31. julij 2008
številka 66-67
SOBOŠKI DNEVI
2
ŽUPANOV KOTIČEK
Vročina in
prepotrebni dopusti
Spoštovane občanke, spoštovani občani. Vročina nas opozarja, da je skrajni čas za dopust. Po obdobju trdega dela je prišlo obdobje, ko se običajno sprostimo, odklopimo od vsakdanjih opravil in si privoščimo nekoliko lagodnejše življenje. Mnogi gremo dopustovat tudi v kak drug kraj, da se znebimo vsakodnevnih rutin.
Nekaj tega lenobno počitniškega vzdušja poskušamo na pobudo Mestne občine Murska Sobota ustvariti tudi s Soboškim po-letjem. Glasba iz celega sveta nas tako ob petkih in sobotah v duhu medkulturnega dialoga, kar je tema letošnjega Soboškega poletja, druži na Trgu kulture. Letos poteka Soboško poletje drugo leto zapovrstjo in je po odzivu ljudi zelo dobro sprejeto. Zahvaljujemo se vsem okoliškim prebivalcem, ki so pristali na zamik začetka koncertov na poznejšo uro, ko začne padati mrak in se temperature znižajo. Zahvala gre tudi vsem sponzorjem, ki so se odzvali našemu vabilu in finančno pokrili letošnje kon-certe. Ter seveda tudi tistim, ki so program pripravljali in ga izvajajo. Prijetno druženje v krogu prijateljev, ob dobri glasbi in hladni pijači tako ob vikendih v središču mesta zagotavlja mestni živžav. Z veseljem ugotavljam, da je bila odločitev za izvedbo Soboškega poletja pravilna.
Zelo dobro je zaživel tudi sistem pomoči občanov, ki je dosegljiv na www.obcan.si/murskasobota in na brezplačni telefonski številki 080 88 54. Čeprav ste mnogi že na dopustih, smo dobili kar veliko vprašanj in na vsa smo odgovorili v obljubljenem roku največ 48 ur od prejema. Kljub dopustom vas vabimo, da nam vprašanja, pobude in predloge še naprej pošiljate. V to-kratnih Soboških novinah smo predstavili, kako deluje Pomoč občanu in kaj omogoča. Odzvali se bomo čim hitreje in vam priskrbeli želene odgovore. Tako vam ni treba hoditi na občino, ampak lahko povsem počitniško lenobno postavite vprašanje kar iz domačega naslonjača.
Predvolilna vročica pa na žalost te dni nekaterim škodi tudi pri presoji, kaj je prav in kaj ne. Pri lokalnem tedniku, ki se mu po javno objavljenih podatkih število bralcev manjša, so že tako obup(a)ni, da se namesto z informativnimi vsebinami ubadajo s senzacijami. Tudi z dezinformacijami o moji kandidaturi na letošnjih državnozborskih volitvah. Navajen sem že na njihovo tendenciozno poročanje, moji sodelavci v občinski upravi so že vajeni pisanja popravkov in odgovorov na tam objavljene neresnice. Skorajda več ni številke, kjer ne bi morali odgovarjati na objavljene vsebine. Nas pač ne marajo. Tako pa si mojstri peresa pri omenjenem časopisu najprej izmislijo laž o meni in jo celo vključijo v radijsko reklamo, s katero oglašujejo časopis. Očitno upajo, da si s tem, da problematizirajo vsako dejanje mestne občine ali mene kot župana, uspehe pa skorajda ignorirajo, višajo branost. Bralci takih napak, ki se ponavljajo iz številke v številko, očitno ne nagrajujejo. Resno se sprašujemo, ali ne bi naročnine na omenjeni tednik odjavili tudi v občinski upravi, saj smo nasploh opazili, da časopis dogajanja v Mestni občini Murska Sobota, pa naj gre za družabne prireditve, kulturo, gospodarstvo ali kaj drugega, pokriva zelo skopo napram drugim občinam. Tako si bili Soboški dnevi, največji pomurski festival, ki je obenem povsem brezplačen, v časopisu komajda omenjeni. Očitno dogodek ni dovolj pomemben za omenjen časopis, čeprav se ga je udeležilo rekordno število obiskovalcev, od katerih smo prejeli ogromno pohval. K sreči imamo medije, ki dogajanje naših občanov in občinske uprave spremljajo z objektivnimi in uredniško neobremenjenimi zapisi. Ne branimo se niti kritike, vendar pa le-ta ne more postati pravilo, ko se piše o mestni občini, v primeru drugih pa je praktično ni. Zato svetujem pregretim glavam omenjenega časopisa, da se ohladijo v vodi in si naberejo novih moči za bodoče delovne zmage. Predlagam jim, da si kot dopustniško branje vzamejo kak strokovni priročnik in osvežijo znanje o poklicu, ki ga opravljajo. Posebej pozorno si naj preberejo kodeks novinarske etike, ki med drugim določa, da je pred objavo treba preveriti, ali trditve o posameznih osebah veljajo in niso izmišljene.
V času dopustov vam, drage občanke in občani, želim, da jih prijetno preživite in se sprostite ter napolnite baterije za vsako-dnevna opravila, ki nas čakajo po tem muhastem poletju.
Vaš župan Anton Štihec,
župan Mestne občine Murska Sobota
3
MESTNI SVET
Junijsko zasedanje
mestnega sveta
Brigita Bavčar
V Murski Soboti se je 17. juni-ja na 15. seji sestal mestni svet, ki mu predseduje župan Anton Štihec. Štiriindvajset mestnih svetnikov je potrdilo zapisnik prejšnje redne in izredne seje mestnega sveta. Po skrajšanem postopku pa izglasovalo tudi spremembo odloka o ustanovi-tvi javnega zavoda Vrtec Murska Sobota. V njegovo dodatno de-javnost se uvršča oskrba z jedmi, z enajst na devet pa znižuje število članov sveta, tako da bo razmerje predstavnikov ustanovitelja, za-poslenih in staršev v tem javnem zavodu mestne občine 3:3:3. Razprave pri tej točki dnevnega reda zasedanja ni bilo, je pa bila živahna na temo posvetovalnega referenduma. Iz nastopov pred govornico in mikrofonom je bilo
zaznati, kateri od mestnih svetni-kov bodo kandidati na letošnjih volitvah v državni zbor in na lo-kalnih čez dve leti.
Vsebinska je bila daljša razprava o (ne)kakovosti vode, urejanju pokopališča in razlogih za izgubo drsališča, na svetniške pripombe pa je odgovarjal direktor javnih podjetij Komunale in Vodovoda Murska Sobota, Mirko Šabjan, ki je bil tudi uvodničar in je pri-sotne seznanjal s poslovanjem v minulem letu.
Predsednik komisije za nagra-de in priznanja Mestne občine Murska Sobota Nikolaj Miran Lanjščak je v nadaljevanju posre-doval predlog o podelitvi priznanj ob občinskem prazniku, o kate-rem so mestni svetniki odločali s tajnim glasovanjem in potrdili
sklep, da bo častni občan v letu 2008 Anton Tonček Kos, preje-mnica plakete za življenjsko delo na področju zdravljenja odvisnih od alkohola Julijana Rajnar, za-hvalne listine pa prejmejo: Darko Rudaš za uspešno in aktivno dva-najstletno delovanje na področju Romov, Območna obrtno-pod-jetniška zbornica Murska Sobota ob 40-letnici delovanja in Marjan Cenar za ustanovitev in delova-nje Društva za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju pri Ljudski univerzi.
Mestni svetniki so tudi sogla-šali z naložbami na področju zdravstvene dejavnosti za nasle-dnje in leto 2010. Tako bodo Zdravstvenemu domu Murska Sobota v letu 2009 zagotovili sredstva za sanacijo dvorišča in
nabavo renobila v službi nujne medicinske pomoči, leto kasneje pa za reševalno vozilo in stol za potrebe zobozdravstva, in sicer v višini 30 odstotkov od celotnih vrednosti investicij v posame-znem letu.
Pri volitvah in imenovanjih je bil za novega člana nadzornega odbora mestne občine do izteka mandata potrjen Darko Serec, v svetu javnega zavoda OS II bo odslej namesto Romane Palič Slavko Sinic, v svet javnega za-voda Zdravstveni dom je bila iz murskosoboške občine ime-novana Marjeta Gomboc in v svet Doma starejših Rakičan kot predstavnik lokalne skupnosti mag. Marjan Gujt.
Svetniške pobude,
županovi odgovori
Svetniške pobude in odgovori na 15. seji mestnega sveta 17. junija 2008
Marjeta GOMBOC:
Mestni svet je seznanila, da se Komisija za statutarna in pravna vprašanja ni sestala zgolj za obravnavo predloga, podanega na prejšnji seji mestnega sveta, saj je po posvetu s pravno službo mestne občine prišla do zaključka, da bi na naslednji seji komisije obravnavali po-
trebne spremembe in dopolnitve poslovnika mestnega sveta, istočasno pa bo komisija pripravila tudi odgovor na podani predlog na prejšnji seji (možnost sankcioniranja neudeležbe na sejah mestnega sveta).
Odgovor Antona ŠTIHCA:
Spremembe in dopolnitve poslovnika mestnega sveta bodo pripra-vljene tako, da ne bi prihajalo do manipulacij v smislu, da javni zavodi posredujejo vloge za podajo mnenj ravno po seji mestnega sveta, rok za podajo mnenja pa je 20 dni. Med drugim bo pred-videna tudi možnost dopisnih sej mestnega sveta; na ta način bi tovrstne zadeve lahko hitreje rešili.
mag. Marjan GUJT:
Pred časom so bili javno razgrnjeni načrti glede elektrifikacije železniške proge. Predlagatelji so ob Vegovi ulici predvideli podhod, ki bi omogočal prečkanje proge samo pešcem. Ker je tam zaradi pokopališča tudi velik promet s kolesi, je že na javni razgrnitvi bil podan
predlog, da naj bi se ta podhod preoblikoval, tako da bi ga lahko uporabljali tudi kolesarji. O tem je tekla razprava na mestnih četrtih, na občino pa je bila poslana dokumentacija (skiciran preoblikovan podvoz). Zanima ga, ali je občina to pobudo v taki obliki posredovala na ustrezne organe? Je mogoče znan že kakšen odgovor?
Odgovor je pripravil Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarskejavne službe:
Državni prostorski načrt (DPN) za elektrifikacijo in rekonstruk-cijo železniške proge Pragersko-Hodoš za območje Mestne občine Murska Sobota je biljavno razgrnjen od 31. januarja 2008 do 3. marca 2008. Javna obravnava je bila izvedena 14. februarja 2008. Mestna upravaje vse pripombe najavni obravnavi zbrala, dodala še lastne pripombe in jih že 22. 2. 2008 posredovala na Ministrstvo za okolje in prostor. Vpreostalem času javne razgrni-tve so na mestno občino in v knjigo pripomb bile podane še druge pripombe občanov. Dne 4. marca 2008je občina ministrstvu
4
MESTNI SVET
poslala še vse te preostale pripombe. Predlog za omenjeni izvenni-vojski prehod za pešce in še posebej ustrezne in smiselno umeščene klančine za kolesarje v bližini Vegove ulice je bil vključen v predane pobude in pri njem bo občina vsekakor vztrajala.
Ministrstvo za okolje in prostor bi moralo v skladu z 32. in 33. čle-nom Zakona o prostorskem načrtovanju v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi proučiti pripombe in predloge javnosti ter občine in do njih zavzeti stališča, le-ta pa posredovati občini in objaviti na spletni strani ministrstva. Zal do danes s strani ministrstva še nimamo stališč. Občina je že pisno zahtevala pojasnilo, vendar tudi na ta dopis še nismo prejeli odgovora.
Podprl je razpravo svetniškega kolega gospoda Horvata, saj bi glede imenovanj res morali narediti več reda. Menil je, da smo bili priča škandalu, ki se je dogajal v vrtcu in je zelo negativno odmeval v časopisih ter med zaposlenimi. Ti so podpirali drugo kandidatko, tudi starši so jo podpirali, župan pa je podal svoje mnenje, sicer človeško toplo, a osebno. Komisija ne more po-dati mnenja, dokler se mestni svet ne izjasni, župan pa to lahko stori. Pa čeprav mnenje poda v svojem imenu, je župan vseeno politični funkcionar in njegovo mnenje ima težo. Zaradi tega se dogaja, da člani sveta zaradi treme pozabijo pravilno glaso-vati in oddajo neveljavne glasovnice, nato pa nastane dejanski problem, saj pride do manipulacij. Menil je, da otrokov v rani mladosti ni v redu učiti, kako manipulirati za dosego nekega položaja. Koristno bi bilo predvideti postopek in poslovnik mestnega sveta preoblikovati tako, da se taki primeri čim prej onemogočijo.
Odgovor Antona ŠTIHCA:
Mag. Gujt je govoril o škandalu v vzgojno-varstvenem zavodu Vrtec. Župan ne ve, da bi v Vrtcu prišlo do škandala, nekdo naj biga sproduciral. Vzgojno-varstveni zavod Vrtec ima svet zavoda, ki o odločitvah odloča samostojno in neodvisno. Mestni svet je imenoval svoje predstavnike v svet zavoda. Kot ustanovitelj mestni svet podaja soglasja, mnenja oz. tisto, kar je v njegovi pristojnosti. Glede na to, da seje 80 ljudi oglasilo z javnim pismom županu v tednik Vestnik, to terja določene odgovore. V 20-dnevnem roku od dne, ko je bila vloga posredovana na mestni svet in Mestno občino Murska Sobota, da poda mnenje k imenovanju novega ravnatelja Vrtca, mestni svet ni zasedal. Kot župan pa je svetu zavoda poslal dopis z naslednjo vsebino:
»Zadeva: Mnenje v zvezi z imenovanjem ravnatelja Vrtca Murska Sobota
Spoštovani!
Obveščam vas, da ustanovitelj vašega zavoda (mestni svet) v 20-dnevnem roku ni zasedal, zato v tem roku tudi ni podal mne-nja k predlogom za imenovanje ravnatelja vašega zavoda. Zato vam v nadaljevanju podajam svoje osebno mnenje kot župan Mestne občine Murska Sobota. Glede na dejstva, da z doseda-njim ravnateljem sodelujem zelo dobro, da je g. Katalinič začel in še vodi nekaj projektov, ki so Vrtec Murska Sobota naredili prepoznavnega tudi v širšem okolju (tudi izven meja Slovenije kot na primer program Montesori), in da ima dosedanji ravnatelj le še nekaj mesecev do izpolnitve minimalnih pogojev za upoko-jitev, predlagam svetu zavoda, da razmisli tudi o možnosti, da
g. Kataliniča imenuje za v. d. ravnatelja zavoda za dobo največ enega leta. Povedano pomeni, da se lahko ponovi razpis za no-vega ravnatelja že proti koncu tega leta. (G. Kataliniču namreč poteče mandat ravnatelja 31. avgusta, v decembru pa bo izpolnil pogoje za upokojitev.) Sam osebno bi bil zelo zadovoljen s pravkar obrazloženim imenovanjem za v. d. ravnatelja, saj menim, da je tako tudi korektno in človeško razumljivo do dela in prizadevanj dosedanjega ravnatelja. V upanju, da upoštevate moj predlog, vas lepo pozdravljam.«
Županovo osebno mnenje ni obvezujoče za nikogar, za nobene-ga člana sveta zavoda, je pa mnenje, ki ga ima pravico poslati komurkoli. Reakcije nekaterih, ki niso bili izvoljeni, razkrivajo njihov način komunikacije. Javno pismo županu ni bilo podpi-sano; enako pismo je bilo objavljeno v Vestniku prav tako nepod-pisano. Na to pismo so sedaj zaposleni v Vrtcu reagirali. Župan je danes prejel dopis, ki je bil poslan Podjetju za informiranje, uredništvu Vestnika, z naslednjo vsebino: »Prosimo vas, da ob-javite v Vestniku naslednjo vsebino, in sicer na isti strani, kot je bil objavljen članek Odprto pismo županu s poudarjenim tiskom, vsebina pa je: »Odmev na odprto pismo županu Mestne občine Murska Sobota. Vzgojiteljski zbor Vrtca M. Sobota se je dne 16. 6. 2008 sestal na izredni seji in sprejel naslednji sklep: Člani vzgojiteljskega zbora Vrtca M. Sobota nismo avtorji in ne soavtorji vsebine odprtega pisma županu Mestne občine Murska Sobota, objavljenega v Vestniku 12. 6. 2008.«
V  javnem pismu so okarakterizirali ravnatelja, ki je že 10 let ravnatelj tega vzgojno-varstvenega zavoda, največjega porabnika sredstev našega proračuna; opredeljujejo se o naših članih v svetu zavoda. Če so tisti, ki so to pismo pisali, vzgojitelji naših otrok, se župan strinja zg. Gujtom, da že otroke učijo, kako manipulirati z javnim mnenjem, ali kakorkoli drugače.
Člani sveta zavoda so pri odločitvi samostojni in so se odločili, kot se pač so. Župana veseli, da so člani sveta zavoda upoštevali njegovo mnenje in bo ravnatelj lahko vršilec dolžnosti ravnatelja, če dobi seveda še soglasje ministra, ter da se bo lahko z decembrom, ko bo imel vse pogoje, upokojil. Razpis se lahko ponovi že oktobra, torej gre za 3 do 4 mesece. Župan se v svojem dopisu ni oprede-ljeval o nobenem kandidatu, ki je izpolnjeval pogoje, govoril je le o sodelovanju s sedanjim ravnateljem, ki je bil imenovan za ravnatelja, še preden je sam postal župan.
Tomaž DUNDEK:
Kot predstavnik ustanovitelja v svetu zavoda Vrtec Murska Sobota je pojasnil, da je oddal prazno glasovnico, ker ni imel mnenja usta-novitelja - mestnega sveta. Menil je, da je v mestnem svetu 9 svetnikov LDS, torej imajo najmanj tretjino in bi sami lahko na to temo sklicali izredno sejo.
Anton CAMPLIN:
Po drugi preureditvi Slovenske ulice stoji od sedmih še šest nedokončanih temeljev za bodoče lokale z vsemi priključki, ki štrlijo v zrak. Tako stanje traja že nekaj časa in je precej moteče. Bolje bi bilo, da bi bila na teh
5
MESTNI SVET
mestih zelenica ali kakšna klop. Predlagal je, da naj se pogoji oddaje zemljišč na Slovenski ulici skušajo prilagoditi tako, da se zanje najdejo interesenti. Sedanje stanje ni simpatično za tiste, ki tu živijo, hodijo in se vsak dan vozijo, še manj pa za goste, ki prihajajo v mesto.
Odgovor Antona ŠTIHCA:
Tudi občina si želi Slovensko ulico dokončno urediti. Že tretjič bo ponovljen razpis za oddajo zemljišč za postavitev lokalov. Če tudi na ta razpis ne bodo dane ponudbe, bo občina razpisne pogoje spremenila. Nekorektno pa bi bilo že vnaprej spreminjati pogoje, saj je pod razpisanimi pogoji ena lokacija že bila oddana. Občina želi, da se vse lokacije čimprej oddajo oz. da pride do oživitve tega dela Slovenske ulice.
Miran FORJANIČ:
V zvezi z izvedbo kolesarske steze proti Polani in proti Markišavcem je želel podrobnejšo obrazložitev poteka del in odkupov zemljišč ter zaprosil, da se odgovor v pisni obliki po-sreduje tudi KS Polana in KS Markišavci.
Odgovor je podala Nada CVETKO TÖRÖK:
Za izgradnjo kolesarske steze do naselja Markišavci in kolesarske steze Cernelavci-Polana se pridobivajo zemljišča. Nekaj težav je pri pridobivanju zemljišč za kolesarsko stezo Murska Sobota-Markišavci, kjer je bilo načeloma doseženo soglasje z lastniki ze-mljišč, ki nato niso želeli podpisati parcelacijskih načrtov, ki jih je izdelal geodet in so podlaga za sklepanje pogodb. Nekaj težav je bilo tudi z Ministrstvom za obrambo, pripravlja se namreč lokacijski načrt za novo vojašnico; v izdelavi so idejni načrti, zato zemljišča na dovozni cesti, ki prečka kolesarsko stezo, niso hoteli odprodati. Sedaj je dosežen konsenz, da bodo zaenkrat dali služnost, ko bo lokacijski načrt sprejet, pa se bo kolesarska steza vrisala in tudi odmerila. Po podpisu parcelacijskega načrta s stra-ni še ene lastnice zemljišča bo lahko podana vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Za izgradnjo kolesarske steze Cernelavci-Polana občinska uprava ni mogla pridobiti soglasja lastnice zemljišča prav na začetku ko-lesarske steze, tako da se je pristopilo k preprojektiranju projekta. Izdelan projekt je bil prejšnji teden predan, zdaj se pripravljajo pogodbe in parcelacija zemljišča. V letošnjem letu se bo pristopilo k izgradnji obeh kolesarskih stez.
Brigita PERHAVEC:
Na prejšnji seji mestnega sveta je razpravljala o ustanovi fundacije dr. Šiftarja, katere sou-stanoviteljica je od leta 1996 Mestna občina M. Sobota. Mestna občina zadnja leta ne ure-sničuje svoje, s podpisom prevzete soustano-viteljske obveznosti. Zaprosila je, da župan
oz. občinska uprava zavzameta stališče do te ustanove in ga objavita v naslednji številki Soboških novin.
Odgovor Antona ŠTIHCA:
Glede nadaljnjega soustanoviteljstva ustanove dr. Šiftarja se je treba dogovoriti na politični koordinaciji in tudi v mestnem svetu. Ko je župan nastopil mandat, je občina pokrila obveznosti, ki jih je do ustanove imela, od ustanove pa občina nikoli ni dobila poročila o porabljenih sredstvih. Tisti, ki govorijo, da mestna občina ne izpolnjuje svoje obveznosti, naj to dokažejo. Mestna občina je mea ustanovitelji ustanove, nima pa nobenih pogodbenih ali drugih obveznosti do te fundacije. Če bo tako dogovorjeno, bo podpisano nadaljnje soustanoviteljstvo fundacije. Ker je fundacija že pred leti dobila javna sredstva, poročila o porabljenih sredstvih pa m oddala, je bila v naslednjih letih za ta sredstva prikrajšana.
Ograja na južni strani pokopališča, ki je bila v zadnjih dveh letih trikrat postavljena, je spet popolnoma uničena. Postavlja se vprašanje izbire izvajalcev. Ali je res merilo za izbiro izvajalca le cena? Ali kaj je merilo? Če na koncu seštejemo stroške, je večkratno postavljanje ograje najbrž veliko dražje kot enkrat postavljena dobra ograja. Vprašala je, ali je morda zahteva ar-hitekta takšna, da mora biti postavljena prav taka ograja, kot je bila postavljena kar trikrat v dveh letih.
Odgovor Antona ŠTIHCA:
Vprašanje glede ograje na pokopališču bo naslovljeno na javno podjetje Komunala. Ta bo morala ograjo urediti tako, da se ne bo vsake toliko časa poškodovala.
Javno podjetje Komunala Murska Sobota je posredovalo naslednji odgovor:
Del vzhodnega dela in južni del pokopališča sta bila brez ograje. Na vzhodnem delu je bila zgrajena ograja, ki je obenem žarni zid. Ob snovanju omenjene ograje je bilo več dilem: kakšna na bo ograja oz. žarni zid, ki bo obenem estetski in ga bodo obča-ni sprejeli. Zaradi omenjenega je bil zgrajen žarni zid samo na vzhodnem delu pokopališča.
Ograja z žarnim zidom je tudi sorazmerno draga. Dinamika pokopov ob snovanju ni bila znana, po sedanji dinamiki bo zid zadoščal 11 let. Zaradi omenjenih dejstev je bila na južnem delu pokopališča nameščena impregnirana lesena tipska ograja. Izvajalec in tudi naročnik ob izbiri nista računala, da izbrani tip ne bo vzdržal močnega vetra.
Poškodovano ograjo (vmesna polja) smo zamenjali in izvajalcu zaračunali nastalo škodo.
Anton SLAVIC:
Glede predloga svetnika Dundeka, da bi naj LDS v primeru zapleta v Vrtcu predlagal izredno sejo mestnega sveta, je povedal, da predlagati izredno sejo in razglašati izredno stanje v Vrtcu ni namen LDS. G. Horvat in g. Gujt sta se zavzela predvsem za sistemsko
rešitev problema. Problem ni nov, v preteklosti se je tudi že dogajal, a ni bil uspešno rešen. Letos je to že peta seja mestnega sveta, skupaj z izredno, in če nekemu svetu zavoda uspe zadevo tako zmanipulirati, da poda zahtevo za podajo mnenja med petimi sejami, mandat ravnatelju pa poteče avgusta, se mu to
6
MESTNI SVET
ne zdi slučajno. Te stvari bi bilo v bodoče dobro preprečiti, ker sicer podaja mnenja izgublja svoj pomen. To je bila poanta tega razmišljanja. Takšna stvar se potem razvija naprej; skupina zaposlenih, čez 80 ljudi, se je oglasila z javnim pismom. Iz lju-bega miru verjetno nihče ne napiše odprtega pisma v časopis, ampak ker se je znašel v stiski, kar potem povzroči poslabšanje odnosov v kolektivu. Če gre človek v posledici slabih odnosov s slabo voljo v službo, se to potem pozna tudi na njegovem delu. Ljudje v vrtcih pa delajo z otroki, to pa je zelo občutljivo delo. Sam verjame, da to delo opravljajo profesionalno ter da otroci posledic zapleta ne bodo čutili. Razmišljanje njegovih kolegov gre v preprečitev takih zadev, ne pa v ustvarjanje izrednega stanja. Predlagal je, da se dogovori sistem, kako podobne stvari v bodoče preprečiti.
Terezija GRUŠKOVNJAK BRATINA:
Do zapletov pri odločanju o podelitvi nagrad je prišlo že ob kulturnem prazniku in zdaj ponovno, zato je predlagala, da se dvakrat letno - ob podelitvi nagrad ob kulturnem prazniku oz. ob prazniku Mestne občine Murska Sobota - že vnaprej, in ne med sejo,
pripravi vse potrebno za tajno glasovanje. Kandidatov za po-delitev nagrad je veliko, ni pa nujno, da se s predlogi komisije za podelitev nagrad strinjajo vsi člani mestnega sveta.
Odgovor Antona ŠTIHCA:
Za glasovanje na sejah mestnega sveta bo v prihodnje pripravljeno vse potrebno tudi za presenečenje oz. tajno glasovanje.
mag. Robert CELEC:
Seznanjen je, da je občinska uprava na razpisu Ministrstva za šolstvo pridobila sredstva za zamenjavo parketa na Osnovni šoli I Murska Sobota. V proračunu pa ni predviden delež sredstev, ki bi ga morala pokriti mestna obči-na. Zeli, da se strnejo vse sile oz. poskušajo
najti sredstva v proračunu, da pride do izvedbe investicije, ki je na tej šoli več kot nujna. Predlagal je, se na dnevni red nasle-dnje seje mestnega sveta uvrsti tudi točka rebalans proračuna ter v okviru rebalansa zagotovi ostali del sredstev za izvedbo investicije.
Odgovor Antona ŠTIHCA:
Osnovna šola I Murska Sobota je iz zadnjih dveh, treh proraču-nov mestne občine prejela največ sredstev za investicije v šolstvu, zamenjala so se okna itn. Tudi ob pripravi proračuna za letošnje leto se je razmišljalo, da bi v proračunu predvideli sredstva za obnovo parketa v telovadnici. Na razpisu države so pridobljena sredstva v višini 30 ali 33 %, ostalo pa mora zagotoviti občina. Posebej te postavke v proračunu ni, zato je sredstva treba zagotoviti z rebalansom. Dogovoriti pa seje treba tudi z ostalimi šolami. V telovadnici Osnovne šole I se izvajajo razne prireditve, koncerti, ki tako ali drugače poškodujejo parket. Vodstvo šole mora od orga-nizatorjev prireditev pridobiti ustrezno nadomestilo za uporabo prostorov.
Elizabeta ROŽMAN
je postavila naslednja vprašanja:
Zakaj je v mestu Murska Sobota še vedno dovoljena uporaba vode iz lastnih vodnjakov? Lastniki le-teh vodo lahko uporabljajo, kot želijo: ali v celoti iz svojega vodnjaka ali pa za manjšo porabo mestni vodovod - delno
prek števca, delno za večjo porabo pa vodo iz svojega vodnja-ka. Uporabniki vode iz mestnega vodovoda plačajo ob vodi še za odvajanje odplak, čiščenje odplak in okoljsko dajatev za uporabo vode. Na položnici za plačilo vode predstavlja plačilo tako imenovane kanalščine največji strošek. Plačilu le-tega pa se lastniki vodnjakov izognejo, kljub temu da vso vodo spuščajo v kanalizacijo.
Odgovor Antona ŠTIHCA:
Za uporabo vode iz lastnih vodnjakov je že pred časom Ministrstvo za okolje in prostor izdajalo dovoljenja. Lastniki vodnjakov so lahko zaprosili za izdajo dovoljenj, po plačilu taks pa so pridobili dovoljenje za uporabo vode iz vodnjaka. Tisti, ki tega dovoljenja nimajo, uporabljajo vodo nezakonito.
Na Trstenjakovi ulici je bilo postajališče za Sobočanca, ki je bilo odstranjeno. Je bilo to narejeno na pobudo posameznikov? Seznanjena je, da je bil odgovor občine podan v oddaji Trn v peti na Murskem valu, a vseeno se naj objavi tudi v Soboških novinah.
Odgovor Antona ŠTIHCA:
Na Trstenjakovi ulici je bilo postajališče Sobočanca. Po urgenci nekaterih domačinov s Trstenjakove ulice je občinska uprava to postajališče začasno umaknila, nakar je spet prišla pobuda sta-novalcev iste ulice, da se naj postajališče ponovno uvede. Odločili smo se, da se naj v tej mestni četrti opravi anketa in občani sami povedo, ali želijo postajališče avtobusa ali ne. Občinska uprava bo upoštevala mnenje, izraženo v anketi.
Zakaj so se v Murski Soboti v tako kratkem času povišale di-mnikarske storitve? Primer: Za dimnikarja so v mesecu marcu plačali 14,40 EUR, za enako storitev v mesecu maju pa 19,20 EUR.
Odgovor Antona ŠTIHCA:
Dimnikarske storitve so v domeni države, ureja jih Ministrstvo za okolje in prostor. Zaradi tega župan ne more podati odgovora glede podražitve, pridobljen pa bo pisni odgovor.
Cene storitev dimnikarske službe kot obvezne javne gospodar-ske službe so v pristojnosti države. Mestna uprava je vprašanje že naslovila na Ministrstvo za okolje in prostor in bo odgo-vor posredovala v pisni obliki takoj, ko ga bo z njegove strani prejela.
Otroško igrišče se je zelo lepo uredilo, okrog je lepa ograja, igrišče je dobro obiskano. Vendar igrišče obiskujejo tudi psi,
7
MESTNI SVET
oziroma jih tja pripeljejo lastniki. Ker se tam igrajo otroci, naj se ob vhodu na igrišče postavi tabla, ki prepoveduje, da bi s psi hodili na igrišče.
Odgovor Antona ŠTIHCA:
Ob otroškem igrišču bo postavljena tabla za prepoved vboda s psi; župan upa, dajo bodo občani upoštevali.
Čigava last so zelenice pri blokovskih naseljih? Če je del le-teh last etažnih lastnikov, se naj to vpiše v kataster. Če so občinske, zakaj bi posamezniki plačevali košnjo?
Odgovor Antona ŠTIHCA:
O zelenicah pri stanovanjskih blokih je župan že večkrat govoril. Zelenice ob blokovskih naseljih, ki so znotraj tako imenovane gradbene parcele, bi naj bile v lasti etažnih lastnikov. Tisti sta-novanjski bloki, ki še nimajo določene gradbene parcele in za katere na upravni enoti še ni speljan postopek o določitvi gradbene parcele, se še ne morejo vknjižiti kot lastniki tega zemljišča. Zato je trenutno lastnik teh zemljišč še vedno Mestna občina Murska Sobota, ampak po zakonodaji jim to zemljišče pripada, speljati pa je treba postopek na upravni enoti (prek upravljavcev). Ko bo za kakšen večstanovanjski objekt podana takšna vloga, bo mestni svet sprejel sklep, da se zemljišče brezplačno odtuji iz fonda mestne občine in preide v fond etažnih lastnikov. Nekateri stanovanjski bloki to že delajo, nekateri pa še ne.
Dodatni odgovor je pripravil Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe:
Površine ob stanovanjskih blokih (tudi zelenice) v M. Soboti niso javne površine, zato se vzdrževanje teh površin ne izvaja kot jav-na gospodarska služba, oziroma jih ne vzdržuje Javno podjetje Komunala. Ta zemljišča, katerih formalna zemljiškoknjižna lastnica je sicer Mestna občina Murska Sobota, se po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002) štejejo med skupne dele stavb, na katerih so imeli na dan uveljavitve Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97) pravico uporabe etažni lastniki ne glede na to, ali so bile te parcele odmerjene kotfunkcionalno zemljišče ali ne. Takšne parcele ali njihovi deli se štejejo kot gradbena parcela takšne stav-be v etažni lastnini in so v solastnini vseh etažnih lastnikov. Ce pravica uporabe ni bila vpisana, se gradbena parcela ugotavlja na podlagi dokumentacije za gradnjo objekta. Ne glede na vknjižbo v zemljiški knjigi so torej to zemljišča, ki so po navedenem zakonu lastnina etažnih lastnikov, zato so jih le-ti dolžni tudi vzdrže-vati, v vsakem trenutku pa lahko etažni lastniki ali v njihovem imenu upravniki sprožijo postopek določitve gradbene parcel na Upravni enoti M. Sobota in postopek vknjižbe etažne lastnine v skladu z zakonom.
Kolesarska steza Černelavci-Polana je bila že zakoličena, dela se ne izvajajo. Zakaj?
Odgovor je naveden pod vprašanjem g. Mirana Forjaniča.
Kdaj se bo kje postavilo kakšno obeležje, plošča, spomenik zaslužnim za našo Soboto? Imamo zelo lepo urejeno najstarej-šo hišo v Murski Soboti. Prav gotovo pa nas malo ve, da je na Slovenski ulici. Kako nanj bi to vedel nekdo, ki pride k nam na obisk? Pa še več je takih stvari, ki bi obiskovalce zanimale, a so skrite.
Odgovor Antona ŠTIHCA:
V okviru prireditve Soboški dnevi bo postavljeno obeležje Primožu Trubarju, pripravlja pa se analiza o tem, kateri pomembni ljudje v našem okolju bi si zaslužili postavitev spominskega obeležja. Po opravljeni analizi bo mestni svet s tem seznanjen.
Kinodvorana je zaprta za kinopredstave. Zanima jo, ali se bodo v njej še naprej odvijale različne kulturne prireditve, kot je bilo zdaj na primer srečanje pevskih zborov. Lepo bilo, če bi takrat bilo v dvorani vsaj kakšno cvetje.
Odgovor Antona ŠTIHCA:
S kinodvorano upravlja Zveza kulturnih društev. Verjetno si vsi v kinodvorani želimo prireditev, dokler se ne bo začela investi-cija gradnje kinodvorane. Glede gradnje se trenutno zaključuje projektiranje. V letošnjem letu bodo oddana dela in začela se bo rekonstrukcija kinodvorane, do takrat pa se kinodvorana lahko uporablja.
Del parka spet ni pokošen, trava je zelo visoka. Zanimivo je, da je lansko leto v tem času postavila enako vprašanje za isti del parka.
Odgovor Antona ŠTIHCA:
Vprašanje glede košnje trave v parku je bilo že večkrat postavljeno. Pridobljen je bil tudi odgovor, da je v delu parka (zahodnem delu, v bližini Osnovne šole I) travinje zaščiteno, saj gre za posebno vrsto, trave pa se ne kosi, dokler ne dozorijo semena.
Dodatni odgovor je pripravil Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe:
Nekaj dni po zastavljenem vprašanju je bil celoten park (tudi gozdni del) pokošen. Košnja je bila izvedena v skladu z načrtom vzdrževanja parka, oziroma v terminu, ki je z njim za ta del parka določen. Izčrpen odgovor na povsem enako vprašanje v lanskem letu je bil članom mestnega sveta že posredovan, v njem pa je mestna uprava zapisala: »Zahodni del parka je pogodbeni vzdrževalec pokosil res nekoliko kasneje, in to zaradi posebnih -zaščitenih vrst rastlinja, ki rastejo tukaj. Zato se ta del parka kosi prvič, ko semena dozorijo. Sicer pa sije mestna uprava glede košnje tega dela parka pridobila strokovno mnenje g. A. Šiftarja, ki je bilo članom mestnega sveta prav tako že posredovano.
Glede na to, kaj vse Sobočani sprašujejo, povedo, je razvidno, da imajo Soboto res radi. Zato nam ne sme biti za nič vseeno.
8
MESTNI SVET
Dezider ŠOOŠ:
Na vprašanja, ki jih je postavil na prejšnjih sejah, je prejel odgovore. Z odgovori želi se-znaniti krajane. Poškodbe na cestah zaradi gradnje plinovoda bodo sanirane v kratkem, po prioritetnem programu. S predstavnikom mestne uprave je bil opravljen ogled na tere-
nu. Občina bo posredovala pri izvajalcu, pri Mestnih plinovo-dih, da se jarek ob cesti med bankino in cesto dejansko odpravi. Cesta se bo preplastila, pločnike oz. robnike pa bodo popravili usti, ki so jih poškodovali.
Direkcija za ceste RS je sporočila, da ureditev prehoda za pešce pri pokopališču v Veščici sodi v pristojnost občine.
Za odvajanje zalednih vod iz Borejcev, Kupšincev, Veščice in Cernelavcev tečejo razgovori oz. dela na pripravi postopkov za zbiranje ponudb.
Daniela ŽITEK:
Na prejšnji seji se je mestni svet seznanil in odobril projekta komasacije v k. o. Bakovci in k. o. Krog. Zanima jo, če se lahko vključi tudi komasacija v k. o. Satahovci.
Odgovorje podal Štefan CIG AN:
Komasacijsko območje Krog in komasacijsko območje Bakovci se vodita ločeno, saj sta to dve komasaciji; k. o. Satahovci pa žal ni vključena. Če bi bila v komasacijo vključena cela občina, bi bile rešitve precej lažje. Naknadna vključitev k. o. Satahovci v komasacijo ni možna.
Pomurski vodovod
pred začetkom gradnje
Karlo Vrataric
Izredna seja Sveta pomurske razvojne regije v začetku meseca julija je imela le eno točko dnevnega reda - izgra-dnja in obratovanje ter skupno upra-vljanje regionalnega sistema oskrbe prebivalstva Pomurja s pitno vodo.
Seje sta se udeležila tudi mini-ster za okolje in prostor Janez Podobnik in generalna direkto-rica direktorata za evropske za-deve in investicije mag. Bernarda Podlipnik. Čeprav so bile pogod-be podpisane že pred nekaj leti, je bil največji korak storjen v lanskem letu ob odločitvi, da bo pomurski vodovod imel funkci-onalno tri podsisteme, za katere bodo skrbeli trije upravljavci, saj se župani o enem samem upra-vljavcu niso mogli dogovoriti. Po zadnjih podatkih bo gradnja vodovoda stala približno 68 mi-lijonov evrov, od tega bodo iz kohezijskega sklada namenjena sredstva v višini 40 milijonov evrov, 17 milijonov evrov bo
prispevala država, preostalih 11 milijonov evrov pa bodo porav-nale občine. Gre za sredstva prve faze, medtem ko bo za drugo fazo treba priskrbeti dodatnih 40 mi-lijonov evrov za zaščito vodnih zajetij, ki pa jih bo iz vodnega sklada v celoti zagotovila drža-va. Za največji kamen spotike je doslej veljal delež sredstev, ki jih bodo morale prispevati lokalne oblasti. V konzorcialni pogodbi iz leta 2005 je bilo namreč dolo-čeno, da bodo občine prispevale le do deset odstotkov vrednosti projekta, kasneje pa se je izkaza-lo, da bi morale poravnati tudi dvajsetodstotni davek na doda-no vrednost, ki ni upravičeni strošek. »Vsepovsod davek na dodano vrednosti plačajo obči-ne, a našli smo drugo korektno rešitev, tako da bo delež občin, ki je bil dogovorjen v prvem osnutku, pokrila država, kar gre za dobro kompromisno rešitev, ki so jo sprejeli tudi župani,« je z zadovoljstvom povedal minister Podobnik.
Mag. Bernarda . Podlipnik je povedala, da so idejne zasnove vodooskrbe Pomurja v zaključni fazi, projektanti pa delajo na vseh treh podsistemih sočasno, kar je postalo možno šele sedaj, ko so
vsi trije sklenjeni z medsebojnimi pogodbami in so določene ob-veznosti občin. S prehodom na tri podsisteme se je zgodil velik premik, ki je pripeljal je tudi do tekmovalnosti med občinami. V debati so se pojavila vprašanja, da naj bi ministrstvo favoriziralo enega od podsistemov, kar pa je Podlipnikova odločno zanikala in pojasnila: »Vsi projekti bodo šli sočasno, ker nobena občina v vaši regiji ni vredna manj ozi-roma manj potrebna vode. Tri vloge, tri odločbe - ampak ker gre za zaokroženo celoto, bo ce-lota s strani države tako s teh-ničnega, pravnega in finančnega vidika enakovredna.« Prve gra-dnje naj bi se pričele že letošnjo jesen, glavnina gradnje pa bo po pričakovanjih med letoma 2009 in 2011. Pomurski vodovod bi moral biti v zaključni fazi ali že dokončan nekje do leta 2013.
9
AKTUALNO
Mestna občina
Murska Sobota je praznovala
Aleksandra Grah
Mestna občina  Murska  Sobota je 16. julija 2008 praznovala  že svoj 12. ob-činski  praznik  in o b tej priložnosti  je v grajski  dvorani potekala slavnostna seja mestnega sveta, na kateri so po-delili priznanja  in zahvalne  listine.
Na seji je zbrane nagovoril podžupan mestne občine Jože Casar, ki je poudaril pomen medsebojnega sodelovanja in povezovanja v dobrobit razvoja občine. »Velikokrat opažam, a tudi mnogokrat na lastni koži občutim, da se posamezniki pre-malo zavedajo, da smo vsi skupaj nosilci oblasti, kar pa seveda ne pomeni samo politične oblasti, ampak pomeni tudi dolžnost de-lati skupaj za naše javno dobro,« je razmišljal Casar.
Letos je najvišje priznanje obrtni-ške zbornice - obrtnik leta 2008 - prejel Ernest Bransberger, ki je na proslavi prav tako sprego-voril nekaj besed. V nagovoru
je izpostavil pomen obrtništva: »Vemo, da si danes brez obr-tništva in podjetništva v mestni občini razvoja gospodarstva ne moremo več zamisliti, saj le-to predstavlja velik gospodarski in razvojni potencial Mestne ob-čine Murska Sobota; čeprav so konkurenčnost, inovativnost in podjetnost domena zasebnega sektorja, je res, da je poslovna uspešnost odvisna tudi od lokal-ne skupnosti, ki s svojimi ukrepi vpliva na pogoje gospodarjenja. Prav obrtniki in podjetniki ima-mo pri zagotavljanju delovnih mest in celotnem hitrejšem ra-zvoj zelo pomembno vlogo, zato je treba tako na občinski kot
medobčinski ravni povezati ter spodbuditi vse podjetnike in ne-nazadnje tudi različne institucije,
10
AKTUALNO
da rudi v prihodnje prispevajo svoj delež k še učinkovitejšemu in sistematičnejšemu razvoju.« Na slovesnosti so bila podelje-na naslednja priznanja: Anton Tonček Kos je prejel naziv »častni občan« Mestne občine Murska Sobota, plaketo mestne občine je prejela socialna delavka Julijana Rajnar za življenjsko delo na po-
dročju zdravljenja odvisnosti od alkohola.
Zahvalne listine so iz rok podž-upana mestne občine, Deziderja Šooša, prejeli Darko Rudaš za uspešno in aktivno 12-letno delovanje na področju romske problematike. Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota ob 40-letnici delovanja
in Marjan Čenar za sodelovanje pri ustanovitvi in večletno stro-kovno, organizacijsko in anima-cijsko delo pri delovanju Društva za izobraževanje za tretje življenj-sko obdobje pri Ljudski univerzi Murska Sobota.
Dan, ko občina Murska Sobota praznuje svoj praznik, je bil dolo-čen na podlagi prve omembe nje-
nega imena v pisnih virih, in le-ta sega v leto 1348. Temu primerno je bil izbran tudi spremljevalni program slavnostne seje, saj je za kulturni pridih poskrbela glasbe-na skupina Gallenberg Vaganti, ki izvaja srednjeveško glasbo 13., 14. in 15. stoletja.
11
TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE SVET VODNIH UŽITKOV IN DOŽIVETIJ
Zaigrajte na strune novega Ford Focusa.
AKTUALNO
Stati in obstati
Brigita Bavčar
Odkritje portretnega obeležja Primoža Trubarja v Soboškem parku je bilo nedvomno vrhunec tukajšnjih prireditev v počastitev 500. obletnice njegovega rojstva. Trubarjev drevored je bil v vro-
čem julijskem dnevu prizorišče slovesnosti, na kateri je Primoža Trubarja upodobil dramski igralec Tone Kuntner, zapel je ženski pevski zbor iz Križevcev na Goričkem, ki ga vodi Tomaž
Kuhar, slavnostni govorniki pa so bili trije.
Prisotne je najprej pozdravil župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec in spomnil na življenjsko pot in dela velike-ga moža, ki ga Slovenci šele zdaj častimo.
Za posameznika je pomembno stati in obstati, veličina naro-da pa je v tem, kako slavi svoje velikane, da jim ne bo treba v »nigder dom«, smo slišali v nago-voru škofa evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Geza Erniša, ki je uvodoma citiral pesem Antona Aškerca.
Generalni vikar katoliške cerkve v Prekmurju msgr. Franc Režonja
je v povedanem pred odkritjem portretnega obeležja Primoža Trubarja uporabil Trubarjev zna-čilni nagovor »Lubi Slovenci« in spomnil na njegovo ljubezen do slovenskega naroda, čeprav je ži-vel v tujini. Pripomnil pa je tudi, da v Evropi nismo od včeraj, am-pak že dolgo doma. Govornikom, ki so skupaj od-krili portretno obeležje Primoža Trubarja v Soboškem parku, se je pridružil tudi avtor obeležja, akademski kipar Drago Tršar. Na slovesnosti so bili prisotni tudi številni drugi vabljeni gostje in naključni obiskovalci ter verniki evangeličanske cerkve.
Trubarjeva herma
Robert Inhof
Murska Sobota je po skulpturah Borisa in Zdenka Kalina (rdečearme-jec in partizan), ki sta bili postavljeni leta 1945 na Spomeniku zmage, in skulpturi Štefana Kovača, ki jo je leta 1953 naredil Miki Muster, končno dobila novo javno skulpturo. Leto 2008je leto, ko naša država praznu-je 500. obletnico rojstva prvega supe-rintendenta Slovenske evangeličanske cerkve, ki nam je dal prvo knjigo v slovenskem jeziku. Leto 2008je vla-da razglasila za Trubarjevo leto, tako da bodo do konca leta po vsej državi potekale slovesnosti v počastitev tega dogodka. Razumljivo je, da se mo-
goče lahko zdi komu murskosoboško obeležje majhno in nepomembno, a je po svojih dimenzijah točno to, kar naj bi bilo - spominsko obelež-je. Pomembno in nezanemarljivo je dejstvo, daje spominsko obeležje delo akademskega kiparja Draga Tršarja, enega naših najpomembnejših mo-dernističnih kiparjev. Mimogrede, v nekem italijanskem pregledu svetov-nega kiparstva 20. stoletja je izmed kiparjev nekdanje Jugoslavije pred-stavljen le Drago Tršar.
Drago Tršarje z Mursko Soboto po-vezan na dokaj nenavaden način. Tršar je vzporedno ob vseh svojih velikih ciklih, s katerimi je zaslovel, ustvaril še en poseben in svojevrsten cikel erotičnih del, ki pa jih javno ni nikoli razstavil. Leta 2006 se je Tršar odločil za razstavo, ki jo je ho-tel postaviti samo enkrat in je ni ho-tel seliti v druge galerije. Razstava z naslovom Umik v zasebno. Erotična dela Draga Tršarja je tako bila dobe-sedno enkratno postavljena na ogled v Galeriji Murska Sobota, kjer je ob tej priložnosti izšel tudi katalog s spremnima študijama dr. Jureta Mikuža in spodaj podpisanega. Nekaj, kar bi ob drugačnih zgodo-
vinskih in okoliščinah ter dejstvih sodilo v New York ali London, je našlo svojo prvo in edino prezenta-cijo prav Murski Soboti. Za razliko od velikega števila umetnikov, ki so ob 500-letnici Trubarjevega rojstva ustvarjali Trubarjevo podobo pred-vsem namensko, je Drago Tršar eden redkih umetnikov, ki se je v svojem opusu že več desetletij intenzivno ukvarjal z njegovo podobo. Kakor vse portretne upodobitve Primoža Trubarja tudi Tršarjevo delo v osnovi temelji na najstarejši znani upodobitvi Trubarja na lesorezu Jacoba Lederleina iz leta 1578. Pri portretnih upodobitvah je namreč tako, da okvir ali trdna, obrazna kostna struktura ostane ista, saj je portretirani prepoznaven prav prek te strukture. Diferencirana modela-cija slikarskih in kiparskih portretov pa se nanaša na valovanje sprememb, ki se odražajo na površini umetnine in na takšen način pogojujejo razno-likost ustvarjalnih pristopov. Sigmund Freud v svojem delu Da s Unheimliche pravi, da je grozljivo tista vrsta strah vzbujajočega, ki se vrača k nečemu, kar nam je od nek-daj znano in že zdavnaj domače, ter
doda, da imajo odtrgani udi, dlan, ki je ločena od roke, noge, ki plešejo same od sebe, na sebi nekaj skraj-no grozljivega. Kako torej narediti portretno obeležje samo z glavo, da le-ta ne bi delovala grozljivo! Drago Tršar je na svojem kipu enostavno izpustil ramena in dal glavo pritrditi neposredno na ozek in visok granitni podstavek. Rezultat ni le dinamično portretno obeležje, pač pa pojmo-vanje podstavka kot abstraktnega nadomestka telesa. Zanimivo je, da najdemo takemu pristopu ustrezne reference v antiki. V antični umetno-sti so pogosti četverokotni podstavki, ki so se na vrhu zaključevali s skulp-turo glave. Najpogosteje so take glave prikazovale Hermesa in so se zato imenovale herme (hermae). Tršarjeva herma Primoža Trubarja seveda neposredno nima nobene povezave s starogrškim Hermesom, posredno pa je analogija več kot ustrezna. Iz Hermesovega imena iz-haja beseda hermenevtika, ki je gr-škega izvora (hermenefo: razlagam, pojasnjujem, tolmačim, prevajam, interpretiram) in pomeni najprej teorijo tolmačenja in razlaganja. V tem kontekstu vidimo povezavo med
12
AKTUALNO
hermo upodobljenega in prevajanje Svetega pisma v materne jezike in reformacijsko hermenevtiko, po ka-teri so posameznosti nekega teksta umljive samo iz celote tekstološkega sklopa, ki je značilen za protestantsko teologijo 16. stoletja.
Portreti človeških glav se delajo naj-več v razmerju 1:1, torej v naravni velikosti. Če je glava večja od tega razmerja, deluje na gledalca grozeče. Ker človeško glavo vedno vidimo kot del celotnega telesa, se nam ponava-di zdi precej večja, kot dejansko je. Ker glavo smatramo kot sedež, duše, razuma in lastne - tako psihične kot fiziognomične - identitete, smo ponavadi razočarani, ko ugotovimo, kako majhna je glava v nasprotju z našimi pričakovanji. To lahko preverimo tako, da v kopalnici na zarošenem ogledalu izrišemo obrise svojega obraza in ta obris pogledamo iz odmika.
Ker gre za portretno obeležje Primoža Trubarja, je osnovna rešitev bila predvsem ena - obeležje je bilo treba postaviti v bližino murskosoboškega Trubarjevega drevoreda. Če bi se po-stavilo v sam drevored, torej med dva topola, se tako ne bi izpostavilo, da je med dvema topoloma postavljeno obeležje, ampak bi se izpostavilo ne-kaj povsem nasprotnega - dejstvo, da med vsemi ostalimi topoli manjkajo skulpture. Četudi bi skozi čas zapol-nili vsa prosta mesta med drevesi, bi se tako izrazil strogi geometrizem, ki bi odlično sodil v francoski park, v angleškem, kakršen je naš, pa se ne bi obnesel. Resje, daje bistvo skulp-ture v tem, da so v nasprotju s sliko tridimenzionalne in se morajo in se
lahko gledajo z vseh strani. Vendar pa to ne velja povsem za portretna poprsja in portretne glave, saj so takšne skulpture namenjene pred-vsem frontalnemu pogledu. Če bi Trubarjevo obeležje stalo v katerem koli nizu drevoreda, bi ga gledalec, ki bi stal ob drugi strani drevoreda, vedno gledal v hrbet. Majhna por-tretna obeležja rabijo kuliso, če so postavljena v samem mestu, arhitek-turno, če v parku, pa naravno kuliso. Prav tako ne smejo prevladovati nad prostorom, ta moment je rezerviran za monumentalno plastiko. Majhna obeležja so, v skladu s svojo naravo, vedno postavljena nevsiljivo, tako da se gledalcu ne vsiljujejo, ampak jih mora le-ta “odkriti". Murskosoboško spominsko obeležje Primoža Trubarja lahko predstavlja sijajen uvod v niz spominskih obeležij pomembnim Prekmurcem in nenazadnje tudifon-tani, ki jo mesto prav nujno potrebu-je, in za katere si želimo, da bi jih v prihodnosti tudi dobili. Pomembno je predvsem dvoje -da se nihče, ki si obeležje zasluži, ne pozabi in izpusti, ter to, da morajo biti ta spominska obeležja vrhunska umetniška dela. Kajti če je spominsko obeležje kot umetniško delo slabo, neprepričlji-vo in nepomembno, se naredi slaba usluga tistemu, čigar spomin bi naj obeleževala, kakor tudi samemu me-stu. Slaba javna plastika namreč ne le, da ni referenčna, da se ne pojavlja reproducirana v tisku in o njej nih-če nič ne piše, temveč hkrati postane „nepozabna“ v mentalnih sklopih tako javnega mnenja kakor tudi strokovnega diskurza.
Drago Tršar
Drago Tršar se je rodil v Planini pri Rakeku leta 1927. Leta 1944 je risal v Goršetovi risarski šoli in kiparil pri kiparju Borisu Kalinu: to ga je usmerilo v kiparstvo.
Na Akademiji za likovno ume-tnost v Ljubljani je diplomiral leta 1951. Bil je učenec Borisa Kalina, Zdenka Kalina, Karla Putriha in Petra Lobode. Študij kiparske specialke je nadaljeval pri profe-sorju Frančišku Smerduju. V se-zoni 1956/57 je bil prvi štipendist Prešernovega sklada v Italiji. Leta 1953 je bil kot edini kipar član »Skupine 53«, mladih moderno usmerjenih slikarjev.
Pomemben preobrat v svojem kiparstvu je Drago Tršar napravil leta 1957 z množično pojmovano skulpturo. S problematiko plastike množic je Tršar izvirno vstopil v so-časno svetovno kiparstvo. Temu so sledila vabila na najpomembnejše svetovne razstave, Beneški bienale,
Documento v Kasslu, Middelheim park v Antwerpnu in Gugenheim Museum v New Yorku.
Leta 1960 postane asistent na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 1967 docent, leta 1974 izredni profesor, redni profe-sor paleta 1978. Bilje predstojnik kiparskega oddelka.
Leta 1969 je bil soustanovitelj »Gruppe 69«. Leta 1991 je postal član Slovenske akademije znano-sti in umetnosti. Poleg kiparstva se ukvarja tudi z risbo, grafiko in keramiko. Za svoje delo je dobil številna domača in mednarodna priznanja in nagrade.
Imel je nad 60 samostojnih razstav, med skupinskimi so najpomembnejše:
Premiere Biennale de la Mediterranee, Musee des Beaux -Arts, Alexandrie; prva nagrada za kiparstvo, 1955;
XXXIX. Bienale di Venezia, Venezia, 1958;
II. Documenta '59. Internationale Ausstellung. Kunst nach 1945, Kassel 1959;
The Salomon R. Guggenheim Museum, New York; Art Gallery of Ontario, Toronto; The National Gallery of Canada, Ottawa; Montreal Museum of Fine Arts, Montreal, 1967;
Formes humaines; Dixieme Biennale de la sculpture contem-poraine; Pare Meunier - Noisiel, Marne - la valee, 1982;
Evropa - Evropa: Stoletje avant-garde v srednji in vzhodni Evropi, Kunst- und Ausstellungshalle der BRD, Bonn, 1994.
vo Rizling polko, ki so jo mno-gi kritiki poimenovali za pravo detektivsko zgodbo. Rizling polka je pisateljev romaneskni prvenec. Petčlanska komisija v sestavi Vanese Matajc, Mateja Bogataja, Vesne Jurca Tadel, Petra Kolška in Urbana Vovka se je za Kardošev roman odločila, ker je po eni strani sproščujoč, po drugi pa odpira široke možnosti za bolj
Med vsemi nominiranci za na-grado kresnik je letos žirijo pre-pričal Štefan Kardoš z Rizling
polko.
Na Cankarjevem vrhu na Rožniku so 23. junija podelili Delovo nagrado kresnik, presti-žno nagrado za najboljši roman preteklega leta. Tudi letos je kresnik šel v roke Pomurcu, in sicer Stefanu Kardošu za njego-
Kresnik v roke Pomurcu
obvezujoče branje. Ana Rozman je v recenziji Kardoševega roma-na zapisala: »V samostojnem romanesknem prvencu Štefan Kardoš preizprašuje tradiciona-listične družbene vzorce. Gre za sinhrono prepleteno pripoved z dvema protagonistoma — Cveto Golja je varuh patriarhalnega sveta, David Švec pa odpadnik in »morski človek z velikim tičem«.
Oba sta v obdobju pomembnih življenjskih sprememb; Golja pri-čakuje otroka, Švec pa po stečaju svoje firme preživlja dneve v za-vetju domačega stanovanja in se prepušča nerazumnim blodnjam. Zgodba se zaostri, ko Golja po-dvomi o očetovstvu nerojenega otroka, čigar morebitni oče je prav Švec.«
Aleksandra Grah
AKTUALNO
Hudo neurje s točo
tudi na območju mestne občine
Geza Grabar
Orkanski vrtinčasti veter — ne-kateri so prepričani, da je div-jal tornado, vmes pa je padala še toča, je v nedeljo, 13. julija, okrog 16.30 pustošil tudi na širšem območju Mestne občine Murska Sobota.
Veter je podiral vse pred seboj: ruval in lomil je stoletna dreve-sa, odkrival hiše in gospodarska poslopja, odnašal strehe z njih, toča — ponekod je padala kot kurja jajca debela in tako gosta, kot bi snežilo, pa je povsem uni-
čila poljščine in pridelke v trajnih nasadih.
Takega neurja in v tako velikem obsegu — pas je segal vse od ob-čine Kamnik v osrednji Sloveniji čez Savinjsko dolino, južno od Maribora, Slovenske gorice ter Prlekijo in Prekmurje na sloven-skih tleh še nismo doživeli. Po prvih ocenah je škode za več kot 60 milijonov evrov. Med najbolj prizadetimi območji je prav mur-skosoboška mestna občina.
O kako obsežnem pustošenju v mestni občini govorimo, pove že podatek, da so bile tega dne in še kar nekaj naslednjih pri sanaciji posledic na terenu domala vse sile zaščite, reševanja in pomoči, naj-bolj številni so bili gasilci. Preden so pomagali pri prekrivanju na desetine odkritih hiš z zaščitno folijo, odstranjevanju dreves z vozišč in objektov, črpanju vode ipd, so se lotili gašenja požara pa-kirnice, garaž in kokošje farme v Polani, kjer je zagorelo zaradi udara strele. Pri gašenju požara so sodelovala gasilska društva iz Mestne občine Murska Sobota. Zaradi neprevoznosti cest, ki so bile zaprte zaradi podrtega drev-ja, pa so v gašenje požara bili vključeni tudi gasilci iz Občine Puconci.
Poveljnik CZ MO Murska Sobota Stanislav Wolf, ki je koordiniral delo na terenu, je povedal, da je bilo samo na območju mestne
občine 53 objektov tako močno poškodovanih, da so se v sanacijo posledic vključile gasilske enote in enote civilne zaščite, zlasti pri odstranjevanju podrtih dreves, poškodovanih električnih in dru-gih vodov, javne razsvetljave, a so bili v polnem številu angažirani tudi delavci Komunale, Elektra, Telekoma. Odkritih ali poško-dovanih je bilo nekaj sto stano-vanjskih hiš in gospodarskih po-slopjih. Najhuje je bilo v Gajevi ulici v Cernelavcih, kjer je veter močno načel ostrešja in dodobra odkril kar 13 hiš, kot je tudi v Ulici ob kapelici na Pušči. Na stanovanjski hiši v Markišavcih je veter v celoti odnesel streho na sosednjo hišo, močno sta jo sku-pili tudi ostrešji vrtca na Pušči in gasilskega doma v Černelavcih, odneslo je tudi ostrešje v Veščici in istočasno uničilo še sosednje ... S podrtimi in izruvanimi drevesi, nekatera stara 200 in več let, pa ni bilo prizanešeno niti Soboškemu parku, ki je bil zaradi varnosti ljudi zaprt do odstrani-tve poškodovanega drevja.
Sicer pa je neurje najbolj pri-zadelo kraje Pušča, Cernelavci, Veščica, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci in samo mesto Murska Sobota.
Poveljnik Gasilske zveze MO Murska Sobota Franc Olaj nam je postregel s podatkom, da je samo v akciji še isti večer skupaj
14
AKTUALNO
sodelovalo 134 operativcev iz domala vseh društev zveze, ki so v času od 16.30 do 24. ure opra-vili 708 delovnih ur. Intervencije so se nadaljevale naslednje dni, tako da je bila občanom nudena pomoč za zaščito njihovega pre-moženja. V vseh intervencijah so bila vključena gasilska vozila in pripadajoča oprema. Skupaj je 196 gasilcev za sanacijo posledic neurja porabilo 1.165 delovnih ur.
V odpravljanje posledic neurja se je v sodelovanju s podjetje-ma Komunala in Saubermacher & Komunala vključila tudi Mestna občine Murska Sobota. Prizadevali so si vzpostavitev stanja, ki zagotavlja minimalne pogoje za življenje ljudi in za-ščito njihovega premoženja; v Kupšincih, Veščici, Černelavcih in na Pušči so postavili kontej-nerje, v katere so lahko občani odlagali uničeni material (leseni odpadni material, pločevina, stre-šniki), občina pa je po ustrezni pripravi za transport azbestnih
plošč poskrbela tudi za odvoz le-te zdravju nevarne kritine.
Na dogovorjenem mestu so zbirali tudi podrta drevesa in vejevje.
Komisija Mestne občine Murska Sobota za popis škode opravlja svoje delo na terenu, dodatne in-formacije lahko občani dobijo na telefonski številki: 02-525-16-21. Občani naj za obisk komisije pripravijo potrebne podatke
(davčna številka, EMŠO in šte-vilka parcele), Vse informacije so objavljene tudi na spletni strani Mestne občine Murska Sobota: www.murska-sobota.si.
Mestna občina Murska Sobota je odprla transakcijski račun, na katerega lahko posamezniki in podjetja daru-jejo sredstva za odpravo posledic neurja, ki je v občini povzročilo veliko škode. Sredstva, zbrana v ta namen, bo mestna občina posredovala tistim, ki so bili v tej nesreči najbolj prizadeti.
Številka računa je 01280-0100011405, sklic 00 7141-0003-08 (humanitarna pomoč - ujma).
Ze vnaprej se zahvaljujejo za pripravljenost pomagati v stiski.
15
AKTUALNO
brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota
splet: WWW.0bcan.si/murskas0b0ta brezplačna tel. št: 080 88 54
Nekatera vprašanja občanov
Vsa vprašanja so na voljo na www.obcan. si/murskasobota/
košnja zelenic nad zaklonišči Vprašanje občana: Najprej vas želim po-hvaliti za vašo odzivnost, ki je v skladu z zagotovili župana. Bi pa želel opozoriti na problematiko košnje zelenic nad zaklonišči v MO Murska Sobota. Ta košnja se vrši zelo redko, po nekaterih podatkih le 2- do 3-krat letno, kar je po mojem mnenju bistveno premalo. Lokacijsko se zaklonišča nahajajo v zaključenih stanovanjskih kompleksih in stanovalce upravičeno moti pogled na vi-soko travo ter plevel, ki se razrašča po njih. Neurejene zelenice pa verjetno niso nekaj, kar bi pritegnilo oko turista oz. obiskovalca mesta Murska Sobota. V upanju, da se bo ta zadeva popravila oz. uredila v dobro vseh, vas lepo pozdravljamo.
Odgovor občinske uprave: Spoštovani, v na-daljevanju vam pošiljamo odgovor v zvezi s košnjo zelenic nad zaklonišči: Mestna obči-na Murska Sobota ima sklenjeno z izvajal-cem, podjetjem Komunala, d. o. o. iz Murske Sobote, pogodbo za košnjo trave na površinah, ki so v lasti Mestne občine Murska Sobota. Po tej pogodbi bo izvajalec izvedel štiri košnje trave v letu 2008 in do danes je bila izvedena ena košnja trave. Izvajalcu je bilo posredovano naročilo, da v naslednjih dneh izvede drugo košnjo trave na območjih, ki so predmet po-godbe in v katera spadajo tudi površine nad
zgrajenimi zaklonišči v Mestni občini Murska Sobota. S prijaznimi pozdravi, vaša Občinska uprava
Košarkarsko igrišče - Vrtna ulica, .Murska Sobota
Vprašanje občana: Najprej bi se vam lepo zahvalil za vaše dobro delo v tem mandatu. Kot stanovalec Vrtne ulice in uporabnik ko-šarkarskega igrišča ob naši ulici bi rad upo-zoril na zlomljen obroč na igrišču. Zaradi večjega obiska igralcev na tem igrišču zdaj ni prostora za vse in želimo si, da bi zlomljen obroč zamenjali.
Se veliko uspehov naprej, lep pozdrav
Odgovor občinske uprave: Sporočamo vam, da je za vzdrževanje športnih in drugih površin v skladu s pogodbo o vzdrževanju javnih površin odgovorna Komunala javno podjetje, d. o. o. Murska Sobota, ki je o zadevi obveščena in bo v kratkem zamenjala obroč. S prijaznimi pozdravi,
vaša Občinska uprava
Peš cona med trgovino Huber in vrtcem Gozdiček
Vprašanje občana: Med trgovino Huber, vrtcem Gozdiček in Ulico Stefana Kovača je prijetna peš cona - potka, po kateri pa žal ve-likokrat avtomobili vozijo k stanovanjskim blokom na Stari ulici - tudi prek zelenic, tudi motoristov je veliko. Ogrožajo pešce, še
posebej otroke, saj so kar precej ignorantski. Je kakšna možnost postaviti recimo pilo-ne ali korita z rožami (lahko prevzamemo Jorasove. :))
Odgovor občinske uprave: Prometna komu-nikacija, ki poteka od Ulice Štefana Kovača mimo enote vrtca »Gozdiček« do Cankarjeve ulice, je na odseku od Ulice Štefana Kovača do Kopitarjeve ulice namenjena izključno pešcem, na odseku od Kopitarjeve (objekta, stoječega na zemljišču pare. štev. 2170, k. o. M. Sobota) do Cankarjeve ulice pa je komunikacija širša in je namenjena tudi kot dostopna pot k stanovanj-skim objektom, ki imajo edini možen dostop s smeri Cankarjeve ulice. Zato na tem odseku ni možno omejiti dostopnosti za vozila lastnikov (stanovalcev) teh objektov in za dostavo. Je pa s koriti možno preprečiti vožnjo za vsa motorna vozila na preostalem odseku, ki je dejansko namenjen izključno pešcem. Sama lokacija postavitve korit in ustrezne prometne sigana-lizacije je bila že določena z ogledom na kraju samem in bo izvedena najkasneje do vključno 18. 7. 2008. S prijaznimi pozdravi, vaša Občinska uprava
Več na:
www.obcan.si/murskasobota/
Novo: Brezplačna pomoč
občanom Mestne občine
V začetku meseca julija je Mestna občina Murska Sobota uvedla novo storitev »Pomoč občanu«, s Katero želijo olajšati komunikacijo med občani in občinsko upravo.
Na ta način lahko svoje delo še bolj pribli-žajo občanom ter jim omogočijo skupno ustvarjanje boljše in lepše podobe mesta ter primestnih naselij. Storitev omogoča, da ob-čani svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe občinski upravi posredujejo na več načinov, občinska uprava pa se je zavezala,
da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako bodo v čim krajšem času poskušali rešiti težave same.
16
AKTUALNO
Navodila občanom
Svoja vprašanja in pripombe lahko oddate na naslednje načine:
•	preko spletne aplikacije www.obcan.si/mur-skasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	preko brezplačne telefonske številke 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	preko elektronske pošte murska.sobota@ občan.si,
•	z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč ob-čanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.
Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovo-ri, objavljena na spletni strani www.obcan.si/ murskasobota/. V prvih treh tednih obratovanja storitve se je ta izkazala za zelo dobrodošlo, saj so jo občani dobro sprejeli ter na ta način občinski upravi posredovali že več kot trideset vprašanj ter pripomb. Mestna občina Murska Sobota je celotno rešitev »Pomoč občanu« najela pri pod-jetju Netmedia.
Pomoč občanu
Kmalu po otvoritvi so občani že vpisovali želje, predloge in pripombe.
ROLF
BENZ
17

AKTUALNO
Tradicionalno vlečenje vrvi
med Prekmurci in Prleki
Geza Grabar
Kajak kanu klub Mura iz Kroga z levega in PGD Vučja vas z desnega brega sta bila tudi letos organizatorja najmno-žičnejše poletne družabne prireditve v pokrajini, letos že 14. srečanja med Prekmurci in Prleki.
Na obeh bregovih Mure oziroma pri brodu se je tudi letos zbralo blizu tri tisoč obiskovalcev, ki so ob dobri hrani, pijači in živi glasbi na vsakem bregu posebej uživali v prijetnem julijskem nedeljskem
popoldnevu. Čeprav za mnoge najatraktivnejše točke - plezanja po jekleni vrvi čez reko, po kateri se s škripcem pritrjeni brod pre-mika ob pomoči vodnega toka, zaradi varnostnih razlogov tudi letos ni bilo, obiskovalcem ni bil dolgčas.
Po uvodni maši in pozdravnih nagovorih županov obeh občin
-	murskosoboške mestne Antona Štihca in križevskega Ozvalda Tučiča, ki sta to formalnost tudi letos opravila na brodu na sredi-ni Mure, so za pestro popoldne organizatorji poskrbeli s številni-mi zanimivimi igrami. S strelja-njem z žogami s kopnega na gol na brodu in s streljanjem zelenih orehov župana Štihca s fračo na prleško premično tarčo na vodi. Po skoku padalca Mirana Vereša
-	Pikija v Muro pa je vrhunec družabno srečanje tudi letos do-seglo z vlečenjem 158 metrov dolge in 108 kilogramov težke vrvi čez Muro. To je že druga vrv, ki jo je posebej za ta namen iz 194 kosov špag spletel Alojz Franko iz Satahovcev.
25 korenjakov s povprečno težo okrog 130 kilogramov na vsaki strani je tudi letos obetalo zani-miv in negotov boj. In res je bilo tako! Potem ko so lani Prekmurci povedli s 7:6, so Prleki tokrat uspeli rezultat izenačiti in se do naslednjega srečanja ponašajo s to nenavadno lovoriko.
18
PZA: Pregledi brez napotnice po vsej Sloveniji
HITRO DO ZDRAVNIKA SPECIALISTA
Prva zdravstvena asistenca (PZA) je podjetje, ki mu gre za kvalitetno in predvsem hitro zdravstveno oskrbo. Široka mreža specialistov, ki sodelujejo v PZA, daje uporabnikom možnost, da so na vrsti v nekaj dneh, za pregled pa ne potrebujejo napotnice. Z izvajanjem preventivnih programov kažejo uporabnikom pot, kako pravočasno odkrivati morebitna obolenja oziroma ohraniti njihovo zdravje. Pristop novih uporabnikov v sistem PZA je brez starostnih oziroma drugih omejitev.
Dopolnitev javnemu zdravstvu PZA za plačilo 24.85 EUR mesečno nudi svojim uporabnikom hiter dostop in obravnavo pri zdravniku specialistu, preventivne specialistične preglede in preiskave, 24-urno zdravniško pomoč na domu, 24-urno svetovanje zdravnika po telefonu in reševalne prevoze (tiste, ki jih zavarovalnice ne krijejo). PZA za družinski paket omogoča dodaten popust. Če med uporabnike vpišete tudi svoje otroke, je storitev za mlajše od 18 let brezplačna ( v omejenem obsegu). Za pristop v PZA ni starostnih oz. drugih omejitev. PZA predstavlja dopolnitev javnemu zdravstvenemu sistemu.
Hitro do specialista brez napotnice..
Na vrsti ste že v nekaj dneh, lahko pa že isti dan, vsekakor pa je storitev za uporabnike brezplačna. PZA zagotavlja hiter dostop do večine specialističnih področij brez napotnice (dermatologije, gastroenterologije,	ginekologije,
ortopedije, kardiologije, nevrologije,
okulistike, onkologije, psihiatrije, otorinolaringologije, bolezni dojk, bolezni ožilja, plastične in rekonstruktivne kirurgije, urologije ...) in do preventivnih programov (zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki, odkrivanje osteoporoze..)
Odkrivanje osteoporoze..
PZA je svojo ponudbo razširila tudi na področje dignosticiranja osteoporoze. Merjenje mineralne kostne gostote priporočamo zlasti ženskam po 65. letu starosti, pomenopavzalnim ženskam z rizičnimi dejavniki, moškim po 70. letu starosti...Za uporabnike je storitev diagnosticiranja osteoporoze brezplačna.
Zgodaj odkriti rak....
PZA bo v letošnjem letu izvedla že drugo aktivno preventivno akcijo zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki. K izvedbi preventivnih pregledov bodo povabljeni vsi uporabniki PZA, glede na ustaljene evropske smernice
ter sorodniki oseb, ki so zboleli za rakom na debelem črevesu oz. danki (dedno obremenitev). Za uporabnike je preventivna storitev brezplačna.
»Brez preventivnega programa PZA bi lahko do diagnoze bolezni debelega črevesa prišla prepozno. Z asistenco sem bila pri specialistu naročena v 10 dneh, vseskozi pa so me bodrili z nasmeškom in prijazno besedo. Kljub težki bolezni se zaradi pravočasnega odkritja uspešno zdravim.« pravi Marija, 69 let.
Informacije za uporabnike
PZA je uvedla brezplačno telefonsko številko 080 81 00 in ugodnosti za nove uporabnike. Na njihovih spletnih straneh www.pza.si so dodatne informacije in obrazec za pristop. Storitev je mogoča na področju Ljubljane z okolico in na Obali, Mariboru, Celju, Velenju, Novem mestu! Novi gorici, Kranju, Murski Soboti,...
JAVNE OBJAVE
Izdelava Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko območje ČERNELAVCI - VZHOD
V	prostorih Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, na Oddelku za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe ter v prostorih Vaškega doma Černelavci na Zadružni ulici 5 v Černelavcih poteka tudi v teh dneh javna razgrnitev osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko območje Černelavci - vzhod. Gradivo je dostopno tudi na spletni strani občine www.murska-sobota.si.
Sklep z javnim naznanilom o javni razgrnitvi, ki ga je sprejel žu-pan Mestne občine Murska Sobota, je bil objavljen 2. julija 2008 na spletnih straneh: www.murska-sobota.si ter v Uradnem listu RS, št. 67/2008, dne 4.7.2008. Javna razgrnitev se je pričela 14. julija 2008 in bo trajala vse do 14. avgusta 2008. V času javne razgrnitve lahko k osnutku OPPN javnost poda pisne pripombe najkasneje do vključno četrtka, 14. avgusta 2008. Pripombe in pobude se lahko vpišejo v knjigo pripomb na razgrnitvenih mestih oziroma naslovijo na Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota.
V	času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava v Vaškem domu v Černelavcih, in sicer v sredo. 6. avgusta 2008, ob 17. uri, kjer se bodo lahko podale tudi ustne pripombe.
Za predmetno območje je že v veljavi prostorski akt Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje Černelavci - vzhod - 2 (Uradni list RS, št. 60/2004), vendar je kljub temu območje do danes ostalo nepozidano. Za potrebe novega investitorja so do-ločbe veljavnega akta neustrezne in se zato mora akt spremeniti. Spremembe obsegajo celo območje obdelave, zato se bo akt v celoti izdeloval na novo. Predvidena je gradnja treh stanovanjskih blokov in dveh stanovanjskih hiš. Območje na zahodu omejuje stanovanjski kompleks naselja Černelavci, na severu travniki, na vzhodu kompleks Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota in na jugu Ulica Štefana Kovača in Gederovska ulica.
Sam postopek izdelave prostorskega akta poteka v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/2007).
Pripravila:
Angelca Dokl-Mir, univ. dipl. inž. arh., višja svetovalka II za prostorsko in urbanistično načrtovanje
Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske
javne službe
20
JAVNE OBJAVE
Izdelava Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko območje ČERNELAVCI - VZHOD
Izdelava Sprememb in dopolnitev odloka o sprejetju zazidalnega načrta
za območje Lendavska - sever v Murski Soboti
(za območje bivšega kompleksa Mesne industrije Pomurka)
V	prostorih Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, na Oddelku za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe ter na sedežu Mestnih četrti mesta Murska Sobota, Trg zmage 4 poteka v teh dneh javna razgrnitev osnutka spremembe zazidalnega načrta Lendavska-sever in obravnava območje bivše Mesne industri-je Pomurka. Gradivo je dostopno tudi na spletni strani občine www. murska-sobota.si.
Sklep z javnim naznanilom o javni razgrnitvi, ki ga je sprejel župan Mestne občine Murska Sobota, je bil objavljen 2. julija 2008 na sple-tnih straneh občine www.murska-sobota.si ter v Uradnem listu RS, št. 67/2008, dne 4. 7. 2008. Javna razgrnitev se je pričela 18. julija 2008 in bo trajala vse do 18. avgusta 2008. V času javne razgrnitve lahko k osnutku Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta dajo pi-sne pripombe vse pravne ali fizične osebe oziroma vsi zainteresirani najkasneje do vključno ponedeljka, 18. 8. 2008. Pripombe in pobude se lahko vpišejo v knjigo pripomb na razgrnitvenih mestih oziroma na-slovijo na Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota.
V	času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava v veliki sej-ni dvorani Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota v sredo. 13. avgusta 2008. ob 17. uri, kjer se bodo tudi lahko podale pripombe.
Prostorski akt, ki se ga se s tem postopkom spreminja in dopolnjuje, je bil sprejet z Odlokom o sprejetju zazidalnega načrta za območje »Lendavska - sever« v Murski Soboti (Uradne objave pomurskih občin, št. 9/1990, in Odlokom o spremembah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje Lendavska - sever v Murski Soboti, Uradni list RS, št. 45/1997).
Na ožjem območju, ki ga s spremembo tega akta obravnavamo, so dolga leta stali industrijski objekti, kjer se je izvajala mesnopredelo-valna dejavnost. Po preselitvi dejavnosti na drugo lokacijo so objekti ostali prazni, zamenjal se je tudi lastnik. Zaradi dotrajanosti industrij-skih objektov in želje po gradnji stanovanjskih objektov je novi lastnik podal pobudo za izdelavo spremembe prostorskega akta. Postopek spremembe zazidalnega načrta se mora izvajati zato, ker določila se-danjega veljavnega akta za to ožje območje bivše Mesne industrije Pomurka ne dopuščajo stanovanjske gradnje.
Sam postopek izdelave prostorskega akta se vrši v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/2007).
Pripravila:
Angelca Dokl-Mir, univ. dipl. inž. arh., višja svetovalka II za prostorsko in urbanistično načrtovanje
Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne
službe
Postajališče za mestni avtobus Sobočanec na Trstenjakovi ulici v Murski Soboti
Zaradi pripomb stanovalcev Trstenjakove ulice v Murski Soboti, da se obstoječe avtobusno postajališče na vozišču Trstenjakove ulice prestavi na drugo primerno lokacijo in obstoječe zbriše, je Mestna občina Murska Sobota s pomočjo Mestne četrti Partizan izvedla anke-to med prebivalci ob Trstenjakovi ulici. V anketi so bile predlagane s strani Mestne občine Murska Sobota tri primerne lokacije na vozišču Trstenjakove ulice, in sicer ob hišni št. 6 - varianta 1, med hišnima številkama 16 in 18/A - varianta 2, ter ob hišni št. 22/A - varianta 3. Poslanih je bilo skupno 230 vprašalnikov na gospodinjstva, ki tangi-rajo na predlagane variante avtobusnih postajališč. Upoštevala se je
lokacija, ki je prejela največ glasov. Dne 16.6.2008 je Mestna občina Murska Sobota s strani Mestne četrti Partizan dobila naslednje rezul-tate. Vrnjenih je bilo 131 pravilno in pravočasno odgovorjenih vprašal-nikov. Za varianto 1 je glasovalo 12,21 % prebivalcev, za varianto 2 je glasovalo 45,8 % prebivalcev, za varianto 3 pa 41,22 % prebivalcev. Ker je varianta 2 dobila največ glasov prebivalcev Trstenjakove ulice, je Mestna občina Murska Sobota zarisala avtobusno postajališče za mestni avtobus Sobočanec na vozišču Trstenjakove ulice med hišnima številkama 16 in 18/A.
mag. Hugo Maučec, univ. dipl. inž. prom.
21
Zbirna mesta oziroma ekološki otoki
V	skladu z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami podjetje Saubermacher&Komunala odvaža z zbirnih mest ločeno zbran papir, steklo, kovine in plastiko.
Odredba določa razporejenost zbirnih mest glede na število prebivalcev in gostoto poselitve, pogodba z občino pa število mesečnih odvozov. Zbirna mesta so predvidena zgolj za gospodinjstva. Da bi občani ve-deli, kako pravilno razvrščati odpadke, so zabojniki označeni z napisi in se razlikujejo glede na barvo pokrova (rdeča pomeni, da je zabojnik namenjen zbiranju papirja, modra kovin, rumena plastike in bela in/ ali zelena stekla).
Kaj ugotavljamo?
Določeni zabojniki so prehitro polni. Vzrok je lahko v premajhnem števi-lu ali prostornini zabojnikov ali napolnjenosti zabojnikov z neustreznimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki (smetmi). Ugotavljamo tudi, da posamezna podjetja, predvsem gostinski obrati, trgovine, sto-ritvena podjetja, uporabljajo zabojnike na zbirnih mestih, ki jim niso namenjeni in so zato prehitro polni. Podjetja morajo sama poskrbeti za tak odvoz na osnovi pogodbe. V podjetju Saubermacher&Komunala zaradi tega praznimo zabojnike na zbirnih mestih večkrat mesečno, nameščamo zabojnike večje prostornine in ob nepravilnem sortiranju zabojnike premeščamo. Ob zabojnikih občani odlagajo tudi kosovne odpadke (na primer štedilnike, plastične sani, večje kovinske odpadke in podobno) ter nevarne odpadke. Na ta način kazijo in ogrožajo sebe ter okolje.
Spoštovane občanke in občani!
Naprošamo vas, da dosledno upoštevate navodila o ločenem zbiranju odpadkov. Sistem ločenega zbiranja odpadkov na zbirnih mestih bo kakovostno zaživel le ob sodelovanju vseh - občanov, podjetij in pod-jetja, ki skrbi za ravnanje z odpadki.
Še nekaj koristnih nasvetov:
Pred oddajo sekundarnih surovin zmanjšajte volumen odpadkov tako, da jih razstavite in stisnete, saj boste na ta način pripomogli k poča-snejšemu polnjenju zabojnikov na zbirnih mestih.
V	zabojnike za ločeno zbiranje papirja SODIJO:
•	kartonska embalaža in lepenka,
•	ovojni papir in papirnate nakupovalne vrečke,
•	časopisi, revije, zvezki, knjige,
•	prospekti, katalogi,
•	pisemske ovojnice, pisarniški papir in podobno.
V	zabojnike za ločeno zbiranje papirja NE SODIJO:
•	embalaža za tekoča živila (npr. mleko, smetana, sokovi, čaj, voda in druge brezalkoholne pijače, paradižnikova mezga, mehčalec za perilo in podobno),
•	z živili umazana ali prepojena papirnata in kartonska embalaža (na primer pladnji, kozarci in skodelice za enkratno uporabo, embalaža globoko zmrznjenih živil ter jedi in podobno),
•	ovitek od čokolade,
•	samokopirni in plastificiran papir,
•	celofan,
•	natron vreče lepil, cementa, apna, krmil in podobnih sipkih izdelkov,
•	tapete,
•	higienski papir (papirnate brisače, prtički, robčki in podobno).
V	zabojnike za ločeno zbiranje stekla SODIJO:
•	steklenice in stekleničke živil, pijač, kozmetike, zdravil,
•	kozarci vloženih živil,
•	druga steklena embalaža.
V	zabojnike za ločeno zbiranje stekla NE SODIJO:
•	okensko, avtomobilsko in ekransko steklo,
•	steklo svetil (na primer steklo neonskih, halogenskih in žarilnih žarnic, stekleni senčniki svetil),
•	pleksi steklo, karbonsko steklo in druge vrste stekla iz umetnih
mas,
•	laboratorijsko in drugo ognjevarno steklo, keramika, kamenje in podobno.
V	zabojnike za ločeno zbiranje kovin SODIJO:
•	očiščene pločevinke,
•	očiščene konzerve,
•	pločevinke od pijač (iz aluminija in bele pločevine),
•	pločevinasta posoda (očiščene ponve, lonci),
•	pločevinaste igrače,
•	alu folija,
•	vsi drugi majhni kovinski odpadki (baker, cink, aluminij, bela plo-čevina ...).
V	zabojnike za ločeno zbiranje kovin NE SODIJO:
•	večje gospodinjske naprave,
•	pohištvo,
•	smuči,
•	veliki odpadki, ki jih zaradi njihove velikosti ali teže ni mogoče odložiti v tipske zabojnike.
V	zabojnike za ločeno zbiranje plastike SODIJO:
•	plastenke pijač in živil,
•	očiščeni plastični kozarci in lončki,
•	očiščene plastične vrečke in folije,
•	očiščena plastična embalaža za tekoča živila.
V	zabojnike za ločeno zbiranje plastike NE SODIJO:
•	plastična embalaža nevarnih snovi ali njihovi ostanki (motorna in druge vrste mineralnih olj, sredstva za zaščito rastlin - pesticidi, barve, laki, redčila in podobno),
•	kosovni plastični predmeti (otroške igrače, polomljeni plastični stoli in podobno).
Za dodatne informacije pokličite podjetje Saubermacher&Komunala na telefonsko številko 521 -37-20 ali nas obiščite na Kopališki 2 v Murski Soboti od ponedeljka do petka med 7.00 in 15.00.
Cenjene občanke in občani!
Z namenom, da bi z vzajemnimi močmi poskrbeli za življenja vre-dno okolje, prisluhnimo naravi, da bo neokrnjena počakala naše zanamce.
22
AKTUALNO
Proščenje in piknik v
Domu starejših Rakičan
Geza Grabar
Proščenje
Lepa tradicija za utrditev družab-nosti vseh stanovalcev v domu je tudi domsko proščenje, ki ga vsako leto prirejajo sredi junija. Prične se s procesijo, v kateri Karmelsko Marijo v procesiji pospremijo v večnamen-sko dvorano, kjer v okviru proščenja sledi osrednji verski obred.
Ob prisotnosti številnih stanovalcev
doma, nekaterih njihovih svojcev ter zaposlenih v domu ga je letos zadnjič vodil priljubljeni murskosoboški župnik Martin Horvat, zapeli pa so tudi pevci pod vodstvom maestra Marjana Potočnika.
Na koncu bogoslužja se je glavna se-stra Daniela Moreč župniku v imenu stanovalcev in delavcev zahvalila za požrtvovalno posvetno delo v domu in mu ob njegovem odhodu iz mur-skosoboške župnije zaželela še veliko uspeha v nadaljnjem delu.
Po končanem bogoslužju se je doga-janje preselilo na ploščad pred dom, kjer je vse zbrane do poznega popol-dneva razveseljeval muzikant. Seveda so marsikoga zasrbele pete, tako da
tudi plesa ni manjkalo. Priložnosti je bilo tudi za nakup medenjakov in lectovih srčkov in drugih figuric, ki jih je na pravi sejemski stojni-ci ponujalo Medičarstvo Celec iz Ratkovcev. Mladim za svoje babice in dedke, slednji pa so jih namenjali svojim vnukom.
Piknik
Predzadnjo soboto v juniju z na-menom druženja, medsebojnega spoznavanja, izmenjave izkušenj, predvsem pa iz prve roke predstavi-tve življenja in dela, v domu že vrsto let pripravljajo poletni piknik. Odziv stanovalcev doma, ki jim je prireditev v prvi vrsti namenjena,
njihovih svojcev, prijateljev, znancev, predstavnikov lokalnih skupnosti, centrov za socialno delo in zaposle-nih v domu je bil tudi letos izjemen, kar je samo potrditev več, da imajo domovi kot javni zavodi dobre stike z matičnim okoljem.
Ob formalnih pozdravnih nagovorih so organizatorji poskrbeli za veselo razpoloženje z nastopi stanovalcev - teh je v dveh oddelkih, stanovanj-skem in bolniškem, čez 230, ob če-mer se srečujejo z veliko prostorsko stisko. Nastopile so tudi nekatere gostujoče skupine, prav tako pa je bilo poskrbljeno za priložnostno ku-linarično ponudbo in glasbo.
Pomursko društvo za cerebralno paralizo
praznovalo 20. obletnico
Tanja Zrinski
Zveza Sonček, ki je ena najbolje or-ganiziranih invalidskih organizacij v Sloveniji, je praznovala 25. obletni-co, Pomursko društvo za cerebralno paralizo pa 20. obletnico delovanja. Pomursko društvo za cerebralno para-lizo je ena najpomembnejših regijskih organizacij na področju invalidnosti, saj ljudem s posebnimi potrebami z velikim številom aktivnosti omogoča izobraževanje, zaposlovanje in kvali-tetno preživljanje prostega časa.
V letu 2007 je v svojih vrstah združe-valo že 105 članov. Društvo deluje kot invalidska organizacija, v vse organe društva pa so vključeni predvsem invalidi in njihovi starši ali drugi skrbniki. »Svojim varovancem nudi-mo storitve, kot so zaposlovanje pod posebnimi pogoji v enoti Varstveno-delovnega centra Sonček, prevoze invalidov, svetovanje in izobraževa-nje, program aktivnega preživljanja prostega časa in terapevtske kolonije, kar vključuje delovne terapije, nevro-fizioterapijo ali delo v skupini, kjer si izboljšujejo psihofizične ali ročne spretnosti. V društvu izvajamo še vr-sto drugih aktivnosti, in sicer šolo za starše, pripravljamo ustvarjalne de-lavnice in z različnimi izleti skrbimo
za kakovostno preživljanje prostega časa svojih varovancev in njihovo so-cializacijo,« je povedal Andrej Ziško, predsednik Pomurskega društva za cerebralno paralizo.
V sklopu praznovanja dvajsetletnice je bilo Pomursko drušrvo za cere-bralno paralizo letošnji organizator Sončkovega srečanja društev, vklju-čenih v Zvezo Sonček. Povabilu na srečanje v Odrancih se je odzvalo kar 560 udeležencev. Center SONČEK je pred kratkim od podjetja 3 L preje-lo tudi donacijo oblačil Wenice Kids iz kolekcije FZ, prilagojenih otrokom s posebnimi potrebami. Kolekcija FZ je nastala na podlagi raziskav strokov-njakov o najpogostejših oblikah in-validnostih in izkušenj staršev otrok s posebnimi potrebami z namenom, da poenostavi opravljanje osnovnih življenjskih funkcij ter prispeva k vključevanju otrok v vsakodnevne aktivnosti. Kolekcijo FZ predstavljajo srajce z zapiranjem na ježke, maji-ce z zapiranjem na preklop, bodiji za otroke od 3 do 12 let, enodelna oblačila za velike otroke z enostavnim zapiranjem na hrbtni strani, gumbi na preklop po celi dolžini hlačnic in hlače z ojačitvami.
23
KULTURA
Soboško poletje 2008
Brigita Perhavec
Takoj po Soboških dnevih, s kate-rimi se že tradicionalno v našem mestu prične poletje, se je prije-tno druženje ob poletnih večerih preselilo iz Soboškega parka na Trg kulture. V petek, 4. julija, se je odvil prvi koncert Soboškega poletja 2008. Na otvoritvenem dnevu nam je sicer zagodlo vre-me, vendar so senčniki bližnjih gostinskih lokalov dali obisko-valcem dovolj zavetja, da so vsi, ki so na trg prišli, lahko uživali ob melodijah tolkalske skupine Murska Percussion Ensemble in v nadaljevanju v »večeru dalma-tinske glasbe« v izvedbi moške vokalne skupine Aeternum. Soboško poletje 2008, ki ga je odprl župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec,
smo letos pripravljali z mislijo na leto medkulturnega dialoga in izbrali glasbo in ples različnih narodov, seveda tudi slovenske-ga. Ves izbrani program izvajajo predvsem slovenski ali pri nas živeči izvajalci. Vsakemu večeru smo dah naslov; doslej so se zvr-stili VEČER DALMATINSKE, ŽIDOVSKE (Keel Klezmer Band), INDIJSKE (Kathakar) in MADŽARSKO-ROMSKE GLASBE (Adam Bicskey band), DOPOLDAN BALKANSKE GLASBE (Bilent Saliev Young Kocani Brass Band), VEČER GLASBE SVETA (Fake or-chestra), FRANCOSKEGA ŠANSONA (Carmen Sonno), EVROPSKO-ARGENTINSKI VEČER (SLO A3) in VEČER
SLOVENSKE POPEVKE (Nuška Drašček & Blaž Jurjevčič). Večer indijske glasbe je popestrila zanimiva modna revija mlade modne oblikovalke Jožice Trstenjak iz Šalovcev. Soboško poletje 2008 bomo za-klj učili prvi vikend v avgustu; v pe-tek, 1.8. z RUSKIM VEČEROM RUSKEGA ŠANSONA, skupi-no Ira Roma, v soboto, 2. 8. pa s PREKMURSKIM VEČEROM, skupino Marko Banda, Bogdano Elerman in folklorno skupino iz Moščancev.
Zelo me veseli, da prihaja na Soboško poletje mnogo obi-skovalcev, da se na trgu dobro počutijo, se srečujejo z znanci in po tem, kako se odzivajo so-deč, uživajo v glasbenem izboru.
Center mesta je ob teh dneh ži-vahen in prijeten. Vse to smo si tudi želeli.
Organizator je Mestna občina Murska Sobota, izbor sva tudi letos opravila s Kristjanom Borovšakom, izvajalec je Zveza kulturnih društev Murska Sobota. Tudi to Soboško poletje bi težko izpeljali brez pokroviteljev, ki se jim še enkrat zahvaljujemo.
24
KULTURA
3. Front@
sodobnega plesa
Od 26. do 30. avgusta 2008 bo v Murski Soboti potekal tretji Festival Front@ sodobnega ple-sa, ki bo letos ponovno za nekaj dni na v Murski Soboti združil priznana imena mednarodne ple-sne produkcije in sodobno ume-tnost prenesel tudi »na obrobje«. Osrednji program Fronte 2008 bodo sestavljale uveljavljene tuje in domače plesne skupine: Les SlovaKs (Slovaška, Belgija), Histeria Nova in Liberdance Hrvaška), z zlatim levom nedav-no nagrajeni Chris Haring s sku-pino Liquid Loft (Avstrija), Cie Pal Frenak (Madžarska in
Francija) ter domači En Knap Group. Program pa bo tudi letos zaključil Impovizacijski napad z mednarodno zased-bo vabljenih plesalcev, ki se bodo letos »spopadli« z Milkom Lazarjem na kla-virju. Spremljevalni program bo letos med drugim ponudil vsakodnevne plesne classe, ki bodo namenjeni profesional-nim plesalcem in učencem plesnih šol. V sklopu spre-mljevalnega dogajanja se bo festival sklenil z javno disku-sijo »Rob sodobnega plesa -sodobni ples na obrobju«, v
kateri bodo slovenski plesni ustvarjalci in teoretiki v raz-pravo vzeli problematiko de-centralizacije sodobnega ple-sa. Murska Sobota bo leta 2012 sestavni del kulturne prestolnice Evrope, zato se je za spodbudo njenega nadaljnjega razvoja v so-delovanju s Festivalom Front@ in še petimi organizatorji obli-koval mrežni projekt “Dance Explorations Beyond Front@ - plesno raziskovanje Beyond Front@”. Projekt je nastal z na-mero, da bi postala vrhunska sodobna umetnost opaznejša in dostopnejša, obenem pa si bo prizadeval vzpostaviti močnejšo medsebojno mobilnost in komu-nikacijo med plesnimi ustvarjalci, teoretiki in občinstvom. V času festivala bo potekala konkretnej-ša idejna predstavitev mreže in njenih načrtov.
PROGRAM
Prizorišče: telovadnica OS I, Murska Sobota
26.	avgust
20:30 Les SlovaKs - OpeningNight-Slovaška/ Belgija
27.	avgust
20:30 Cie Pal Frenak - lnstinct -Madžarska/ Francija
28.	avgust
20:30 Liquid Loft/ Chris Haring -Posing Project B - The Art of Seduction -Avstrija
29.	avgust
20:30 Histeria Nova - Modulacija oblik 2 - Hrvaška
21:30 Liberdance - Koncert za dangu-bu i zgubidana - Hrvaška
30.	avgust
20:30 En Knap Group - Nekje vmes (med Nebom in Zemljo) - Slovenija 21:30 lmprovizacijski napad/ Dance Communication Lab - improvi-zacijski večer z Milkom Lazarjem in vabljenimi plesalci
Komiki
nasmejali v MIKK-u
Karlo Vrataric
Razcvet stand up komedije je Slovenijo zajel v lanskem letu, ko je v Murski Soboti gostovala prva tovrstna pred-stava, trije komiki pa so v MIKK znova zašli v juniju.
Junijsko soboto, ko je potekalo tudi evropsko prvenstvo v no-gometu in je bila po televiziji zadnja oddaja resničnostnega showa Big Brother, se je skupina ljudi odločila za ogled stand up predstave v Mladinskem in kul-turnem klubu v Murski Soboti in svoje odločitve zagotovo ni ob-žalovala, saj je trojica komikov Tin Vodopivec, Klemen Bučan in Klemen Mauhler prisotne v enourni predstavi dodobra na-smejala in jim polepšala deževni dan. Vodopivec, ki je nastop tro-jice tudi povezoval, je v ospredje postavil vedno aktualno temo, tj. odnos med moškim in žensko,
v kateri je posredoval zanimiv predlog o 30-dnevnem odpove-dnem roku. Bučan se je ukvarjal s svetom omame, predstavil pa je tudi trailer za film Kekec 4, ki
pa se ne bi odvijal v gozdu, am-pak v mestu. Zadnji nastopajoči, Mauhler, je posebej navdušil s svojo obrazno mimiko in imiti-ranjem slovenskih pevcev.
25
AKTUALNO
Odprli nov inštitut
Dravske elektrarne Maribor DEM), ki so leta 2005 prido-bile koncesijo za izkoriščanje elektroenergetskega potenciala reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja, so 18. junija na Slovenski ulici 43 v Murski Soboti odprle Pomurski razvojni inštitut. Nova ustanova naj bi pred-
vsem informirala zainteresi-rane javnosti o izvajanju stro-kovnih podlag o možnosti gradnje verige hidroelektrarn na Muri. Ob direktorju nove-ga inštituta dr. Darku Anželju sta kot slavnostna govorca na otvoritvi spregovorila še direk-tor DEM Damijan Koletnik
in minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, ki je de-jal, da hidroelektrarn na Muri ne bo, če si jih Pomurci ne bodo želeli. Koletnik je med drugim dejal, da jih veseli dejstvo, da so naleteli na ve-liko posluha in podpore, saj naj bi jih zanimalo prav vsako mnenje tukajšnjih prebivalcev, predvsem okoljevarstvenikov. »Se enkrat več se je izkazalo, kakšno moč ima reka Mura, saj smo se danes tukaj zbrali le zaradi nje. Zbrali smo se tisti, ki ustanovitev inštituta pozdravljamo, in tudi tisti, ki nanjo gledajo z zadržki,« je v slavnostnem nagovoru pove-dal dr. Anželj, ki je še dodal, da bo najpomembnejše vodilo transparentno delovanje. »Trudili se bomo, da bomo ponujali različne vsebine. Tudi
bolj poljudne, ki ne bodo ve-zane na ozko raven strokov-njakov,« je povedal direktor novoustanovljenega inštituta. Glavni namen inštituta pa ostajajo strokovne študije, ki naj bi dale odgovor na vpraša-nje o smotrnosti izkoriščanja elektroenergetskega potenciala Mure. Inštitut bo tako skupno opravil 13 študij, med drugim bodo raziskali vpliv na druž-beno okolje, opravili javno-mnenjsko raziskavo, preučili vpliv na razvoj gospodarstva in turizma ter izdelali projekte idejnih rešitev hidroelektrarn. V sklopu zadnje študije naj bi izdelali elaborat mikrokli-matskih razmer na vplivnem območju ob Muri in elaborat morebitnih sprememb identi-tete krajine ob Muri.

Študijski krožek o fotografiji
Geza Grabar
V okviru Ljudske univerze Murska Sobota je uspešno de-lujoči študijski krožek za svoje člane pripravil niz delavnic na temo sodobne fotografije in ra-čunalniške obdelave Sobota — za-beležimo trenutek. Fotografije, nastale v času omenjenega temat-skega krožka, so med drugim iz-ložili v centralni izložbi trgovske hiše Soping in v Galeriji Murska
Sobota. Dela šestih članov krož-ka - vsak je prispeval po tri svoja dela - Antona Benkoviča, Maje Flegar, Janeza Gyorfija, Ivana Hanca, Ernesta Kološe in Jožeta Ružiča pa so bila predstavljena tudi na državnem srečanju štu-dijskih krožkov v Krškem.
Kot je dejal mentor študijskih krožkov Marjan Čenar, kažejo fo-tografije, nastale v času dela krož-
ka, na njihov pogled na Mursko Soboto, ki je tako ali drugače za-znamovala vsakogar izmed njih, četudi v mestu ni bil rojen ali pa v njem niti ne stanuje. Strokovno vodstvo krožka je opravil profe-sionalni fotograf Jure Zauneker, v njegovem fotografskem ateljeju pa so izdelali tudi za razstavo iz-brane fotografije.
Cenar napoveduje, da bodo fo-
tografije predstavili na spletni strani murskosoboške Ljudske univerze (www.lums.si). sode-lovali pa bodo tudi na fotograf-skem natečaju. Člani krožka, ki so aktivni tudi v univerzi za tretje življenjsko obdobje, se bodo lo-tili tudi teme Zgodovina skozi fotografijo.

Že dvajset let kinološkega društva
Aleksandra Grah
V Kinološkem društvu Bakovci so junija praznovali 20. obletni-co delovanja društva, v katerem se je v teh letih izšolalo veliko psov različnih pasem. Na začetku delovanja so se v društvu ukvar-jali predvsem z razstavo psov in različnimi tekmovanji, danes pa je v ospredju sistematično šola-nje. Ob obletnici so zaključili tudi s poletnim delom šolanja, kjer so lastniki svoje štirinožne prijatelje pripravljali na izpit A-
in B-kategorije. Psi so se tako pomerili v različnih kategorijah. Njihove spretnosti sta ocenjeva-la dva člana komisije, ki sta na koncu zbrala štiri najboljše, ki so si prislužili pokale. Ustrezna vzgoja vsakega psa je še kako po-membna, saj neprimerno ravna-nje s psom lahko povzroči veliko neprijetnosti. Tega se zavedajo tudi lastniki psov, ki se odločijo za dodatno šolanje psa.
26
AKTUALNO
Rezultati mature
na naših šolah
Rezultati spomladanskega roka mature in poklicne mature so vsekakor vplivali na bolj spro-
ščeno uživanje počitnic bodo-čih študentov. 102 dijaka sta v spomladanskem roku opravljala poklicno maturo na Ekonomski šoli Murska Sobota, od teh jo je uspešno opravilo 79,41 odstot-kov dijakov rednega programa. Od 12 odraslih je poklicno ma-turo opravilo 8 kandidatov. V programu ekonomski tehnik je maturo opravilo 49 dijakov od 56, program ekonomski tehnik 3 + 2 pa je uspešno zaključilo 24 dijakov od 34. Srednja zdra-vstvena šola se lahko pohvali s 84,7-odstotno uspešnostjo poklicne mature in dvema zla-tima maturantoma. Skupno je
poklicno maturo opravljajo 111 dijakov, uspešno jo je opravilo 94. Izobraževanje je končala tudi prva generacija računalniških tehnikov na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti, ki so na zrelostnem izpitu bili 100-odstotni. K poklicni maturi je skupno pristopilo 82 kandi-datov za program elektrotehnik PTI, maturo je, brez zlatih matu-rantov, opravilo 73 dijakov. Tudi na Srednji kmetijski šoli Rakičan so zadovoljni z rezultati, saj je od 24 kandidatov maturo uspešno opravilo 21, torej 87,50 odstot-kov. Izobraževanje je zaključila tudi prva generacija vrtnarskih
tehnikov, ti so na poklicni ma-turi dosegli 93-odstotni uspeh. Tudi pri njih zlatih maturantov letos ni bilo. Gimnazija Murska Sobota se lahko pohvali s šestimi zlatimi maturanti, dijaki so na splošno dosegli kar 91-odstotni uspeh. Najslabše so se odrezali dijaki Ekonomske šole Murska Sobota s 40-odstotnim uspehom. Od 40 kandidatov jih je maturo opravilo samo 16.
V Pomurju so se tudi letos najboljše odrezali dijaki ljuto-merske gimnazije, ki so bili na splošni maturi kar 100-odstotno uspešni.
Največji računalniški festival v državi
V murskosoboškem gradu je lansko leto prvič potekal Festival računalni-štva in sodobnih komunikacij oziroma na kratko FRiSK.
V obeh dneh je festival obiska-lo prek 2000 obiskovalcev, ki so si lahko ogledali edinstveni računalniški muzej, prisluhnili zanimivim predavanjem, obiskali Pomurski informacijski forum, kjer so se predstavila pomurska podjetja, in se zabavali v igralni-ški sobi. O dobrem obisku priča tudi dejstvo, da so bile vse štiri delavnice do zadnjega kotička za-sedene. Gost festivala in uradni govorec je bil tudi minister za ra-zvoj, dr. Žiga Turk, ki je festival pohvalil tudi na svojem spletnem
dnevniku.
Letošnji festival bo potekal 11. in 12. septembra pod geslom Omreži me 3.0, ki ponazarja druženje in povezovanje računal-niških navdušencev, podjetij in perspektivnih kadrov. Na več kot 1000 kvadratnih metrih površine in v kar šestih prireditvenih pro-storih se bodo tako ponovno sre-čali ljubitelji informacijskih teh-nologij, gospodarstveniki, mladi perspektivni kadri in politiki, ki bodo skupaj razpravljali o razvoju informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Svoj prihod so med drugim že napovedali ministrica za visoko šolstvo, znanost in teh-
nologijo Mojca Kucler Dolinar in minister za razvoj dr. Žiga Turk. Ponovno bodo potekale številne delavnice, predavanja, javne razprave. Dodatno bo raz-širjena igralna soba z najnovejši-mi konzolami in računalniškimi igrami. Na ogled bo postavljen računalniški muzej. Ne bo šlo pa niti brez pristne prekmurske kulinarike, napovedujejo orga-nizatorji. Obisk vseh dogodkov na festivalu je brezplačen, več informacij pa lahko najdete na www.frisk.si.
27
AKTUALNO
Na vodnih igrah tudi ekipi
iz dveh pobratenih mest
Karlo Vratarič
V sklopu festivala Soboški dnevi 2008 so na murskosoboški kamenšnici po-tekale tradicionalne vodne igre, na katere organizator vedno povabi tudi ekipe iz pobratenih mest. Letošnjemu povabilu sta se odzvali mesti Paračin in Ingolstadt.
Letošnjih vodnih iger na mursko-soboški kamenšnici se je udeleži-lo devet ekip, poleg Mestne ob-čine Murska Sobota in Mestnih četrti Murska Sobota še pet kra-jevnih skupnosti in dve ekipi iz tujine - Paračin in Ingolstadt, medtem ko sta pobrateni mesti Turnov in Podstrana opravičili.
Delegacija iz srbskega Paračina je pripotovala v petek, 27. junija, ter si po sprejemu na občini ogle-dala Komunalo, Saubermacher, kotlovnico, knjižnico in muzej. Zvečer je prispela še delegacija iz nemškega Ingolstadta, v kate-ri je bil tudi častni občan mur-skosoboške mestne občine Peter Schnell, dolgoletni župan tega mesta. V soboto, 28. junija, so
sledile igre, ki so bile sestavljene iz petih disciplin - veslanje od brega do brega, vlečenje vrvi s kanuji, brcanje žoge z obale v čoln, bitka čolnarjev in odbojka na mivki. Čeprav je bil namen bolj druženje kot pa tekmova-nje, je prvo mesto osvojila KS Černelavci pred KS Bakovci in KS Krog.
Igre treh vasi
Nemčavci, Markišavci, Polana
Geza Grabar
V duhu številnih poletnih zabav-nih in družabnih iger so si nekaj podobnega omislili tudi v treh severovzhodnih krajevnih sku-pnostih mestne občine: pripra-vili so namreč vaške igre krajev Polana, Markišavci in Nemčavci, ki so nekakšno nadaljevanje tek-movanj v kartanju v zimskem času.
Kot je v imenu gostitelja prvih iger dejal predsednik KS Polana Karel Gjergek, je rdeča nit iger
sproščeno medsebojno druže-nje, začinjeno z vrsto šaljivih pripetljajev. Vse nastopajoče in gledalce, med katerimi je bil tudi župan Anton Štihec, sta pozdra-vila predsednika KS Nemčavci Stefan Barbarič in KS Markišavci Milan Horvat.
Tekmovalci omenjenih ekip so se pomerili v kar 14 igrah: od žaganja drv, prevoza vode s sa-mokolnico in skokov v vrečah prek slaloma z žogo, zabijanja
žebljev, prebiranja zrnja in kota-ljenja okroglih bal do polnjenja balonov z vodo, prenosa vode čez ovire, vleke kmečkega voza z balami, nogometa, pobiranja jabolk in igre z balo. Odlični organizatorji niso izpustili niti najbolj prestižne igre na vseh takšnih in podobnih srečanjih — vlečenja vrvi skupin, sesta-vljenih iz petih moških in treh
ženskih tekmovalk. Prehodni po-kal za prvo mesto je letos odšel v Nemčavce, na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz Markišavcev, tretje pa je pripadlo domačinom. Ti so se v prvi vrsti izkazali kot zelo dobri gostitelji.
Štafetno palico organizatorja so letos prevzeli Nemčavci, ki bodo 2. igre pripravili prihodnje leto.
28
AKTUALNO
Motoklub Veterani v središču mesta
Geza Grabar
Soboški dnevi tudi letos niso minili brez razstave edinstveno obnovljene ter v izvirniku restavrirane starodobne tehnike članov Motokluba Veterani Murska Sobota.
Na že znanem prostoru — pred pošto in banko, si je njihovo osrednjo društveno razstavo vnovič ogledalo veliko ljudi, ki so se lahko iz prve roke prepri-čali, koliko starodobne tehnike, v prvi vrsti motornih koles in av-
tomobilov, premore 190 članov kluba. Motoklub Veterani, ki je na podobni razstavi lani poča-stil 15 let uspešnega delovanja, je organizator številnih medna-rodnih prireditev: hitrostnih re-lijev s spretnostno vožnjo maja in septembra, avgusta pa prirejajo edinstveni Potujoči muzej staro-dobnikov skozi štiri države.
S prizadevnim delom in organi-zacijo prireditev je delo kluba s poslanstvom širjenja zavesti pri ohranjanju tehnične dediščine in združevanja ljubiteljev starih vozil na amaterski ravni pozna-no širši javnosti ter je tudi na ta način pomemben člen javnega in družabnega življenja.

Že trinajsto rajanje
v in ob vodi
Na bakovski gramoznici je bilo zopet veselo, še bolj pa mokro. Kakor vsa leta doslej so tudi leto-šnje 13. igre na vodi privabile v Bakovce številne gledalce in tek-movalce, želne vodnih radosti. Poleg samega tekmovanja v vodi je bil posebne pozornosti deležen akrobatski pilot Peter Podlunšek, ki je navdušil s svojim »air sho-wom«. Igre na vodi so sedaj že tradicionalni dogodek; začetki segajo v leto 1996, ko je orga-
nizator iger, Miran Vereš, prišel na dan z idejo, da bi se lahko v vročih julijskih dneh odvijale ka-kšne igre, in tako so igre na vodi počasi postajale že znana julij-ska stalnica. Na letošnjih vodnih igrah se je pomerilo dvanajst tekmovalnih ekip, in sicer ekipa Špricer team, Kroški, Aqua team, Šiviljstvo Titan, Torpedo, Cafe Čobi, PMP Petišovci, Medicop, Motoristi, Okrepčevalnica Dada, TVD Partizan ter zadnja, dva-
najsta ekipa, Idea print. Z 90 točkami je zmagala domača ekipa Torpedo, sledila je ekipa Šiviljstvo Titan, tretje mesto je zasedla ekipa Cafe Čobi, četrto mesto so osvojili Motoristi. Vse sodelujoče ekipe so se pomerile v vodnem slalomu, vlečenju vrvi, bitki čolnarjev in v igri prosti strel.
29
ŠPORT
Z dobrimi predstavami
vrniti gledalce v Fazanerijo
Karlo Vrataric
Približuje se začetek nove sezone v drugi nogometni ligi, kjer bo mursko-soboško Muro 05 znova vodil Slobodan Djurič, ki je pred tremi sezonami klub popeljal iz tretje v drugo ligo, Cilj v le-tošnji sezoni je z dobrimi predstavami vrniti gledalce v Fazanerijo.
Zaradi slabih predstav v pretekli sezoni, ko so si nogometaši Mure 05 tako kot tudi leto poprej ob-stanek v drugi ligi zagotovili šele v samem zaključku, se je logično drastično zmanjšalo število gle-dalcev na domačih tekmah. Za primerjavo - pred tremi leti v tretji ligi se je zbralo na tekmah v Fazaneriji tudi po 2000 gledalcev, zadnje tekme lanske sezone pa jih je bilo na tribunah Fazanerije le še kakšnih 500. Zaradi neza-dovoljstva se je umaknil glavni sponzor Intering Holding, ki več ne bo vlagal v člansko moštvo, pač pa le v mladinske selekcije in sekcijo odbojke, istočasno pa so odstopili predsednik Dejan Kološa in ostali člani upravnega odbora, ki so prihajali iz vrst te družbe.
Novi predsednik je 23. junija na izrednem občnem zboru ND Mura 05 postal Ervin Kutoša, ki
je pred tem v klubu tri leta opra-vljal vlogo računovodje, popol-njen pa je bil tudi upravni odbor. Po besedah podpredsednika kluba Franca Perša bo klubski proračun podoben lanskoletnemu, tako da člansko moštvo glede sredstev ne bo okrnjeno. Klub se je trudil v svoje vrste vrniti nekdanje igralce Mure, ki pa so vsi po vrsti pova-bilo zavrnili, tako da so za zdaj edine okrepitve povratnik Goran Snajder, Igor Bedo, nekdanji član mlajših selekcij Milko Kovač in mladi napadalec Mihael Jerebič, ki je nazadnje igral pri Ormožu. Petletne pogodbe so podpisa-li perspektivni mladinci Filip Gačevski, Mitja Flisar in Domen Vršič, za eno leto pa sta pogod-bi podaljšala Milidrag Marič in Kristjan Kulčar. V črno-belem v prihodnje ne bodo več nastopali Kliton Bozgo, ki mu je pretekla pogodba, ter Blaž Krauthaker in Tomaž Toplak, s katerima se je klub sporazumno razšel. Spremembe so se zgodile tudi v strokovnem vodstvu. Konec ju-nija je bila s trenerjem Edinom Osmanovičem sporazumno prekinjena pogodba, nov trener pa je ponovno postal Slobodan Djurič, ki je doslej opravljal funkcijo trenerja vratarjev. Pomagal mu bo Evgen Sapač, nekdanji igralec Mure, ki je naza-dnje bil trener tretjeligaša Tišine. Z dosedanjim potekom priprav je Djurič zadovoljen, odigrali pa
so že nekaj pripravljalnih tekem. Najprej so presenetljivo v Murski Soboti premagali hrvaškega pr-vaka Dinamo 1:0, nato bili bolj-ši od avstrijskega četrtoligaša Wildona 7:4 ter se brez zadetkov razšli z beograjsko Crveno zvez-do. Sledil je poraz proti CMC Celju 0:3, na turnirju na Tišini pa so suvereno osvojili prvo me-sto. Odrance so premagali s kar 13:0, v finalu pa še Veržej 3:0. Generalka pred začetkom pr-venstva bo 2. avgusta finale po-kala MNZ Murska Sobota proti Romi, medtem ko bo v prvem krogu prvenstva Mura 10. av-gusta gostovala v Kidričevem pri Aluminiju. Opravljen je bil tudi žreb prvega kroga slovenskega pokala, kjer je žreb črno-belim v prvem krogu namenil nogome-taše Koroških gradenj iz Slovenj Gradca (20. avgust). In kakšni so cilji kluba v letošnji sezoni? »Cilj so boljši rezultati. Nogomet se igra za publiko, še posebej za našo prekmursko, ki je nemalo-krat pokazala, da ima rada dober nogomet. Naša dolžnost je, da ga prikazujemo. Da se gledalci vrnejo, bom sam naredil vse; to pa bi obenem pomenilo, da bodo rezultati in uvrstitev dobri,« je povedal Djurič.
30
Hotel Diana - hiša bogate ponudbe
Pridite in doživite s svojimi partnerji, prijatelji, najbližjimi nepozabne trenutke ob izbrani odlični ponudbi v
RESTAVRACIJI in SLAŠČIČARNI Diana.
www.peugeot.si
v centru
Maximus
triglav
31
ŠPORT
Naši športniki
v Ameriki
Na 42. mednarodnih igrah šo-larjev v San Franciscu je barve Mestne občine Murska Sobota zastopalo dvanajst šolarjev.
Julija se je 42. mednarodnih iger šolarjev v San Franciscu, v mestu na zahodni obali ZDA, udeležila
reprezentanca mladih športnikov iz Murske Sobote. Solarje so spremljali župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec ter trenerji Vid Ismajlovič, Tiberij Lebar in Brigita Novak Martinec. Na športnih igrah so se šolarji iz
vsega sveta pomerili v atletiki, košarki, golfu, plavanju, tenisu, namiznem tenisu, odbojki ter nogometu. Skupno je bilo pri-javljenih 84 mest, iz Slovenije pa so se športnih iger poleg ekipe iz Murske Sobote udeležili še šo-larji iz Celja, Maribora, Raven na Koroškem, Slovenj Gradca in Šentilja. »Dejansko gre za male olimpijske igre, saj so bili na tekmovanju tekmovalci s celega sveta, ki tekmujejo v različnih športnih panogah. S strani or-ganizatorja so po statutu med-narodnih iger šolarjev obvezno vabljena mesta, ki so že bila or-ganizator mednarodnih iger šo-larjev. Tukaj se lahko pohvalimo, da je bila naša občina organizator mednarodnih letnih iger šolarjev že trikrat, to je največkrat, in sicer v letih 1974, 1976 in 1983. Od
skupno 41 mednarodnih letnih iger šolarjev pa se je naša občina iger udeležila kar 24-krat, za-dnjih smo se udeležili leta 2005. Letos smo se odločili, da smo na te igre poslali ekipo košarkarjev, ki so državni prvaki, obvezno pa morajo sodelovati tudi tekmoval-ci iz atletike. Iger se je udeležilo torej osem košarkarjev, skupaj s trenerjem, in štirje tekmovalci atletske panoge, skupaj s tre-nerjema,« nam je povedal župan Anton Stihec.
Uspehi naših tekmovalcev Aleš Zver je bil prvi v teku na 800 m z rezultatom 2:01:21. Urška Martinec je bila v teku na 1500 m tretja z rezultatom 4:53:67. Naši košarkarji so pre-magali Švicarje (46:25) in Indijce (91:61). Žal so izgubili proti do-mačinom ZDA (43:60) in proti
32
ŠPORT
Srečanje dveh županov
v San Franciscu
V sklopu mednarodnih iger šolarjev se je naša ekipa z županom Antonom Štihcem na čelu srečala z županom San Francisca Gavinom Newsomom, ki je bil tudi slavnostni govornik na otvo-ritvi iger. Demokrat Gavin Christopher Newsom, rojen leta 1967, je najmlajši župan San Francisca v zadnjih 100 letih. Mnogi ga štejejo za guvernerskega kandidata za leto 2010. Na letošnjih predsedniških volitvah je podprl Fiillary Clinton.
ekipi Slonokoščene obale (27:61) in se tako niso uvrstili v sklepni del tekmovanja. Rezultate ostalih športnikov si lahko ogledate na spletni strani tekmovanja: http:// www.sficg2008.com Korenine iger so v Sloveniji Igre vsako leto organizira med-narodni komite mednarodnih iger šolarjev, ki je tudi pridruže-ni član olimpijskega komiteja, v Sloveniji pa te igre pripravlja in jih koordinira Slovensko združe-nje mednarodnih iger šolarjev, v katerem sodeluje 12 mest. Prve igre so bile na pobudo profesorja Metoda Klemenca v Celju junija 1968. Letos je minilo 40 let teh iger, osnovni cilj pa je druženje in
prijateljevanje mladih športnikov iz različnih delov sveta v olim-pijskem duhu, ne glede na nji-hovo rasno, narodno, politično in versko pripadnost. Na igrah lahko sodelujejo športnice in športniki v starosti 12-15 let. Na vseh dosedanjih 41 organiziranih mednarodnih igrah šolarjev je so-delovalo že prek 200 mest iz 50 držav z vseh kontinentov sveta, razen Avstralije. Naslednje, 43. mednarodne igre šolarjev v letu 2009, bodo v Atenah. Zahvaljujemo se sponzorjem, ki so mladim športnikom pomagali kriti stroške udeležbe na letošnjih igrah!
Zahvala sponzorjem
Zahvaljujemo se vsem donatorjem/sponzorjem za finančna sredstva, ki so jih namenili za 42. mednarodne športne igre šolarjev (ki so v juliju potekale v San Franciscu).
33
ŠPORT
Mladi šampioni z županom mestne občine
Karlo Vratarič
Starejše dečke Mure 05, ki so postali državni prvaki, je sprejel župan Anton Stihec. Nogometaši do 14 let so sodelovali tudi na mednarodnem črno-belem tur-nirju in osvojili tretje mesto. Zupan Anton Stihec je na spre-jemu na Mestni občini Murska Sobota čestital mladim šampio-
nom in jim zaželel veliko uspeha tudi v prihodnje. Sledil je prija-teljski pogovor, mladi športniki pa so županu dali simbolno ma-jico. Le-ta se je nato pošalil, da bo majica, ko bodo postali slavni igralci, vredna celo premoženje. Konec meseca junija pa je v murskosoboški Fazaneriji po-
tekal dvodnevni Black-White Tournament za dečke do 14 let. Sodelovala so štiri moštva, ki imajo osnovno barvo dresov črno-belo. Poleg domače Mure 05, letošnjih slovenskih prvakov, še prvak Srbije Partizan in avstrij-ski moštvi Sturm iz Gradca in Lask iz Linza. Prvo mesto so su-
vereno s tremi zmagami osvojili Beograjčani, drugi so bili s štiri-mi točkami igralci Laska, tretja Mura 05 je zbrala tri točke, brez točke pa je ostal Sturm. Turnir naj bi postal tradicionalen in bo drugo leto odigran v Gradcu.
34

ŠPORT
Edinstevno
BMX-tekmovanje v Veščici
Tadej Kirinčič
Kolesarski klub Destroy iz Veščice je po petih letih ponovno pripravil kolesarsko tekmovanje v Mestni občini Murska Sobota. Tokrat je dirka namesto z gor-skimi kolesi potekala z BMX-i.
Tekmovanja se je udeležilo okrog 40 kolesarjev iz vse Slovenije in tudi tujine. Ti so vozili v časovno neomejenih serijah, v finale pa so se po izboru vseh tekmovalcev, ki so se med seboj ocenjevali, uvr-
stili tisti, ki so pokazali najbolj drzne in zahtevne trike na pripra-vljenem poligonu. Tekmovanje si je skozi celoten dan ogledalo blizu 500 radovednežev. Prisotna sta bila tudi župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec in direktor občinske uprave Bojan Petrijan, ki je v kratkem govoru pozdravil navzoče in poudaril pomen podpore mestne občine tudi tovrstnim športom ter mo-žnost povezovanja s turistično ponudbo.
Sicer pa je poligon v Veščici gle-de na svojo lego in umščenost v stanovanjsko okolico edinstveni kolesarki park v Sloveniji. Člani Kolesarskega kluba Destroy pa so v poligon in izgradnjo različ-
nih objektov vložili veliko svo-jega lastnega dela in finančnih sredstev.
Pomurski masters 2008 v biljardu
Karlo Vrataric
V biljardnici Mešič je 21. in 22. junija potekal Pomurski masters 2008 v biljardu, na katerem se je pomerilo deset igralcev. V ve-
likem finalu je Benko z 8:5 pre-magal Kolenka.
Tekmovalna sezona za naslov pomurskega prvaka v biljardu je
imela deset kvalifikacijskih tur-nirjev, na katerih je sodelovalo 27 igralcev. Najboljših deset po točkah se je uvrstilo na Pomurski masters 2008, ki je potekal 21. in 22. junija v biljardnici Mešič. »Glede udeležbe na turnirjih sem zadovoljen, skozi celo se-zono smo lepo igrali, vedno je bilo na turnirjih med 17 in 20 nastopajočih,« je povedal Andrej Mešič. Večina pomurskih igral-cev formalno igra za mariborski klub, zato se udeležujejo tudi Štajerskega toura, ki je sestavljen iz dvanajstih turnirjev. Na lestvi-
ci petdesetih najboljših igralcev Biljard zveze Slovenije pa so tre-nutno štirje Pomurci.
Prvi dan mastersa so bili finali-sti razdeljeni v dve skupini po pet, kjer je vsak igral z vsakim. Prvouvrščena iz obeh skupin sta se uvrstila v nedeljski polfinale. Tam je Bogdan Benko prema-gal Miho Rihtariča z rezulta-tom 7:5, z istim rezultatom pa je Sebastijan Kolenko premagal Danijela Tineva. V velikem fina-lu je bolj zbran ostal Benko, ki je Kolenka premagal z 8:5.
Kolesarski maraton Spartacus
Geza Grabar
Ob BTCiklinu ima nekajletno tradicijo kolesarske prireditve tudi kolesarski maraton Spartacus, ki gaje ŠRC Spartacus letos pripra-vil že tretjič zapored.
131 kolesarjem s startom in ci-ljem pred omenjenim športnim centrom na Kopališki ulici je bilo tudi letos na voljo troje raz-ličnih prog: 15, 50 in 70 km.
Najstarejši udeleženec maratona je bil 68-letni Rudi Omahen iz Murske Sobote, najmlajši pa 4-letni Matjaž Benkovič Flisar iz Martjancev. Tudi v Murski Soboti so bili najštevilčnejši ko-lesarji Tondacha iz Križevcev pri Ljutomeru.
35
GASILCI
Pomlajevanje gasilskih vrst
Geza Grabar
Spoznanje, da je treba mlade v gasilske vrste usmerjati in jih nad tem navduševati že dovolj zgodaj, saj si bo le na ta način se-danja operativna garnitura lahko dovolj zgodaj zagotovila svežih moči in z izobraževanji tudi ka-kovostnega kadra, ki bodo potem nadaljevali s tradicijo gasilstva, se potrjuje tudi v številnih gasilskih taborih za najmlajše.
V okviru enega od teh — pripra-vila ga je Gasilska zveza Puconci in je bil z udeležbo mladih iz Zaboka na Hrvaškem celo med-narodni, so mladi obiskali tudi gasilski dom v Murski Soboti. Več kot 60 mladih z mentorji sta
pozdravila in sprejela predsednik GD Murska Sobota Ernest Eöry in poveljnik Anton Gomboc. Ob
nekaterih osnovnih podatkih o društvu in številu intervencij, ki jih je iz leta v leto več, sta jim
razkazala tudi gasilske garaže in v njih razpoložljivo gasilsko teh-niko z opremo. Za mlade so bila najbolj privlačna gasilska vozila in gasilska avtolestev.
Sicer pa so takšnih in podob-nih gostov v murskosoboškem društvu, ki se po kategorizaciji Gasilske zveze Slovenije uvršča v društvo V. kategorije oziroma društvo širšega pomena, že na-vajeni, saj vsako leto gostijo več deset skupin.
Jubilejno tekmovanje
gasilskih društev
Geza Grabar
Prehodni pokal v Mursko Soboto
Med pomembne oblike praktič-nega preverjanja usposobljenosti operativnih članov posameznih gasilskih društev so v Gasilski zvezi Mestne občine Murska Sobota ob formalnih pregledih društev v prvi vrsti občinska tek-movanja. Na njih se pokaže, kdo najbolj skrbi za praktično oziro-ma operativno usposobljenost in je na tem področju tudi najbolj uigran. Čeprav je včasih na tek-movanjih prisotna tudi smola,
si tega gasilci, vedoč, koliko so dejansko uigrani, ne ženejo pre-več k srcu.
Vzorni gostitelji letos že jubilej-nega, 10. občinskega tekmovanja so bili v Markišavcih, kjer so ka-kovostne tekmovalne poligone uredili za vaško-gasilskim do-mom. Kot prejšnja leta so naj-mlajši tekmovali v vaji z vedrov-ko in v prenosu vode, mladinci v vaji z ovirami in vezanju vozlov, vaja z motorno brizgalno oziroma hitri napad suhe izvedbe in vaja raznoterosti je bila na programu
za članske kategorije, za veterane pa je bila na sporedu vaja s hi-drantom in v razvrščanju.
Na koncu so zadovoljstvo nad izvedbo tekmovanja in prikaza-nim rekordnih 31 enot iz vseh 12 društev zveze — desetih pro-stovoljnih, enega industrijskega in murskosoboškega s poklicnim jedrom, izrazili predstavniki vod-stva GZ MO predsednik Stefan Barbarič in poveljnik Franc Olaj kakor tudi poveljnik Štaba CZ MO Stanislav Wolf, v imenu društva gostitelja pa predsednik Boris Gumilar. Menili so, da se s tekmovanji na najlepši način pre-veri usposobljenost operativnih
enot gasilcev, ki so najpomemb-nejši člen v sistemu zaščite in reševanja.
Tako po številu enot kakor uspehih sta bili tudi letos v ospredju društvi iz Rakičana in Černelavcev, uspešno pa jim sledijo Markišavci, Satahovci, Polana, Krog, Veščica in drugi. V Murski Soboti kljub večletnim prizadevanjem nekaterih še niso uspeli formirati enot mladih. Jože Rituper, predsednik ob-računske komisije, je razglasil rezultate. V članski konkurenci so prehodni pokal z absolutno največ zbranih točk osvojili prav gasilci iz Murske Sobote, ki so
36
GASILCI
zaradi nekaj napak prekinili zma-govalni niz Rakičana. Domača enota je osvojila tretje mesto. Sledijo Černelavci, Bakovci II, Krog, Kupšinci, Veščica, Polana, Satahovci, Bakovci I in Nemčavci. Vrstni red članov B: Krog, Markišavci in IGD Mura.
Tudi na tem tekmovanju je bilo dobro zastopano žensko gasil-stvo. Pri članicah A so bile ga-silke iz Polane boljše od svojih vrstnic iz Veščice, pri članicah B pa Cernelavci pred Markišavci. Pri najmlajših imajo najboljše pi-onirje v Satahovcih, Cernelavcih in v Krogu, najboljše pionirke,
mladince in mladinke pa v Rakičanu. V kategoriji mladin-cev so drugo mesto osvojili mladi iz Polane in tretje iz Kroga, sle-dita enoti Veščice in Satahovcev. V ženski veteranski kategoriji so letos prvič nastopile nekdanje gasilke iz Markišavcev, v moški pa iz Černelavcev.
Ob pregledih društev je občin-ska sodniška komisija s povelj-nikom Francem Olajem ocenila tudi urejenost orodišč. V skupini malih garaž so se za najbolj zgle-dno odločili tisto iz Satahovcev, med večjimi garažami pa iz Cernelavcev.
Sprejem v uradu
župana Antona Štihca
Geza Grabar
Župan MO Murska Sobota Anton Štihec je pred dnevi pripravil sprejem za zma-govalno ekipo regijskega preverjanja usposobljenosti enot prve pomoči Civilne zaščite (PP CZ), ki prihaja iz mestne občine.
Zmagovalno ekipo, ki je bila letos oblikovana na novo, zato je nji-hov uspeh še toliko večji, sesta-vljajo: Tomislav Vrečič kot vodja ter člani Irena Šrajner, Hermina Lipaj, Boštjan Benkovič, Boštjan Štrakl, Štefan Serec in Darko Knaus.
Na sprejemu je župan članom ekipe in vodstvu Štaba CZ MO Murska Sobota in Območnega združenja Rdečega križa Murska Sobota - prisotna sta bila tudi predstavnika omenjenih inštitucij Stanislav Wolf in Albina Knapp, izrekel veliko priznanje in se jim zahvalil za vloženi trud. Dejal je, da je malokje mogoče najti tako uspešno in uigrano ekipo, kot jo premore občinski štab CZ MO, na kar je kot župan zelo ponosen. Ob tej priložnosti je zmagovalcem v imenu regijskega poveljnika Civilne zaščite Martina Smodiša razdelil priznanja za nedavni uspeh v Ljutomeru, kjer je sku-paj nastopilo 16 ekip v različnih kategorijah. Iz mestne občine sta nastopili še dve ekipi, od katerih
je ena osvojila prav tako odlično četrto mesto.
Člani ekipe so se zahvalili za pod-poro župana, v nadaljevanju pa opozorili na težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delova-nju na področju Civilne zaščite. Največji sta pomanjkanje časa ter odsotnost z delovnega mesta, saj delodajalci to neradi vidijo kljub nadomestilu plače s strani Mestne občine Murska Sobota. V zadnjem času so bili podani predlogi za rešitev tega proble-
ma z obdavčevanjem oz. oprošča-njem plačila davka na dohodek delodajalca, ki ima oz. ki nima zaposlenih delavcev, vključenih v sistem ZRP. Zato ostaja sodelo-vanje odgovornih pri zakonskem urejanju tega področja največji izziv na vseh nivojih od lokal-nih skupnosti pa do državnega nivoja.
Zmagovalna ekipa bo 11. okto-bra letos sodelovala na državnem preverjanju usposobljenosti ekip PP CZ in RK v Novem mestu.
37
KRIŽANKA
NAGRADNA
KRIŽANKA
Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. avgusta 2008 na naslov:
Mestna občina Murska Sobota Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota s pripisom: Za križanko
Nagrada ki jo poklanja Turistična agencija Klas  je eniodnevni izlet iz
aktualnega kataloga Turistične agencije klas po lastni izbiri.
Nagrajenec križanke iz prejšnje številke:
SANDRA SVETEC
Cernelavci, Ledavska 21, 9000 Murska Sobota Žrebanje prispelih dopisnic nagradne križanke Soboških novin je potekalo v studiu TV Idea-Kanal 10.
glasilo: SOBOŠKE N0VINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj MO MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,
9000 Murska Sobota člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT, GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER Š00Š, DANIJELA ŽITEK
naslovnica: TANJA ZRINSKI odgovorna urednica: BRIGITA BAVČAR jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ obnlikovanje: IN0UA, d. o. o., grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. naklada: 7000 izvodov
SOBOŠKE N0VINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu brezplačno.
38
SOBOŠKI DNEVI
39

OD IDEJE DO REŠITVE
Podjetje NIROS se ukvarja z izdelavo visokozahtevnih kvalitetnih izdelkov iz nerjavečih materialov (INOKS, MEDENINA) v različnih kombinacijah s steklom, lesom in kamnom.
Naši izdelki krasijo razkošne ladje na Švedskem in Finskem, različne vrste objektov: hotele, banke, zavarovalnice, trgovske in druge poslovne centre ter mnoga zasebna bivališča.
NIROS-NIROS-NIROS-NIROS POJEM KVALITETE IN ESTETIKE
TEL.: 535 19 80 tiskarna.klar@siol.net www.tiskarnaklar.com