t
ISSN 1318-8267
ŠOLSKO SVETOVALNO DELO,
letnik XIX, številka 3-4 Ljubljana 2015
Izdajatelj in založnik: Zavod Republike Slovenije za šolstvo
Predstavnik: dr. Vinko Logaj
Uredništvo:
mag. Cvetka Bizjak (odgovorna urednica), mag. Tanja Bezic (gostujoča urednica), Ivica Gracelj, dr. Petra Gregorčič Mrvar, Tamara Maleševic, Urška Margan, dr. Milko Poštrak, dr. Melita Puklek Levpušček, dr. Tomaž Vec
Jezikovni pregled: Tine Logar
Prevod povzetkov v angleščini: Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec s. p.
Urednica založbe: Simona Vozelj Naročila:
Zavod RS za šolstvo - Založba, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana faks: 01/30 05 199 e-pošta: zalozba@zrss.si
Letna naročnina (4 številke) je 31,30 EUR za šole in ustanove, 26,71 EUR za posameznike in 25,04 EUR za dijake, študente in upokojence.
Cena posamezne številke je 16,69 EUR (dvojna številka)
Oblikovanje: Suzana Kogoj
Računalniški prelom in tisk: Tisk Žnidarič d.o.o.
Naklada: 580 izvodov
Revija je vpisana v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 576.
© Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2016
Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela revije na kakršenkoli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij) medijske oblike reprodukcije.
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana.
Q
O
Pred
nami je druga letošnja številka revije. V njej zaključujemo temo Nadarjeni v slovenskih šolah. Skrb za nadarjene je že dobro desetletje pomembno področje dela svetovalnih delavcev. V teh letih se je nabralo veliko znanja in kakovostnih modelov delovanja v praksi. Veseli nas, da je nekaj tega intelektualnega bogastva našlo svoj prostor v naši reviji. Odkar opravljam delo odgovorne urednice, na nobeno temo ni bilo tako bogatega odziva teoretikov, pa tudi strokovnjakov iz prakse, kot prav na temo o nadarjenih.
Žal pa so se prizadevanja, nadarjenim ponuditi bogato učno okolje, v katerem bodo v polni meri razvili svoje potenciale, premalo dotaknila organizacije pouka. Da je na tem področju potrebno še veliko postoriti, nam kažejo mednarodne primerjalne študije. Slovenija se ne more pohvaliti z deležem učencev z vrhunskim znanjem - še posebej, če delež teh učencev primerjamo z deležem identificiranih nadarjenih v slovenskih šolah. Na ta problem opozarjajo avtorji prvega prispevka. Ugotovitve njihove raziskave kažejo na pomanjkljivo usposobljenost učiteljev za delo z nadarjenimi.
Tudi drugi prispevek je rezultat raziskovalne dejavnosti. Avtorji predstavljajo rezultate raziskave, v kateri jih je zanimalo , kako nadarjeni učenci v primerjavi s svojimi vrstniki zaznavajo lastno kompetentnost in interes na področju humorja. »Občutek« za humor je namreč ena od značilnosti, ki nadarjene pomembno loči od drugih ljudi. Če vas zanima, ali to velja tudi za slovenske nadarjene učence, preberite članek.
Slovenski model identifikacije nadarjenosti je zelo širok in poleg akademskih vključuje tudi druga področja. Zato je zelo aktualen prispevek Miha Lovšina, v katerem opisuje vlogo tekmovanj v poklicnih spretnostih, ki jih je EU prepoznala kot sredstvo za zviševanje privlačnosti poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Temo Nadarjeni v slovenskih šolah zaokroža pet člankov, ki opisujejo konkretno skrb za nadarjene v slovenskih šolah. Svetovalni delavci in učitelji so od uveljavitve koncepta do danes razvili zelo inovativne modele podpore in razvijanja potencialov mladih talentov. Vsaka šola je poiskala svojo pot in pri tem izhajala iz analize stanja in njihovih potreb. Prepričana sem, >a bo
1
šd
prebiranje opisov njihovih načinov delovanja porodilo mnoge nove ideje o tem, kako na vaših šolah poskrbeti za optimalen razvoj učencev, ki zmorejo več.
Drugi del revije je posvečen skrbi za spodbudno učno okolje. Prvi prispevek govori o superviziji, ki se je v slovenskem šolskem prostoru že dodobra uveljavila kot učinkovit način spodbujanja strokovnosti pedagoških delavcev. Od njenih začetkov do danes se je nabralo že toliko izkušenj, da se nanje lahko ozremo z metaperspektive. Brigita Rupar, ena prvih supervizork na pedagoškem področju, je v svojem članku objavila rezultate raziskave o mnenjih udeležencev supervizije o vplivu le-te na njihovo poklicno delo.
Zadnja dva prispevka se nanašata na skrb za spodbudno učno okolje učencev. Občutek varnosti in sprejetosti je njegov pomemben element, zato ni čudno, da se vedno znova vračamo k problemom medosebnih konfliktov, vzgoje za kakovostno reševanje le-teh in k preventivi proti nasilju. To so nikoli izpete in vedno aktualne teme.
Zanimivo branje vam želim! Cvetka Bizjak, odgovorna urednica
OPRAVIČILO:
Pri pripravi prve dvojne številke revije, ki je izšla konec novembra, je prišlo do težav v prelomu. Zato so ponekod v tekstu ostale manjše tiskarske napake. Vsem piscem člankov in bralcem se za to pomanjkljivost opravičujemo.
2
Uredništvo revije