^30, Poročila v slov. ob 7. 1 19.00 in 23.30. »30 ?[:■ 7.10 Jutranja glasba; 'trit)U#?J gled tiska: 14.30 Javna l7.00 1 14.40 Slovenske narodu®' sK> zakladnice starih hrvats v n dateljev: 17.30 JugoslaVUJm F", rodni pesmi in PleSU:si5 Z#*0. ročila v hrvaščini; '"j-ena ,!ef ope r ni valčki; 18.30 Glasb» ^ jjte, dateljev: 17.30 JugoslaVU|oo Q rodni pesmi in PleSU:Ri5 Z#*0. ročila v hrvaščini; '"j-ena ,!ef operni valčki: 18.30 Glaf0rlie ' nika; 18.40 Igra zabavni sol radia Liubliane s svoji itaiija. 23.00 Zadnja poročila n®8' (ni- 91 (O m-jeha za ‘« ščini; 23.10 Glasba za t k s r *'■ sek 306.1 m ali 980 K V1-' *£ ah ittj Razne "jazz eusedbe. 11,30 Lahki orkestrh *“Kj vsakega nekaj; 13.00 1 -ge nhji) in harmonika; 13.20 L 1ir|tz; ‘Ja dije; 14.00 Melchlor La 30 ple>(» harmonika: 13.20 glasba; 18.00 Flgar- gaint čelo in orkester; 18.40 ^am‘Va. Alžirska suita; pravljica; 19.15 'ij' 20.00 Šport; 20.05 sl°V-d|je:, vi; 20.30 Lahke m?A°*1.3?jB Dramatizirana pove,si. -ljubljene melodije^V* me>v-jj.3(jifj. Dramatizirana povest. Gl«yjo- melodije; 22-iw.rt .. no predavanje; 22.30 n ’ jpj. linista Igorja Ozim a, ? černi ples; 23.30 polnoč TRGOVCI, OBRTNI*'1^! in GOSTILNIC Novoletna q A « P R I M O R S* t DNEVNIK bo imela večji pro- višjo naklado, z*1 .,jete simo, da nam p/ b0- svoje novoletne ^jla žične oglase ‘e { 0. najkasneje do t ■ ' tele*0” Lahko, tudi sam nirate na stev. Upravi jga# .Primorskega dnt^^ Za lin m in siiuesfrouanje^ na Bled, u Liubiiano in onanij NOVOLETNE PROSLAVE, PLESI, ^ON^ KLORNI IN BALETNI VEČ**«' . «Adria' Informacije in rezerviranje pri turi5^n . telefan 29 Ejrpress« - Trst, Ul. Fabio Severo b- 3 — 10 decembra 1068 (JE O POTVORJENEM UNČOWOVEMPl /Z 1853~) ISTI CILJI - ISTE METODE odgovornih italijanskih političnih krogov 21. preteklega meseca smo objavili članek pod naslovom: ‘Lincolnova spomenica in gospod Rella«. V tem članku le bil prikazan namen govora, ki ga je imel predsednik italijanske vlade gospod PelT ta v Rimu na Kapitolu, 13. Septembra letos. V tem govoru se je g. Pella skliceval °a neko Lincolnovo pismo, da bi posredno podčrtal italijanske zahteve po vsej vzhodni obali Jadrana. Lin-oolnovo pismo, ki ga omenja Pella in na katerega se on sklicuje, je navadna potvorba, 0 čemer smo pač že govorili v našem prejšnjem članku. Sedaj se bomo ponovno lotili iste tvarine, in sicer z namenom, da bi podrobneje pojasnili. kako je prišlo do te potvorbe in s samim tem še bolj osvetlili prakso in metode ne samo nekdanje, am-Pak tudi sedanje Italije, odnosno njene vlade. Prvič se je potvorba Lin-oolnove spomenice iz 1. 1853 Pojavila v listu «11 Popolo d’ltalia», ki ga je osnoval Mussolini in ki je bil od za-Cetka do konca fažizma glavno Mussolinijevo glasilo. To )e bilo 2. aprila 1920 in sicer dve leti pred prihodom Mussolinija na oblast, v času, ko ie bil D’Annunzio že na Reki skupno s svojimi arditi, v času, ko je Mussolini zbiral VSe italijanske šoviniste v okviru svojih zahtev po Reki in vsej Dalmaciji. Tega dfle je Mussolinijevo glasilo objavilo tako imenovano Lincolnovo spomenico pod velikanskim naslovom; ‘Medtem, ko Reka pričakuje» *Lincolnova spomenica v Preuodir Giuseppa Mazzinija». Podnaslov pa je sledeč: ‘Staro beneško jezero od Re-e do Boke Kotorske brez Presledka, skozi vso Dalma-Ojlo, mora pripasti Italiji. — e priznati te priključitve v ysej popolnosti, brez izjeme, 'taliji, bi izzvalo maščevanje Pred samo zgodovinsko Ne-ntezo.a List je priobčil, da je njegov direktor Benito Mussolini dobil v roke ((zgodovinski dokument«, pismo Abrahama Lincolna Macedoniju Melloni-lu. Mussoliniju naj bi bil to pismo dal neki Nino Dalta-Po, ki se kliče pravzaprav Nino Gerconi. «P0polo d’Ita-a» Piše, da je ta Nino Cer-coni pravnuk Macedonija Melanija. List dalje trdi, da je original Lincolnovega pisma •ohranjen v bogatem in dragocenem arhivu družine grofice Matilde Zuccolini v Mo-deni» in da ga je povsem nemogoče prečitati, ker ga je d Melloni uporabil kot pa-P’r Za svoje znanstvene be-ezke zaradi česar je pismo Postalo nečitljivo. Cim je bil ta ((zgodovinski dokument» objavljen, doku-!”ent, ki naj bi ga bil omejeni Nino Daltan z muko rebral. so se pojavili dvomi n javne pripombe, da gre za Potvorbo. Zaradi takih pri- Pomb ooni. je Nino Daltan — Ger-v fašističnem tedniku v0 .n°tl». ki je izhajal v Sa-jjjd*' ostro napadel vse one, dvomijo o resničnosti do-nj^opta in s tem «kompro-'rajo plemenito slvar», ka-mora ta dokument slu-• Toda, ker so bili dvo- Pri v*0 mooni, 3e bil Daltan kov '6n naPtsati vrsto članic . 'P celo posebno brošuro, ‘Doin ’z**a pod naslovom: Čoh, rbe alTOrbe — Lin- vQnj. Melloni e Mazzini ri-ka2 ldati», da bi tako ((do- ki n * Pristnost pisma. Kolibi jd.m®P je dajal tej potvor-tj' 1 i° je bilo treba reši- lišč dvomi, se vidi iz oko-ta v*’. da ie do leta 1929 dajah°^Ura ’z^a v petib 'z' n*ti v tej brošuri ni le i°- JavIjen nikak fac simi- kakeBUC°lnovf8a Pisma- nlti da t ^azzlpijevega prevoda ;eSa pisma. Sicer je res, javii® V tei brošuri bil oble en neki fac simile ali to Papis-I110 S Pisalnim štrojem dim , n0 plsmo z lastnoročni ni?odpIsotP toda to pismo tier. de Pic drugega kot pismo ge-’*« ,tneSa sekretarja fašistič-tein PPPke Turattija, v kate-Sa n , zabteva od favbgkqj iPoroa anca Lesonija, da o-y 1 tislc te važne brošure. ji» ' _.eI Penadni «konspiraci-gram 6 Lincolnovega avto- 50 . ’ t- j. izvirnega pisma, ge n aImive tudi nek= dru' •do v bn°sti, ki jih najde-taha ,< svojih listih neštetokrat po- udarjali veljavnost deklaracije o človečanskih pravicah za italijansko vlado in vendar nismo od nje nikoli dobili niti odgovora, niti nismo dosegli da bi spremenila politiko vladanja manjšinam. Zato upravičeno pričakujemo od Organizacije združenih narodov, ki je deklaracijo sprejela, da bo razumela našo pritožbo in vplivala na italijansko vlado, da spremeni svojo diskriminacijsko politiko do Slovencev in jo nadomesti s politiko enakopravnega gledanja na našo manjšino kot celoto in na njene pripadnike kot posameznike. To je italijanska vlada dolžna storiti, saj je podpisala deklaracijo, to je dolžna storiti zaradi naše pravice, da kot svobodni, kulturni in enakopravni ljudje dostojno in svobodno živimo v sklopu italijanske republike in svobodoljubnega človeštva. Neurejene ceste v goriškem predmestju O neurejenosti predmestnih cest in ulične razsvetljave je bilo že mnogokrat govora, toda občina še vedno premalo sliši na to uho. Posebno ulice, ki vodijo od Rdeče hiše proti mestu, so v deževnih dneh skoraj neprehodne. Blata je toliko, da se čevelj v njem vdira. V ulicah Cravos, Giustiniani ter Blaserno so že pred 14 dnevi občinski delavci pripeljali gramoz, toda ceste do sedaj še niso pokrili. Govorilo se je, da jih bodo asfaltirali, kakor so storili to v Ul. Lunga in kar bi bilo najbolje, toda kaže prav malo. Ob straneh ulic ležeči gramoz pa jezi tamkajšnje prebivalce Danes podražitev voznine na železnicah Danes, 10. decembra stopijo v veljavo nove ceste na železnicah. Povprečno se bodo cene zvišale za 25 odst. pri prevozu oseb, pri prevozu blaga pa za 10 odst., ki se bodo zmanjšale za 5 odst. pri prevozu velikih količin blaga in pri prevozu povrtnine. DOBERDOBCIZ ZADOVOLJSTVOM GLEDAJO UMIK ČET Kritično stanje brezposelnih se vedno boli stopnjuje Z odhodom čet bo Vojaštvo je posekalo en mesec prezgodaj - Menda skoraj nikjer niso ljudje pozdravili s takim veseljem dvostranskega sporazuma o umaknitvi čet z meje. kot ravno v naši občini. Vojaki in njihova vozila so bila pri nas več kot tri mesece; škoda, ki nam je bila napravljena, je precejšnja, kajti posekanega je. bilo mnogo grmičevja, ki bi se dalo porabiti sedaj na zimskem odbobju. Tudi pašo smo morali prekiniti en mesec prezgodaj, poti pa so take, da bo treba precej časa. da bodo dokončno popravljene. Posebno prebivalci ostalih vasi v občini kot so Poljane, Vrh in Dol, ki so se lahko posluževali samo glavnih poti do Doberdoba bodo veseli, da ne bo treba zapravljati toliko časa, ako bodo hoteli priti v Do- omogočeno svobodno kretanje po bližnjicah mnogo grmičevja - Pašo so morali prekiniti Pobiranje železa prinaša zelo malo zaslužka SEJA KRAJEVNEGA ODBORA »FS V PEVMI VPRAŠANJE KANALIZACIJE in napeljave vode v stanovanja Tudi lastniki hiš bi morali pomagati pri napeljavi vodovoda po hišah - Neurejenost pri javnih črpalkah - Treba bi bilo urediti obcestno kanalizacijo V torek se je v Pevmi po kratkem presledku zopet sestal krajevni odbor DFS. Člani odbora so obravnavali predvsem razne stvari vaškega značaja. Med njimi je bilo postavljeno v diskusijo, ki se je tudi precej zavlekla, pe. reče vprašanje vodovoda v Pevmi, Občinska podjetja, kot je domačinom že znano, že dalj časa postavljajo pred občane prošnjo, da si vodo napeljejo v stanovanja. Toda ker je večina Pevmcev le najemnikov stanovanj, si ti ne morejo privoščiti stroškov za napeljavo vodovoda v stanovanja, ker je to zadeva lastnikov hiš. Zatorej bi bil čas, da se tudi ti malo pozanimajo za napeljavo vode v hiše. Poleg ugodnosti in večje vrednosti hiš, bi bila tudi v higienskem pogledu storjena vasi velika usluga. Znano je namreč, da se pri treh vodnih črpalkah, ki so v vasi, posebno pa pri srednji, dogajajo včasih stvari, ki tja ne spadajo Nekateri se tam u-mivajo, drugi perejo celo živila in vse skupaj pač ni higienično, če se pomisli, da večina črpa vodo predvsem za kuhinjsko potrebo. Pa tudi same črpalke so precej v neredu in občinska podjetja bi se za nje morala bolj pozanimati. Tako je na primer pri prvi črpalki preozek požiralnik in se voda razliva po cesti, kar je posebno neprijetno v zimskem času, ko voda zledeni in postane cesta zelo nevarna. Pri zadnji črpalki pa se je pokvaril že pred me. sečem dni lonec, ki služi za podstavo, ter se voda prav tako zliva po cesti. Vprašanje zase so tudi ob- cestni kanali, ki so polni smeti in se zanje nihče ne zanima, tako da v deževnem obdobju deževnica uhaja na cesto in nastajajo prave poplave. Cestarji pravijo, da čiščenje obcestnih kanalov ni njihovo delo, ker so zato odgovorna občinska podjetja. Vaščani se torej sprašujejo, kdo odgovarja ra čistočo cestnih kanalov, goriška občina ali pokrajina? Vsekakor bi temu morali enkrat napraviti konec in se spomniti, da tudi Pevmci prispevajo nekaj v občinsko blagajno in je občina dolžna enako skrbeti zanje kot za ostale občane. Slovenski občinski svetovalci bi morda lahko pripomogli k rešitvi tega vaškega problema! Poleg nekaterih manjših vprašanj so člani krajevnega odbora obravnavali stanje na prosvet. področju, ki bi bilo vsekakor lahko boljše, prav glede na to, da elementov za delovanje ne primanjkuje. Z dobro voljo bi se dalo marsikaj napraviti, predvsem na dramskem področju, za kar je upati vsaj v bodoče. Štipendije za agrarne diplomirance Kmečko in gozdarsko ministrstvo je razpisalo natečaj na podlagi izpitov za podelitev 10 štipendij za usposobljenost v entomologiji za študij v pripadnih opazovalnicah za bolezni sadik ter pri iskalnih m poskusnih zavodih. Štipendija bo trajala 2 leti, začenši s 1. novembrom 1953, v znesku 540 tisoč lir na leto. Natečaja se lahko udeležijo Izplačevanje trinajste plače državnim upokojencem in upokojencem INPS Državnim upokojencem bodo začeti izplačevati plačo 16. decembra, 11. decembra pa upokojencem INPS Plačilni urad glavne pošte (okence št. 4 priti.) ter poštna urada v Ul. Carducci in Kor-zo Italia, bodo 16. t. m. začeli z izplačevanjem 13. plače ti stim, ki prejemajo navadno državno pokojnino. Da bi se olajšalo izplačevanje, je pokrajinsko poštno ravnateljstvo odredilo, da se bo izplačevanje vršilo po a-becednem redu. in sicer: dne 16, t. m. od črke A do E, 17’ t. m. od črke F do M, 18 t. m. od črke N do R in 19, t. m. od črke S do Z. Vsi prizadeti so naprošeni, da pridejo po plačo v določenem dnevu na urad, kjer dobivajo mesečno pokojnino. S seboj naj prinesejo pokojninsko knjižico ter posebni tekoči račun, ki ga bodo dobili na dom in ki bo na njem pisalo «13 mensilita«. Ta mesec bodo izplačevali tudi 13. plačo upokojencem Zavoda za socialno skrbstvo (INPS). Izplačevanje se bo pričelo 11. t. m. Izplačila na poštnih uradih v Ul. Carducci in Korzu Italia se bodo vršila po abecednem redu kakor sledi: dne 11. decembra od črke A do E, 12. decembra od črke F do M, 14. decembra od N do R, 15. decembra od črke S do Z. Prizadeti naj se javijo določenega dne na poštnem uradu s pokojninsko knjižico in poštnim čekom za prejem 13. plače, Kakor vsi državni upokojen, ci in tisti, ki dobivajo pokojnino od INPS, bodo letos dobili 13. plačo tudi upokojenci bivše Avstrije. Tem se bo izplačilo izvršilo s poštnimi po. ložnicami od 16, do 21. decembra diplomiranci v agrarnih, naravoslovnih ali bioloških vedah. Interesenti morajo predložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 200 lir z vsemi predpisanimi listinami kmečkemu in gozdarskemu ministrstvu, generalno ravnateljstvo kmečke proizvodnje (Di-rezione Generale Produzione Agricola), do 13 januarja 1954. Razpis natečaja je na vpogled pri pokrajinskem kmečkem nadzorništvu. O prodaji tobaka v javnih lokalih Dne 31. t. m. zapadajo dovoljenja za prodajo tobaka za dobo dveh let, ki jih je izdal urad v Vidmu (Ufficio Compartimentale per i servi-zi Commerciali e Fiscali di Monopolio di Stato) javnim lokalom v goriški pokrajini. Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča zato vse prizadete. ki nameravajo še nadalje obdržati dosedanji obrat, da poskrbijo za obnovitev obrtnice s tem, da odpošljejo do 31. t. m. na urad v Videni prošnjo za obnovitev dovolilnice za dobo 1954-55, ki naj ji priložijo potrebne listine. Zapadle obrtnice, za katere ne bodo lastniki prosili obnovitve, bodo odvzete in uničene. SPOROČILO ECA Prošnje za podpore sprejemalo do 11. decembra Občinsko podporno društvo (ECA) sporoča svojim oskrbovancem, da po 11. decembru ne bodo več sprejemali prošenj za podeljevanje podpor za mesec december, ki jih bodo razdeljevali po že določenem abecednem redu. Po tem dnevu bodo sprejemali prošnje za podeljevanje podpor zimske pomoči za leto 1953-54. Pravila za predložitev orne. njenih prošenj bodo objavljena naknadno. Vozni red vlakov ODHODI: Proti Trstu: 0.24 (A), 6.10 (A.), 7.23 (A.). 8.33 (A.), 10.02 (D.), 13.58 (A.), 15.50 (A.), 17.12 (DD.). 18.32 (A.)*, 20.17 (A.), 2126 (D.). Proti Vidmu: 4.33 (DD.), 5.32 (A.), 6.29 (A.), 7.57 ' franek. Novak, Ti p^icK^’ dik, Prochazka, Doba. ^ Tegelhof Kocanu ly, oj tof, Kocanu ,y, je je bil najboljši^ tud> Leno pa se je obramba Še en boksar po»' tegorije W 6^ je v J boju rChachhouiiem; „ rundi obnemogel. polni*® ea morali od"e,sti01/erira'i « ■» ? «■"«! S Ofleovorm urednik STANISLAV KENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. b III. nad. - Telefon Številka »3-808 In 94-638. - POStnl Dredal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In Od 15 • 18 — Tel. 77.38 — Cene oelasov: Z» v*ak mm vlime v Strmi I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mir. širine I stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podniln Gorica 1)1. S. Pelllco l-Il. Tel. 33-82 — Rokootsl se ne vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod . zaiozt>a st Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska, ^ 7,02 - — ni je, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel, 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 906 - T 892 — Izdaja Založništvo tržaškega___________________