ra
okhaj:
ŠTUDIJ
GORICA
PRIMORSKI DNEVNIK
, ________ GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
•SL?* • Štev. 96 (2406)
V SOBOTO 25. t. m. ob 20. uri
na sedežu OF v Ui. R. Manna 29
PROSLAVA OBLETNICE USTANOVITVE OF
Na sporedu bo slavnostni govor, kulturni program ra družabna zabava. Vabljeni vsi člani OF.
Poštnina plačana v gotovini Spedizlone In abbon. post. 1. gr.
TRST, sreda 22. aprila 1953
Cena 20 lir
Jutri poteče v Italiji rok
^vlaganje kandidatnih list
ie ho so okrožne Uste za Poslansko zbornico v glavnem že vložene, so objav-ne kandidature za senat še zelo redke - Neuspeh pogajanj med večinskimi strankami
C«*" dopisnika)
Wa’ ,oJf°iutrišnjem
IRAZPRAVLJANJE V GOSPODARSKO - SOCIALNEM SVETU OZN
list za po. F* sen«*^0 ln kandida-
Vije nrihoJ' ■ vseh strani I-
^ ol&o&U Jr Vesti 0 v,aga-Meo m Jist za poslansko Woženi^- m ko je bilo tiatur 7» 66 ze^° mal° kan. V rti ! senat.
TririBiS^?.nski listi za °-list. n padižj;e ie kot ? kandidil0,! ^aaperi- Scel-v CatoTi?- ^ed drugim tu-*®*e tud; m ^er ie nosilec tfidira v S	Lauro	kan.
Vi monaoK®aJ?^u za nacionalist p^^l^Kno stranko. Si-Jkanic Vo!j-\ k^bri« velikih Wjih ndldirajo \
kandidatur
,eč predlnriv0 Ph doslej naj-bedtem v kominformisti, ** vedno vaoinske stranke vsaj poskušajo najti pot "lov Včo,. ■ jevnih sporazumi' sestal- in danes so bili j1 štirih vS1 m?d predstavni-, r v kiw!ln h strank, ven-0 Priznal1!?-teh strank odkri-teh se«*.!, i°> da so rezultati d sP°i"aziit!V in Perspektive 5Mii za	zei° omejene,
• stjani ,sporazume z demoni Sredi.1 s°.’ ^°*- kaže, že za-M. p., sat‘ svoje kandi-!°UH' oWPL> v nekaterih L^ttov m!jnb Prišlo do spo-v^Mišitni «* °stalimi tremi l^insto .|;rankami povezane ”"ine, ali pa med
v vec o-
za senat
Ca^P
teh
« bodr>U ,^e kilo domenjeno, J**# n„!se štiri večinske . Uccia iPrle kandidaturo Ruinija. zadnjega
vil ^kat. aenata ki .ie na Si1« zaV so izglasovali S "jo iKi°n’ stnril vladi pre-
Si SŽS5:. D.anes pa ia
ičat,
sporočil
da odklanja Za«.v ua se bo umak-,asebno življenje. Poli-
v za;UT in da učni ,asebn
at*nkeaJ?Jk , demokristjanske
: srCa 0onella i*-..c® obzal
je
-oval)*, ksmpanja.
ta sklep
pelj y J^.mPanja, ki se je y>\\ >,.!■ 'i°' nied tednom
*bilo p°šiva, v nedeljo pa S zbor. Vsei Italiji «40 volil-i?kora- i'h’ °d katerih so Jt knll-.TP^vico 315
fej^°mmformtstt 193 demoni t>e Gjjl! 0 Pa druge stran-
ljudstvu — pravi parola — ki se bori za skorajšnjo sklenitev mirovne pogodbe in za ustanovitev neodvisne, miroljubne in demokratične Nemčije«. Lanska parola, namenjena (meniškim demokratičnim silam«, je zatrjevala, da se te sile borijo proti zločinskim načrtom, da bi se Zahodna Nemčija spremenila v oporišče imperialističnega napada«.
Parola, namenjena Koreji, zatrjuje: «bratski pozdravi junaškemu korejskemu ljudstvu, ki se bori za svobodo in neodvisnost svoje domovine«. Besed «proti tujim napadalcem«, ki so sledile v lanski paroli, letos ni več.
Nobena, posebna parola ni letos posvečena ((jugoslovanskim zdravim silam«, ki so jih lani posebej pohvalili za njihovo «borbo za osvoboditev izpod fašističnega Titovega režima Rankovičeve klike, za neodvisnost od imperialističnega jarma«.
Parola japonskemu ljudstvu pravi, da se to «pogumno bori za svoj narodni preporod in da bi Japonska postala neodvisna, demokratična in miroljubna država«. Lanska parola je pozivala Japonce, naj se «borijo proti tuji okupaciji«.
Nobena parola se letos ne nanaša na ministrskega predsednika Georgija Malenkova ali na druge člane njegove vlade. Parola, namenjena kitajskemu ljudstvu, je mnogo daljša kot lani, ki je samo označila kitajsko-sovjetsko prijateljstvo kot močno silo v borbi za mir. Zelo omiljene so tudi parole «borcem za mir» v vsem svetu.
Prvomajske parole so danes objavili tudi v Pekingu. Te parole pa so v glavnem enake kot lani in v njih ni podobnih sprememb kot v sovjetskih. Tako pravi n. pr. parola korejskemu ljudstvu, naj se Korejci «uprejo zločinskim imperialističnim napadalcem in njihovim zločinskim oboroževalnim načrtom«. Parole zahtevajo sklenitev pogodbe med «petimi. velikimi« in obsojajo ((bakteriološko vojno, ki so jo sprožili ameriški imperialisti«.
lo: «Kot je videti, podjetje OROP nikakor ne dopušča, da bi kdo motil njegove kupčije. Da bi si ohranili isvoj monopol nad bencinom, se Rusi ne izogibajo niti izsiljevanju«.
Dnevni red v Oršavi
še vedno - na dnevnem redu
ORSAVA, 21. — V nadaljevanju jugoslovansko-romun-skih razgovorov za ureditev plovbe na Donavi v Djerdap-ski ožini je bila včeraj v Oršavi seja, na kateri so razprav, ljali o dnevnem redu. Niti na tej seji niso dosegli sporazuma o tem vprašanju in to predvsem zaradi tega, ker vztraja romunska delegacija pri zahtevi, naj bi o vprašanju vlačenja ladij z lokomoti. vami razpravljali hkrati z glavnim vprašanjem dnevnega reda. Diskusija se nadaljuje.
Volitve na Danskem
KOPEN H AGEN, 21. — Danes zjutraj so se na Danskem začele volitve za narodno zbor-
nico in senat. Dokončni rezultati bodo verjetno znani jutri zjutraj.
Za volitve v narodno zbornico je 2.590.000 volilnih upravičencev, ki so presegli 25. leto starosti, 1.850.000 volivcev, ki so presegli 35. leto starosti, pa bo hkrati volilo tudi volilne može, ki bodo izvolili člane senata. Poslanska zbornica bo imela 151 poslancev, senat pa 76 senatorjev.
Odpor v Južni Afriki
proti rasni diskriminaciji
JOHANNESBURG, 21.	-
Predsednik afriškega kongresa Albert Luthuli je izjavil danes na tiskovni konferenci, da se bo «upor brez nasilja« pripadnikov barvastih ras, ki je bil pred tremi meseci prekinjen zaradi volilne kampanje, zdaj nadaljeval. Luthuli je tudi dejal da se je število članov nje-
Pomoč nerazvitim deželam
pogoj za reševanje gospodarshih vprašanj
EDINA
Predstavniki malih in slabo razvitih držav poudarjajo, da je treba glede gospodarskega razvoja nerazvitih držav nujno sprejeti primerne ukrepe za pomoč
NEW YORK, 21. — Pri razpravi o mednarodnem gospodarskem položaju v gospodar-sko-socialnem svetu Združenih narodov je jugoslovanski zastopnik Leo Mates poudaril, da je rešitev perečih gospodarskih vprašanj v svetu v finan-
Razgovori o Avstriji
PARIZ, 21. — V pariških pooblaščenih krogih se je izvedelo, da potekajo posvetovanja med tremi zahodnimi državami glede morebitnega novega sestanka štirih namestnikov zunanjih .ministrov za sklenitev avstrijske državne pogodbe po redni diplomatski poti.
V Parizu se pripominja, da je bila zadnja zahodna pobuda glede avstrijske pogodbe 12. januarja, ko so tri zahodne države poslale Moskvi noto in predlagale nov sestanek namestnikov. Sestanek je bil 6. gove organizacije povečalo od | in 9. februarja v Londonu, a ni prvotnih 7000 na 100.000. I privedel do nobenega uspeha-
Nadaljuje se brez incidentov zamenjava korejskih ujetnikov
Brazilija predlaga, naj bi se burmanska vlada neposredno pogajala s kuo-minfanško vlado o umiku nacionalističnih čet iz Burme - Ameriški delegat poudarja, da je treba najti praktično rešitev tega vprašanja
»• gOV0r ji c “	-	•	~j	------
j Ufadnn stUcJentom, ki sicei iv!6 spadal v okvir vo-evPanie. postavil na po-v ^ se a e?a združevanja, !®4ovai’ da bo ta tema pre-m !»i v demokristjanski i bo "ampanji. De Gasperi svc; riebno še boli razvil
‘ti
bolj 1 v ga bo imel po
Prvem volilnem ,P?Vra;un!u. ki
Pariza, kjer se bo
\„!^antske konference.
ta t	demokristjanske
>1 sa!dPanje bo verjetno !a ril - a> ki bo v soboto
'Ss	a'm°kr1"'
■i?*
zborovanju
sredinske stranke,
D, ha v,
B0lcrati llberaloi in socialde-J° v (j,!<?d'3o volilno kampa-: *to _ eb smereh, ki si po-eni
srpa^darjajo solidarnost ' ,,lzrajI.!nskirni strankami, ki
atii DnasProtujeta:
tudi v povezavi ,viSn~*“8t strani pa svojo
"tl "az<Pia
N4visndru- _________ r_______
tpAtnnkM1 ln sv°je pripombe H^knsijanski1 politiki, ki N om, VČasih v bolj ali m!0 kritiko. Tako je bi-ii ti o F hih zborovanjih že v^eraln T*3' proti politični ‘etik !0sti, ki se je razvila . Kotni„!m°kristjanske vlade.
°rmisti nadaljujejo Ci° za ^i0^0 demagoško ak-k^tii canje parlamenta. »? je n^n,‘k CGIL Dl Vitto-- biskal danes predsed-planske zbornice Gron. ehtpVo hm osebno predložil k rietn r, Sv°3e organizacije. pdsedn i!Ulri bo obiskal še I u'tatih senata Ruinija hGronphi • Svojega razgovora MUi .gnijem Di Vittono ni
.	44	vitiorio	m
a esar Povedati, češ da na	-
C&hiiPredloga sprejeti: «rogl trdijo, da zahteva
razgovor s pred i —i.nu- 3ata- Jasno pa je epi , Jkristjani niso priprav,
Predlncra cnrpipfi
izrorf1 se skliče parlament
,%al ^zasedanje, da bi 9^‘b UraHn 0JiŠaniu plač dr'
h ’ da J dnikov, ni tako nuj. i.° sklip-i. opravičevala izred-^eata razpuščenega par,
A. P.
piljene sovjetske '•^majske parole
o«01. Le* -nam Prvomajskih So1 tazliknSn^6 Parole se pre-L uglašer,Blejo °d lanskih in blodno na geslo, ki je ze-t« *, ki ieno; “Ni pro-stvte*iti ,ne b' vilo mogo-ta! ha 'hiroljubnimi sred-' lu.hic
osnovi
Sovjetske oblasti branijo
svoj monoDOl na bencin v Avstriji
DUNAJ, 21.	— Tiskovna
služba avstrijske socialistične stranke. «Sozialistische Korre-spondenz«, poroča danes, da so Italije ponudili avstrijskim podjetjem nakup bencina, ki bi pri litru stal 22 grošev (4.5 lir) manj kot bencin, ki ga prodaja Avstriji sovjetsko podjetje OROP. ki nadzoruje vso pro-zvodnjo nafte v Avstriji. Čeprav je ponudba zaradi visokih cen bencina v Italiji sicer presenetljiva (verjetno gre za kupčije v zvezi s prevozom iranskega petroleja), so se avstrijska podjetja začela zanimati za ponudbo.
Ko so sovjetske oblasti v Avstriji zvedele za ponudbo, so poklicale pristojnega funkcionarja avstrijskega ministrstva za trgovino v urade sovjetskega poveljstva, kjer so mu izjavili, da Avstrija ne sme uvažati bencina iz Italije, kajti sicer bo sovjetska uprava zmanjšala tisti delež avstrijskega bencina, ki ga Rusi dajejo Avstriji. Poleg tega je bil funkcionar ministrstva za trgovino prisiljen povedati imena podjetij, ki so se-zanimala za italijansko ponudbo. Kmalu nato so sovjetske oblasti klicale predstavnike teh podjetij in zahtevale od njih podrobne informacije.
((Sozialistlsche Korrespoo-denz« zaključuje svoje poroči-
PANMUNJOM, 21. — Zamenjava bolnih in ranjenih ujetnikov se je nadaljevala danes zjutraj. Kitajci in severni Korejci so vrnili sto ujetnikov, Združeno poveljstvo pa 500 (50 severnih Korejcev in 450 Kitajcev). Do sedaj so Kitajci in severni Korejci vrnili 200 ujetnikov, in sicer 65 Američanov, 24 Britancev, 7 Turkov, 1 Ka-nadca, 1 Filipinca, 1 Grka, 1 južnega Afrikana in 100 južnih Korejcev. Jutri bodo vrnili samo južnokorejske ujetnike.
Medtem je Združeno poveljstvo začelo odvažati ujetnike ki so se vrnili, z letali na japonsko, kjer jih bodo sprejeli v bolnišnico.
Pri današnjem razpravljanju v političnem odboru OZN v zvezi z burmansko pritožbo [ proti kuomnitanški vladi je argentinska delegacija predložila načrt resolucije, ki priporoča začetek pogajanj med burmansko in formoško vlado. V resoluciji, ki omenja resnost vprašanja in nevarnost, ki ga to vprašanje predstavlja za mednarodni mir in varnost, se poziva Burma, naj začne pogajanja s formoško vlado in naj potem o tem poroča glavni skupščini na prihodnjem zasedanju. Pogajanja naj bi privedla do umika ali interniranja kitajskih nacionalističnih čet v Burmi.
Med drugimi je govoril tudi ameriški delegat Cabot Lodge ki je izjavil da je želja burmanske vlade, naj bi se kuo-
Ja posredovanja so imela ne-1 kaj uspeha in lahko se upa, da bodo pripomogla k rešitvi. ZDA ne morejo podpreti burmanske resolucije, pridržujejo pa si pravico obrazložiti svoje stališče glede argentinske resolucije.
Ameriški zastopnik je pokazal posebno zanimanje za ponudbo Tailandije, ki je pripravljena dovoliti, da se kuo-mintaške čete umaknejo po njenem ozemlju. Po ameriškem mnenju naj bi glavna skupščina našla predvsem praktično rešitev tega vprašanja in ne bi smela dejanje samo obsoditi.
Francoski delegat Hoppenot je izjavil, da mora skupščina obsoditi navzočnost kitajskih nacionalističnih čet v Burmi in pozvati formoško vlado, naj zastavi ves svoj vpliv, da delovanje omenjenih čet tudi
mintanške čete umaknile z njenega ozemlja, upravičena Pripomnil je, da se je ameriška vlada trudila in se še vedno trudi bodisi s posredovanjem v Rangunu kakor v Tai-pehu, da bi dosegla razorožitev in umik omenjenih čet.
ob posredovanju nekaterih držav članic OZN preneha in da se omenjene čete umaknejo.
Kuomintanški zastopnik je potrdil da bo formoška vlada zastavila ves svoj «vpliv», da doseže umik nacionalističnih čet iz Burme. Dodal je, da formoška vlada ni nikoli poslala fondov ali letal nacionalističnim oddelkom v Burmi.
Mehiški zastopnik je predložil načrt resolucije, na podlagi katere bi morale tuje sile, ki so sedaj v Burmi, pristati na svojo razorožitev in internacijo ali pa takoj zapustiti to ozemlje.
Zunanji minister formoške vlade je danes vil
siranju gospodarsko nerazvitih držav. Mates je dejal, da bi industrijski razvoj nerazvitih držav dal velik polet industrijski proizvodnji v razvitih državah in privedel do učinkovitega povpraševanja po surovinah v industrijsko razivitih državah.
Mates je poudaril, da danes ne moremo govoriti o kakršni koli rešitvi gospodarskih vprašanj v svetu, ne da bi stalno imeli pred očmi vprašanje pomoči nerazvitim državam.
Sovjetski delegat Arutinjan je trdil, da se v kapitalističnih državah bojijo zmanjšanja o-boroževanja, ki je po njegovem važen element njihove blaginje.
Večina govornikov je te dni pcudarila dejstvo, da naraščajo po vsem svetu deflacijske težnje. Delegati so še posebej poudarili nevarnost, da bi gospodarstvo držav članic OZN zabredlo v težave, kar bi imelo hude posledice za vse svetovno gospodarstvo. Po mnenju večine članov gospodarskega in socialnega sveta je že sedaj potrebno najresneje pre-gledati in ugotoviti, kaj bi morale razne države ukreniti, da se obdrži sedanja stopnja proizvodnje in zaposlitve.
Iz govorov predstavnikov malih in slabo razvitih držav je bilo mogoče razbrati skupno misel, da je vprašanje gospodarskega razvoja nerazvitih držav ključ do vseh svetovnih gospodarskih vprašanj in da je prav na tem področju treba najhitreje sprejeti primerne ukrepe. Vse bolj prihaja do izraza mnenje, da je v interesu industrijsko razvi tih dežel, če nudijo pomoč nerazvitim deželam.
trolni komisiji že od leta 1947, ko je komisijo vodil še maršal Sokolovski: na tem mestu je ostal tudi, ko je Sokolovskega zamenjal general Cujkov. Z imenom in osebo Semenova je bila povezana sovjetska politika postopne zaostritve odnosov v Berlinu in med obema deloma Nemčije.
Pavel Judin, ki bo zamenjal Semenova, je član CK KP ZSSR od zadnjega kongresa Svoj čas je bil glavni urednik glasila Kominforma in je vodil kominformovsko propagandistično akcijo proti Jugoslaviji; sicer pa je Judin, po poklicu profesor filozofije, tipičen, predstavnik kameleonskega sovjetskega birokrata. Po Stalinovi smrti je postal Judin minister.
V zahodnih političnih krogih se sprašujejo, ali ne pomeni zamenjava političnega svetovalca — ki praktično vodi politiko sovjetske visoke komisije v Nemčiji — uvod v spremembo sovjetske politike v Nemčiji.
Prvi maj je pred vrati. Ob tem velikem delavskem prazniku je delavstvo vedno še globlje občutilo nujnost in potrebo po enotnosti, s katero si je izbojevalo vse svoje pridobitve. Tako tudi letos tržaško delavstvo stremi po enotnem nastopu 1. maja, ker se zaveda, da bi lahko z njim delodajalcem izbilo iz rok njihovo najuspešnejše orožje: sindikalno razcepljenosti Potreba po enotnosti ni le globoko zasidrana v zavesti vseh delavcev po njihovi bor. beni tradiciji in razredni vzgoji ter po borbah proti fašizmu, marveč jim jo naravnost vsiljuje sedanji težki položaj. V našem zadnjem članku smo že prikazali ofen. živo delodajalcev, to je dejansko italijanske Confindu-strie proti vsem demokratičnim pridobitvam in sindikal. nim svoboščinam delavcev. Prav tako pa pritiska na delavstvo tudi resni gospodarski položaj, ki mu obeta temno bodočnost. Poglejmo le v ladjedelnice in Tovarno stro. jev CRDA ter v Tržaški arze. nal. V CRDA dokončujejo prav te dni zadnjo večjo ladjo, potem razen dveh petrolejskih ladij ni važnejših del. Ker je oprema petrolejskih ladij zelo preprosta, bode o-
Ugotovitve „Borbe'y o sovjetski amnestiji
Maršal Tito o britanski mladini ■ Anton Tasič imenovan h namestnika ravnatelja Mednarodne banke la obnovo in razvoj
Uvod v spremembo
sovjetske politike v Netite:]! ?
Judin je zamenjal Semenova na položaju političnega svetovalca pri kontrolni komisiji v Nemčiji.
MOSKVA, 21.	—	Agencija
Tass je sporočila, da je ministrski svet ZSSR razrešil Simeona Semenova dolžnosti političnega svetovalca pri sovjetski kontrolni komisiji v Nemčiji in imenoval na njego-uradno izja- j v0 mesto Pavla Judina, doslej da je ta vlada pripravlje-i ministra za gradbeni material.
na sodelovati z vladami drugih prizadetih držav da zastavi svoj vpliv, zato da omogoči umik kuomintanških čet z burmanskega ozemlja.
Zamenjavo Semenova z Ju-dinom imajo v zahodnih političnih krogih za važen dogodek. Semenov je bil politični svetovalec pri sovjetski kon-
- - -
Pogled iz letala na področje v Panmunjomu, kjer zamenjujejo bolne in ranjene ujetnike. Zamenjujejo jih v skupini šotorov na levi. V ospredju se vidijo rižna polja.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 21. —Predsednik jugoslovanske republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne delegacijo šolske mla-tlihe iz Kragujevca ter ji izročil lepo darilo angleških študentov in njihove pozdrave. V svojem kratkem nagovoru je maršal Tito dejal, da so se angleški študentje med njegovim bivanjem v Londonu zelo zanimali za življenje in delo jugoslovanske mladine, ki je v zadnji svetovni vojni ogromno prispevala v borbi proti fašizmu.
Danes se je v Beogradu začela konferenca mest in mestnih občin Jugoslavije, kateri prisostvujejo predstavniki Beograda. Zagreba Ljubljane. Sarajeva. Skoplja, Titograda, Novega Sada Prištine in številnih drugih mest. V imenu Zveznega izvršnega sveta je prisotne pozdravil njegov podpredsednik Edvard Kardelj. V svojem govoru je poudaril, da bo konferenca jugoslovanskih mest prispevala k nadaljnji graditvi socialistične družbe v Jugoslaviji, ker predstavlja demokratični forum mestnih občin. Edvard Kardelj je nadalje dejal, da je ena od o-snovnih nalog stalne konference mest in mestnih občin, nuditi pomoč manjšim mestom in okrajem pri reševanju njihovih problemov.
Nocojšnja «Borba» komentira ukaz prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR o amnestiji številnih oseb razen tistih, ki so jih obsodili na več kot pet let ječe zaradi kontrarevolucionarnega delovanja, večjih lat* vin državne imovine, banditizma in premišljenih umorov. Sovjetski tisk do danes še ni objavil, kako izvajajo ta ukaz in koliko oseb bodo izpustili iz zaporov in taborišč.
«Borba» ugotavlja, da je Stalin pustil za seboj številna koncentracijska taborišča katerih je na milijone ljudi med katerimi je mnoge poslala v taborišča NKVD. Zato bo zelo težko ugotoviti, na katere osebe se nanaša omenjena amnestija, ker mnoge osebe niso bile niti obsojene od sodišč.
«Milijoni ljudi po taboriščih predstavljajo nerentabilno su-
ženjsko delovno silo — ugotavlja «Borba» — in zdi se, da je namen te amnestije spremeniti nerentabilno delovno silo rentabilno t. j., da bi mnoge kaznjence izpustili na svobodo, toda jih zadržal na plačanem delu. S to rešitvijo — zaključuje «Borba» — bi se izognili neugodnim posledicam, ki bi se golovo pojavile, če bi sc na tisoče sestradanih in izmučenih oseb pojavilo na ulicah Moskve in drugih mest Sovjetske zveze«.
Konec aprila bo v Sarajevu kongres sindikata delavcev in nameščencev kulturnih ustanov Jugoslavije, katerega se bodo udeležili tudi sindikalni zastopniki Francije, Danske, Anglije m Zahodne Nemčije. Udeležil se ga bo tudi predsednik mednarodne federacije gledaliških igralcev Jean Dar-cante. .Eno najvažnejših vprašanj, ki jih bodo obravnavali na kongresu, je vprašanje samoupravljanja v kulturno-u-metniških ustanovah.
Jugopress javlja, da je za namestnika direktorja Mednarodne banke za obnovo in razvoj v Washingtonu imenovan Anton Tasič, načelnik zveznega gospodarskega sveta in direktor zveznega finančnega zavoda.
Dodatni kredit MSA Franciji
WASHINGTON, 21. — Uprava za vzajemno varnost (MSA) je določila za Francijo dodatni kredit 107 milijonov dolarjev za tekoče finančno leto. Ta kredit se dovoljuje v okviru programa za (tpomoč pri obrambi« ki predstavlja program neposredne pomoči, ki se razlikuje od programa za prekomorske nakupe. Francija bo dovoljeni kredit uporabila za nakup surovin, orodnih strojev in drugih dobav, ki jih potrebujeta njeno gospodarstvo in obramba. Francija je v okviru istega programa že dobila 200 milijonov dolarjev.
stali vsi delavci zunanjih podjetij, ki jih je bilo sedaj 563, brez zaposlitve. Delavci v ladjedelnici Sv. Marka sami ne delajo razen varilcev in nekaj redkih izjem sploh več nadur, s katerimi so si vsaj nekoliko opomogli spričo nizkih plač. Prav tako je malo dela v Tovarni strojev, kjer na splošno tudi ne o-pravljajo nadur. Se mnogo slabši je položaj v Tržaškem arzenalu, kjer so delavce naj. prej poslali na predčasen do. pust, sedaj pa delajo v izmenah, tako da so po dva tedna zaposleni, en teden pa doma s takimi gmotnimi posledicami, ki si jih lahko vsakdo predstavlja spričo že tako nizkih mezd.
Gre torej skupno za nad 7.500 delavcev, ki so močno zaskrbljeni za svojo zaposlitev in kruh, zlasti ko ni novih naročil od nikoder. Prav ta skrb pa druži vse delavec, saj so vsi prizadeti in zahtevajo enotno in skupno o-brambo pred grožnjo odpustov in vedno večjim pomanjkanjem dela. Spričo takega položaja je povsem naravno, da vsi delavci ugodno sprejemajo geslo skupnega praznovanja prvega maja in se sprašujejo, čemu se sindikalna vodstva o tem ne sporazumejo.
Kaj pa je doslej naredilo za enotnost delavstva sploh in za skupno prvomajsko zbo. rovanje posebej vodstvo Delavske zbornice. Namesto da bi dobro prerešetalo predlog po skupnem praznovanju so razni njegovi člani pohiteli v Ameriko, in socialisti, ki ima. jo v Delavski zbornici mnogo besede, ki so že večkrat ugotovili, da je delavstvo sindikalno ločeno ali sploh neorganizirano ter da je zato nuj. na njegova združitev, kaj so storili, da bi do enotnosti pri. šlo? Vse kaže, da so nanjo popolnoma pozabili. Pa samo glasilo Delavske zbornice «V Lavoro« je: še pred kratkim ugotovilo šibkost sindikalnega gibanja ter da je med delavci splošna težnja po enotnosti. te kaj še čakajo po vseh teh ugotovitvah? Cernu, ne pristopijo k akciji, da bi se težnje delavstva tudi u-resničile?
Podobno je tudi z Enotnimi sindikati. Ze na kongresu kominformovske stranke je Tominec priznal, da je. polovica delavcev izven vsakega sindikata ter je ugotovil, kar so Razredni sindikati že dav. no pred njim, da je položaj za delodajalce še posebno u-goden zaradi sindikalne razcepljenosti delavstva. Cernu pa vodstvo Enotnih sindikatov ni izvajalo iz svojih poraznih ugotovitev tudi nujnih zaključkov? Ali mar mislijo, da je v Trstu možno združiti vse delavce pod kominfor. movsko zastavo? Takšne e-notnosti,' seveda tržaški delavci ne marajo in zato ostane vse kominformovsko govorjenje o njej le demagogija. Zato tudi ne bi bilo nič čudnega, če bi mnogo tržaških delavcev ostalo prvega maja doma in se razočarano ne bi zmenilo za ta svoj največji praznik kljub temu, da se zaveda in globoko občuti potrebo po enotnosti. Vodstvo tega sindikata pa bi se moralo zavedati, da je treba upoštevati splošno voljo in stremljenje delavstva, ne pa zaradi strankarskih računov zoževati obseg in pomen prvomajskega praznovanja.
Tovarniški odbori, ki so najtesnejše povezani z delav. stvom, saj jih sestavljajo delavci v tovarnah in podjetjih samih, še prav posebno čutijo splošno delavsko zahtevo, da se z, enotnostjo premostijo
medsebojnega drž«, m®d zainteresira-j, °5«b	’•
Poudarek ima letos s« -Ptvopl.o le vseboval lan-■C^aša !Jskl Program in ki tvr ?1?a Prijateljstvo med s‘tv^ivel0 ?’--ZDA in Angli-
^Sgt, olike nr!Jate!istvo 1iud' V n!;i“ aniJe, ZDA m vn b°vi borbi, da se .	m	zagotovi	tra-
ko-
lanetU,)-sCetbU in' namenjenih rHlt. ni hoh„ nemskemu ljud-t>«t. Sa im*, e omembe «ame-<al«tičnPee:ializma» ali «im-*poz|!a .napada». kot dravi nemškemu
Nedavno poročilo o aretaciji gruzinskega ministra za državno varnost Ruhadzeja in o zamenjavi sekretarja CK, predsednika vlade in predsednika vrhovnega sovjeta je morda še bolj značilno in še več govori o notranjem položaju v ZSSR po Stalinovi smrti kot poročilo pred dvema tednoma o odstranitvi Ignatijeva, sekretarja CK KP Z.SSR in bivšega sovjetskega ministra za državno varnost.
Spremembe partijskega in državnega vodstva so bile v Gruziji v zadnjih letih zelo pogoste. Na 14. kongresu KP Gruzije, ki je bil od 27, do 30. januarja 1949, je bilo izbrano tajništvo CK v sestavu; K. N. Carkvjani, M. I- Baramija, A. E. Topuridze, R. S. Saduri in V. G. Covrebašvili. V lanskem letu pa je bilo z.amenjano skoraj vse partijsko vodstvo, tako da je bil novi sekretariat izvoljen na 15. kongresu KP Gruzije, ki je bil v drugi po-lovici septembra lanskega leta, skoraj povsem drugačen-prvi sekretar A. I. Mgeladze drugi sekretar V. G. Covrebašvili (ki je bil poprej šele peti sekretar) in tretji sekretar V. D. Budžiašvili. Meela dze je bil poleg tega izvoljen nn 19, kongresu KP ZSSR za člana CK, bil pa je tudi član delovnega sekretariata kon-gresa, kar vse je priča, da je pred pol leta užival veliko za-
Eno leto - dve čistki v Gruziji
(Ob aretaciji gruzinskega ministra za varnost in odstavitvi sekretarja CKKP Gruzije, predsednika vlade in predsednika vrhovnega sovjeta gruzinske republike)
uDanje Stalina in vodstva ZSSR. Zdaj je bil Mgeladze
odstavljen.
Iz referata, ki ga je imel Mgeladze na zadnjem kongresu KP Gruzije, je razvidno, da je položaj v tej republiki zelo slab in da je bilo pred tem izvršeno čiščenje ne samo centralnega vodstva partije, temveč tudi večjega dela partijskih funkcionarjev v pokrajinskih okrajnih in mestnih komitejih. Mgeladze je ostro kri. tiziral staro partijsko vodstvo republike pa tudi nižje partijske forume in izjavil, da so jih zamenjali po osebnem Stalino. vem ukazu. Nanje je zvracal krivdo za slab položaj v industriji zlasti pa v kolhozih in Hh obtožil, da so podpirali buržoazno-nacionalisticno nastrojene skupine inteligentov razumnikov, pisateljev, učenjakov in drugih. Navajamo nekaj podatkov iz njegovega po ročila:
«Kot rezultat ukrepov CK Kp Gruzije (novega) je bilo
do prvega septembra t. I. kolhozom vrnjeno: 7779 ha zemlje. 36.587 stotov žitnih proizvodov, 6929 glav goveje živine, 27.977 glav ovac in koz, 1926 svinj, 478 konj, 61.826 prašičev in 92.915.817 rubljevi).
To je po njegovi izjavi samo del premoženja, ki so ga iz kolhozov razvlekli razni krajevni birokrati. Nadalje se je pritoževal, da je odstotek delovnih dni v kolhozih zelo nizek. Tako n, pr. v Guržazan-skem okraju leta 1951 ni izpolnilo določenega minimuma delovnih dni 5675 ljudi ali 43,5 odst. skupnega števila za delo sposobnih kolhoznikov, od tega števila pa 11,1 odstotkov kolhoznikov, ni opravilo niti enega delovnega dne. Podoben je bil položaj tudi v ostalih okrajih. Mgeladze je nadalje navedel, da v mnogih gruzijskih okrajih več let niso dela-j li obračuna o zasluženih delovnih dni, tako da kolhoznikom niso izplačevali polnega za-
služka. Tako n. pr., kolhozni-, kom zugdidskega okraja do 1. julija 1951 niso izplačali za delovne dni, opravljene v letu 1951 in v prejšnjih letih 460 q žita in 4.035.864 rubljev, v aba-škem okraju 513 q žita in 1,063.854 rubljev, v telovskem okraju 1059 Q žita in 1,079.371 rubljev itd.
Mgeladze je tedaj dejal, da je glavni greh prejšnjega vodstva «protipartijski in protidr-žavni primer šefovstva« in zagrozil vsem, ki bi poskušali odcepljenje in osamosvojitev Gruzije:
«... vsi oni, ki bi poskušali razdrobiti Gruzijo, «šefovati» nad njenimi odcepljenimi pokrajinami ali jih postavljati eno proti drugi, bodo po stalinsko uničeni«.
Dopisnik moskovske «Prav-de« je o kongresu poročal, da so ostro kritizirali list «Zarja Vostoka« (organ CK Gruzije) zaradi pomanjkanja kritike in samokritike na njegovih
straneh, nadalje , da so na kongresu izrekli resne pripombe in ukore celi vrsti gruzin. skih pisateljev in kritikov, da so ((globoko kritizirali ustvar. janje književnika K. Hamsa-hurdija — ki se je popolnoma izgubil v preteklosti in idealizira daljno zgodovino—»,daso «kritizirali Dadianijev roman ((Jurij Bogoljubski«, v katerem se «napačno odraža stoletno prijateljstvo ruskega in gruzinskega ljudstva«, da so prav tako kritizirali književni, ke Kutatelija Vakelija, Satbe-rešvilija in Sengelija. Dopisnik «Pravde» je opazil, da pred. sednik društva gruzinskih pisateljev Leonidze niti ni po. skušal odgovarjati na kritiko Mgeladzeja. Poleg tega je «Pravda» poročala, da so na kongresu ugotovili, da je «... bil eden izmed vzrokov, ki so povzročili resna ideološka pa-čenja v delih nekaterih gru-zinskih pisateljev to, da je bivši sekretar CK Carkvijani
obsipal ta dela s pohvalami«.
Iz nedavnega poročlia ugotovimo tudi, da je bil med prej aretiranimi gruzinskimi voditelji tudi Baranija, bivši drugi sekretar CK KP Gruzije, čeprav o njegovi aretaciji kot sploh o usodi bivšega sekretariata CK v sovjetskem tisku doslej ni bilo najti niti besede, Iz poročila ni razvidno, kaj je s Carkvijanijem in drugimi.
Deistvo, da je bil A. I. Mge-ladze, prvi sekretar, zamenjan šest mesecev potem, ko je postal član CK KP ZSSR in prvi sekretar CK KP Gruzije, pomeni, da so bila Čiščenja, ki so jih v Gruziji izvedli ob koncu prejšnjega leta, brez uspeha, in da niso pripeljala do ureditve položaja, tako da je bilo potrebno zamenjati tudi zadnjo vodilno garnituro, ki je čiščenje izvedla, kot je izjavil sam Mgeladze, po Sta. linovem ukazu.
Pri oceni teh dogodkov v •Gruziji je treba upoštevati, da
spada med razvite republike ZSSR, da je bogata na kultur, nih, zgodovinskih in političnih tradicijah in da je bilo tam še pred oktobrsko revolucijo zelo močno proletarsko revolucionarno gibanje. Gruzija je znana po odporu, ki ga je dol. ga leta nudila stalinski politiki rusificiranja neruskih naro. dov ZSSR. Zanimivo je pri tem omeniti Leninovo opazko o Stalinovi vlogi leta 1922 in 1923 v dogodkih v Gruziji in drugih kavkaških republikah:
«Jaz mislim, da je nesmotrna in birokratska prenaglje. nost Stalina imela usodne posledice V tem je mnogo njegovega prezira do famoznega esocial-šovinizmai). Prezir sploh igra v politiki zelo revno vlogo. Prav tako se bojim, da se niti Dzeriinski ni mno. go razlikoval od njega po svoji «pravoverni» mentaliteti (dobro je že znano, da poru. seni tujci vedno pretiravajo s svojo erusko mentaliteto))). Stalina in Dzeržinskega moramo imeti za politično odgovorna za to povsem nacionalistično rusko kampanjo».
Stalin se nikoli ni odrekel narodnemu zasužnjevanju neruskih narodov. Sedanje spre. membe v Gruziji so lahko samo rezultat krize njegove politike in dolgoletnega množičnega odpora gruzinskega ljud. stva.
dosedanja nasprotja ter da se delavsko gibanje povleče iz mrtvila. Kljub temu pa drže križem roke, ker jih pri njihovem prepričanju ovirajo ukazi od zgoraj, ki nimajo z dejanskimi interesi delavcev nič skupnega. Zakaj se končno ne neha vsa ta pasivnost in podrejenost? To je edina pot iz sedanje zagate. Proble. mov tržaških delavcev namreč ne morejo reševati niti delavci iz Rusije niti iz Arne. rike niti iz Italije niti od dru. god, marveč jih morajo reševati tržaški delavci sami z lastno borbo in zmago, katere nujni pogoj je enotnost.
Prav) zato pa je dolžnost vseh razredno zavednih delavcev, da z gesli o enotnosti mobilizirajo tržaški delavski razred, da bo lahko s primer, no silo načel vrsto vprašanj, ki ga tarejo, branil svojo p ra. vic o do dela ter sindikalne svoboščine in demokratične pravice. To je edina pot k zmagi in uspehu. Zato naj praznujejo vsi delavci prvi maj v znamenju enotnosti, ki naj se od tega dne naprej vedno bolj krepi in razširja, da zajame vse delavce, pove. zane po skupnih interesih in ciljih.
PRIMORSKI DNEVNIK
Brez boja se ne da živeti, dokler ogreva žile kri, vihar vsi dnevi so na sveti, vihar nemirne so oči.
Danes, sreda 22. apri*
Soter in	ob
Sonce vzide ob 5.0» m ,j WM 18.59. Dolžina dneva *3. Jl7,
vzide ob 12.22 m zatone
FRAN LEVSTIK
Adalbert, BobrlC«
II
in tržaško gospodarstvo
Med razpravljanjem o socialnem skrbstvu v tržaškem občinskem svetu je govoril tu di tržaški župan Bartoli, ki se je v svojem dolgem govoru dotaknil tudi nekaterih splošnih vprašanj tržaškega gospodarstva in dokaj ostro polemiziral s stališčem občinskega svetovalca Slovensko-italijan-ske ljudske fronte dr. Dekleve Ker smo v zadnjih dneh dobili stenografski zapisnik županovega govora, se ustavlja mo na nekaterih županovih trditvah, nanašajočih se na tržaško gospodarstvo. Zupan takoj v začetku ugotavlja, da je tržaško gospodarstvo po vojni dobilo hud udarec zaradi nesigurne politične situacije in zaradi slabih zvez z zaledjem, kar je točno, ni pa resnična nadaljnja ugotovitev, da je tržaško gospodarstvo lahko vzdržalo in po županu celo napredovalo zaradi italijanske pomoči.
Zupan v nadaljevanju svojega govora skuša obširno dokumentirati, kako je ta »pomoč* pomagala.
Ze prvo poglavje županovega govora, ki se nanaša na brezposelnost, pa nam celo če upoštevamo samo županove trditve, govori ravno nasprotno. V Trstu je kronično 18.000 brezposelnih, «kar predstavlja visoko število«, število zaposlenih oseb pa znaša 90.000.
Za stanje v industriji in ladjedelnicah pa župan ni našel drugih ugotovitev kot, da se je zaletel v trditve dr. Dekleve češ da so odstotki proizvodnje v večini tržaških malih in srednjih podjetjih izredno nizki. Zupan se tukaj spušča v obširno razlago poj ma «odstotek izkoriščanja naprav« in pravi, da lahko industrija le v izjemnem primeru polno izkorišča naprave saj n. pr. ladjedelnice, ki imajo 200 metrov dolge naprave za gradnjo ladij ne morejo polno izkoriščati teh naprav, če gradijo ladjo, ki je dolga samo 120 metrov.
Mi ne bi na dolgo diskutirali o pojmu ((izkoriščanje naprav«, ker se ti odstotki lahko nanašajo na različne stvari. Statistika lahko upošteva tehnično ali gospodarsko kapaciteto nekega podjetja in če bi se gospod župan potrudil prečital kateri koli stati-
in psi
stični učbenik, bi našel, da je takih meril več. Po županu je tudi nerazumljivo, kako je n. pr. tovarna mostov in dvigal v februarju 1953 izkoriščala 118 odst. svoje naprave. To je pa učencu srednje gospodarske šole popolnoma razumljivo, ker ve, da so računali zmožnost naprav na osnovi maksimalne zaposlitve delovne sile in je potemtakem, če upoštevamo nadure, mogoče prekoračiti to maksimalno zmožnost.
Namesto statističnih debat bi bilo bolje, če bi si župan ogledal zelo zgovorna poročila Tržaške industrijske in trgovske zbornice. Ze pred letom dni smo v poročilu za leto 1951 lahko čitali sledeče: (Poglavje industrija str. 18) «Diskret-na je bila proizvodnja v obratih, ki proizvajajo zdravila, pivo, testenine, v velikih tovarnah likerjev in papirja, v majhnih podjetjih likerja, v industriji slaščic, mila in v manjši mehanični industriji pa je položaj stalno slab; kompletna kriza je paralizirala vsako aktivnost v oljarni Ga-slini, ki je bila skozi celo leto, razen v kratkih obdobjih v prvem polletju neaktivna«.
Takih citatov bi lahko iz mesečnih poročil Tržaške industrijske in trgovske zbornice nabrali za cele strani. Mnenja smo, da so ti citati in številke, ki jih v omenjenih zbornikih običajno spremljajo, mnogo bolj avtoritetni in v znatno večji meri odgovarjajo realnemu stanju tržaške industrije, kot zavita razpravljanja o statističnem pomenu «odstotek izkoriščanja kapacitet«.
Ce župan na hitro in na lahko preide vso obširno tržaško, industrijo, pa najde izredno mnogo prostora in daje izreden poudarek novi industriji v industrijskem pristanišču v Zavij ah. Zupanovi podatki sami pa potrjujejo, da industrijsko pristanišče v Zavij ah, kljub temu da je samo ob sebi nekaj pozitivnega, saj olajšuje perečo brezposelnost, ne bo predstavljalo nikoli važnega poglavja v tržaškem gospodarstvu. Sedaj je v šestnajstih obstoječih industrijskih podjetjih zaposlenih 1.400 delavcev pri gradnjah pa 370. Skupaj je v toliko opevanih Zavijati zaposleno 1.770 oseb. Po županovih proračunih bo našlo v Zavljah zaposlitev 3.000 delavcev, ko bodo vsi industrijski objekti do konca zgrajeni. To seveda le v tem primeru, če bo družba Monteea-tini držala svojo obljubo in pričela graditi svoje podjetje.
O prometu župan ne izgublja mnogo besed in samo priznava, da se je promet v zadnjem tromesečju občutno zmanjšal, da pa je kljub temu še vedno višji kot je bil pred vojno. O vzrokih za padec prometa, o krivdi tistih krogov, ki gospodarijo in zavirajo tržaško pristanišče — niti besedice.
Po tolikem optimizmu bi pričakovali, da se je v zadnjih dveh letih tudi potrošnja tržaških prebivalcev znatno dvignila. To bi bilo razumljivo, saj trdi vodilni predstavnik tržaškega iredentizma, da industrija dobro dela, da je promet sicer v zadnjem tromesečju nekoliko padel, pa je kljub temu izredno visok itd. Potrošnja pa se tudi po župa-
novem priznanju ni povečala, kljub temu da se je število prebivalstva povečalo.
Vsakemu resnemu ocenjevalcu ne more biti nikakega dvoma, da je stanje tržaškega gospodarstva dokaj slabo in lahko tudi brez posebnega truda ugotovi, kje so vzroki za to. Morda je najbolj značilen podatek o številu zaposlenih in brezposelnih mornarjev iz leta 1929 v primerjavi z letom 1948 m 1952. Ze na seji občinskega sveta je dr. Dekleva omenil to številko, ker je izredno značilna za propad tržaškega pristanišča v dobi med obema vojnama in po njej. Zupan skuša to številko na lahek način preiti, češ da so svetovalci opozicije iznašali različne in nasprotujoče si številke.
Zadeva je v resnici kaj enostavna. v publikaciji »Marina mercantile Italiana«, katero je izdalo ministrstvo za promet 1929. leta, je na strani 243 pod Trst objavljeno število vseh vpisanih mornarjev prve in druge kategorije. Slučajno pa je ravno na tej strani tehnična pomota in je zaradi tega skupno število mornarjev, ki je v vrstici Trst nepravilno zabeleženo. Tam je številka 5.765, ki pa se nanaša v resnici na pristanišče Pulj. V Trstu pa je bilo 1929. leta vpisanih v pomorski register 16.351 mornarjev. Nekateri gospodje iz opozicije in večine se pač niso potrudili, da bi natančneje pogledali omenjeno publikacijo in so z velikim veseljem ugotovili, da je bilo takrat v Trstu navidezno celo manj mornarjev, kot jih je sedaj. Resnica pa je drugačna in zelo bridka. Resnica je do skrajnosti žalostna in pride takoj na dan, če primerjamo to številko s podatki o zaposlenih mornarjih po drugi svetovni vojni.
Po podatkih pristaniškega poveljstva je bilo 1948. leta v pristaniškem registru vpisanih 9.363 mornarjev, od katerih vkrcanih 2.054 torej na razpolago 7.282. (Mili izraz, na razpolago po županovi razlagi pomeni v resnici brezposelni).
Zadnjega decembra 1952. leta pa je bilo vpisanih 8.519 mornarjev, med letom izbrisanih 727, vkrcanih 4.116, torej brezposelnih 3.676.
V dobrih dvajsetih letih italijanskega gospodarstva nad Trstom se je potemtakem število mornarjev zmanjšalo za polovico in še od tega jih je vnovič skoraj polovico stalno brezposelnih.
Pa še o brezposelnosti mladine.
Tudi župan priznava, da je mladina izredno prizadeta, saj celo uradne številke govore o okrog 2.000 brezposelnih mladincih. Kakšno rešitev predlaga tržaški župan:
»Zakaj ne bi bili odkriti sami s seboj, zakaj ne bi potrdili, da bi lahko bilo tisoč do tisoč pet sto mladincev od 12 do 18 mesecev zaposlenih v armadi domovine, če bi Trst ne bil juridični in politični monstrum?«
Zelo enostavno in mladincem prav gotovo izredno »simpatična« rešitev.	S.	B-
DEČJI PROGRAM ZA 1. MAJ
Letošnje prvomajsko slavje na stadionu «Prvi maj» bo vključevalo poleg resnega kulturnega in folklornega programa tudi pester spored otroških iger, ki je še lani zabaval naše najmlajše, čeprav je bil v primeri z letošnjim dokaj skromen. Poleg drugih presenečenj, ki jih pa zaenkrat se ne bomo izdali, bo letošnji program obsegal naslednje točke:
1. Tekmovalne igre:
a) tekma med dvema ognjema:
b) vlečenje vrvi (moštva in posamezniki).
2. Šaljive igre:
a) tek v vrečah;
b)	tek	v	škornjih;
c)	tek	s	tremi nogami;
č) tek s škatlami;
d)	tek	s	prižganimi	svečami;
e)	tek	z	jajcem na	žlici;
f) tek z vodo na glavi.
3. Orientacijske igre:
a) razbijanje lonca;
b) hoja med steklenicami;
c) vlečenje okrogle vrvi v četvericah.
4. Tekme v merjenju moči in v ravnotežju.
5. Zabavni sejem:
a) lov na račke;
b) zbijanje lutk;
c) zbijanje kositrnih škatel; č) metanje ploščic na cilj;
d) metanje obročev na steklenice.
MRVI PODATKI 0 EETOŠIMEM 0BČMSKEM PRORaČPM
Z uvedbo novih davkov bodo krili primanjkljaj
Večino rednih izdatkov požira ogromen birokratski aparat, katerega vzdrževanje je izključno političnega značaja - 1,4 uslužbenca na vsakih 100 prebivalcev
Včeraj je «Giornale di Trie-
ste« objavil izvleček letošnjega proračuna tržaške občine, Ki ga pripravlja občinski odbor. Proračun bo predložen občinskemu svetu na seji 28. t. m., Jco se bo začela o njem splošna razprava.
Letošnji občinski proračun je v glavnem naslednji: Dohodki: redni	L.	3.014.576.500
izredni	»	12.968.000
Skupno L. 3.027.544.500 Izdatki:
redni	L.	4.778.456.000
izredni-obvezni » 1.664.818.000 redni-neobvezni »	36.223.000
izred.-neobvezni »	19.132.000
Skupno L. 6.498.629.000 Proračun za leto 1953 beleži
Žrtve
v Ul. Ghega
Herojska osvobodilna in antifašistična borba je zahtevala od naprednega tržaškega ljudstva težkih krvavih žrtev. Ni še dolgo tega, kar smo se poklonili spominu obešenih borcev v Ul. M. d’Azeglio in kar smo polagali vence k spomeniku 71 ustreljenih talcev na Opčinah, že je pred nami po kronološkem redu tragičnih dogodkov Ulica Ghega s, svojimi 51 nedolžnimi talci, ki so jih zverinski okupatorji v svoji podivjanosti in v brezmočnem srdu pobesili na stopnišču stavbe, kjer je dan prej bomba opustošila nacistično oficirsko menzo.
Toda drastične repre-salje okupatorjev niso dosegle svojega namena. Tri dni izpostavljena trupla obešencev v Ul. Ghega so bila opomin, da je z borbo treba nadaljevati ne glede na žrtve, da je treba fašistični vojni stroj streti za vsako ceno.
Zato so še padale bombe in pokale puške v samem brlogu fašističnih okupatorjev, zato se je po vsakem težkem okupatorskem zločinu še boli razplamtela plamenica borbe za zmago in svobodo.
Jutri, na dan obletnice žrtev v Ul. Ghega, bo ob 10.3« pred hišo fašističnega zločina spominska svečanost s polaganjem vencev in cvetja. Vabimo vse napredno in antifašistično prebivalstvo, da se s svojo prisotnostjo pri svečanosti oddolži spominu 51 talcev in izpriča zvestobo idealom, za katere so morali pasti.
MLADINSKA AKTIVNOST Nfl PROSVETNEM PODROČJU
400 Opencev in Repencev v nedeljo na izletu v Sežani
Uspešen nastop openskih mladincev z recitacijami in glasbenimi točkami ter mladinskega zbora iz Vel. Repna
USODNO KRIŽIŠČE NA OPČINAH
4 ameriški vojaki
pod prevrnjenim j e e p o m
Medtem ko sta bila dva le laže ranje na si je eden zlomil nogo drugi pa roko
Včeraj zjutraj so se ponesrečili štirje ameriški vojaki, ko se je jeep, v katerem so se vozili, prevrnil na križišču, ki ga neposredno zahodno od Op. čin tvorita avtomobilska cesta in glavna cesta Trst-Opčine,
Eden izmed vojakov, ki so vsi člani gasilskega oddelka TRUST, so hoteli iti pomagat gasiti požar, ki je izbruhnil na strelišču blizu Opčin.
Takojšen nastop člana civilne policije Giovannija Sferca, je preprečil, da bi bil eden od vojakov še huje poškodovan. Ko je namreč videl, da je ta vojak obležal pod prevrnjenim vozilom, je takoj tekel do tramvaja, ki je stal ob kraju nesreče, in je s pomočjo potnikov potem dvignil vozilo, pod katerim je ležal ponesrečeni vojak.
Najdeni predmeti
na framvajih, (ilobusih in avtobusih ACEGAT
Potniki na tramvajih in drugih mestnih prevoznih sredstvih kaj radi pozabljajo razne predmete. Tako je tudi za pretekli marec seznam teh predmetov precej velik, kar je pač najboljša priča pozabljivosti in raztresenosti potnikov kakor tudi poštenosti najditeljev.
Tako so našli na tramvaju: osebne dokumente Fabia Per-misa, Maria Jermana, Ettora Cancianija in Nevia Marinija. Dalje so našli; vžigalnik za cigarete, 2 tula z glavnikoma, 2 torbici, platneno torbo z orodjem, 2 mrežasti torbi, torbo iz naylona, čepico, 2 beli baskovski čepici, zapestnico z obeskom, tul z očali za sonce, 2 prazna tula za očala, torbo iz impregniranega platna, zadrgo za torbico, menico, usnjen pas, pas iz žameta, ogrlico z barvanimi kroglicami, kompas, otroško kapico, košarico z nogavicami, prevleko za zglavje,
črr, robec, prevleko za dežnik, vratno ruto, 9 parov volnenih rokavic, 4 pare rokavic iz semiša, 21 parov usnjenih rokavic, predpasnik, kažipot «CIT», 2 telefonska seznama, francosko knjigo, črko «H» iz kovine, zavoj jeklene volne, mlinček za kavo s časopisi, fotografski aparat, kladivo, 4 avtomatične svinčnike,_ 2 uri, par sončnih očal, par očal, 4 listnice, listnico s ključkom, 8 nalivnih peres, 11 denarnic, listnico za fotografije, zavoj nogavic, pipo. žogo, par obrabljenih čevljev, revolver (igračo), ražni venec, vrečico z gumijastimi čevlji, 2 volnena šala, vrečo, kovinasto škatlo, otroško obleko, par copat, risalno črtalo, 2 sponki.
Intervencija predsednika
tržaškega velesejma v Rimu
Zaradi napovedane preložitve padovanskega velesejma, ki bi zelo neugodno vplivala na tržaški velesejem, vlada med predstavniki tržaškega velesejma in med lokalnimi in tujimi trgovskimi krogi, ki na meravajo razstavljati v Trstu' upravičeno razburjenje. Zato se je predsednik Ustanove tr. žaškega velesejma ing. Sospi-sio odpravil celo v Rim, kjer je podtajniku trgovinskega mi. nistrstva obrazložil nastali po. ložaj in zahteval njegovo intervencijo. Do ure ko to poro. Čarno še ne vemo za izid So-spisiovega posredovanja.
Pes ga je ugriznil
Včeraj okrog poldne so sprejeli v glavno bolnišnico 5-letnega Valterja Bella iz Tr. sta Šalita Madonna di Greta Št. 7, kamor ga je pripeljala 33-letna Salvina Klatowsky, ki je povedala, da je malega u griznil njen pes. Otrok se bo moral zaradi ugriza na desno lice zdraviti približno 10 dni.
Lepo vreme zadnje nedelje je privabilo v tržaško okolico stotine in tisoče izletnikov, ki so se v večjih in manjših družbah razpršili po naših bliž. njih vaseh. Mnogo jih je odšlo tudi v Italijo, dosti v jugoslovansko cono STO, pa tudi na Fernetičih so obmejni stražni. ki in cariniki imeli kaj dela predvsem zaradi Opencev in Repencev, ki so priredili izlet v Sežano.
To pa ni bil navaden izlet, kot jih prirejajo tu pa tam razne organizacije, temveč izlet mladine, ki je odšla v Sežano s svojimi pevci, tamburaši, recitatorji, plesalci itd., ter se v sežanski kinodvorani pokazali občinstvu, da se kul-turno-prosvetno življenje pri nas kljub velikim težkočam vedno uspešneje razvija. Mladino so seveda spremljali tudi starejši, morda ne toliko zaradi kulturne prireditve, kot zaradi obiska znancev, pri. jateljev in sorodnikov, ki jih imajo Openci in Repenči na pretek onstran meje. Toda dejstvo, da je prekoračilo me. jo. okoli 400 ljudi iz omenjenih vasi, nam samo priča, da je slovensko prebivalstvo kljub formalno začrtani meji med seboj tesno povezano ter da meja ni mogla raztrgati vezi, ki vežejo te in one domačine.
Mimogrede naj omenimo, da je bil množični izlet v Sežano zelo nevšečen domačim kom-informistom, morda zaradi te. ga, ker se ga je udeležilo precej ljudi, ki so veljali za člane ali somišljenike kominfor-mistične stranke. In tako so v Velikem Repnu razširili govo. vorico, da izleta ne bo... ker so Jugoslovani mejo zaprli! Seveda se je naivna zamisel ponesrečila, kajti vaščani so kljub govoricam odšli na blok kjer so se po kratkih obmejnih formalnostih znašli na jugoslovanskem ozemlju.
Kulturna prireditev se je z nekoliko zamude začela ob 16.30 v nabito polni kinodvorani. Takoj v začetku naj pribijemo, da je v celoti dobro uspela ter da jo je občinstvo, ki je vajeno kvalitetnih prireditev tudi toplo nagradilo. Po uvodni besedi mladinca z Opčin, je nastopila mlada pianistka Ada Skerlavaj, za njo pa Gojka Berginc in (Stojan Berce v dvospevu »Njega ni«. Angela Vremec je dobro podala Grudnovo «Pismo nataka, rice Pepce«, medtem ko je Gojka Berginc potrdila svoj prijeten glas z dvema narodnima pesmima. Sledila je ie recitacija «Od železne ceste«, pri kateri sta sodelovala Jadranka Ferluga in Vladko Vremec, harmonikarska točka Gvida Komarja in recitacija Stojana Berceta, ki je podal Kettejevega ((Pijanca#, s čemer je bil prvi del programa zaključen.
Občinstvo je nato toplo pozdravilo mladinski pevski zbor iz Velikega Repna, ki je pod vodstvom Mirka Guština zapel več pesmi. Vžgal je tudi nastop openske baletne skupi, ne, ki je morala na splošno željo ponoviti «Spanski ples« (kasneje so zaplesali tudi «Ma. zurko«) in seveda tamburaški zbor pod vodstvom dirigenta Kodriča.
Za zaključen naj tudi mi pohvalimo uspešno prizadeva, nje mladine na kulturnopro-svetnem področju, in sicer z željo, da bi se taki izleti — združeni s kulturnimi nastopi še večkrat ponovili.
službencu dozorela pravica do periodičnega poviška. Prav ta. ko se bo draginjska doklada štela v določanju odpravnine, razen če se službi odpovedo sami prizadeti. Sporazum tudi določa, da se ne smejo dopusti cepiti čez določeni minimum. Tukajšnje sindikalne or. ganizacije bodo zahtevale, da se sporazum z nekaterimi spremembami raztegne tudi na Trst.
Izmikanje pri predujmih tobačnim delavkam v Trstu
Kakor je znano, so pred kratkim tobačne delavke napovedale enourno stavko z za. htevo po 6000 lir predujma na mesec na račun bodočih poviškov. Sindikalne organizacL je so dolgo časa čakale odgovora na to zahtevo, pred krat. kim pa je Italijansko tobačno podjetje odgovorilo tovarniškemu odboru, da mora o tem predujmu odločati Zveza italijanskih proizvajalcev tobaka. Vse to je le izmikanje, saj so na primer v Italiji že nekatera podjetja pristala na predujme, kar potrjuje, da je >riznanje predujmov na bodo. o poviške stvar podjetij samih.
Podjetje SIDEMAR vztraja pri odpustih
Na uradu za delo so se dolgo vlekla pogajanja glede odpustov v podjetju za demoli-ranje ladij SIDEMAR. To pod. jetje je napovedalo odpustitev 31 delavcev, to je 60 odstotkov vsega svojega osebja. Sindikalne organizacije so se seveda odpustom uprle, toda podjetje ni hotelo o preklicu odpustov nič slišati. Zato je urad za delo predlagal, naj se odpusti vsaj za mesec dni odložijo, delavci pa naj bi ta čas prejemali plačo iz delavske dopolnilne blagajne. Pred. stavnik podjetja je obljubil, da bo na predlog urada za de. lo čimprej odgovoril, toda do. slej odgovora še ni bilo, kar dokazuje, da se to podjetje požvižga celo na urad za delo.
skupno 3 milijarde 471 milijonov 84.50Q lir primanjkljaj ter 32 milijonov 912.600 prt manjkljaja pri gibanju kapi-talov. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v ta primanjkljaj vključena tudi vsota za javna dela v tržaški občini, ki 'znaša 1 milijardo 138 milijonov lir in ki je vključena v gospodarski načrt celotnega področja za leto 1953. Poleg tega so v omenjenih izdatkih vključeni tudi stroški za izplačilo povišanja plač občinskim uslužbencem, in povišanje pokojnin ki znašajo skupno 526 milijonov 818.000 lir. Obe vsoti sta vključeni v izdatke občine samo formalno ter sta kriti z izrednimi nakazili v okviru splošnega področnega proračuna. Rasnični primanjkljaj tržaške občine za leto 1953 ostane torej v višini 1 milijarde 822 milijonov 294.100 lir. ki ga bo morala kriti Zavezniška vojaška uprava.
Pri _ izdatkih je treba omeniti dejstvo, da predstavljajo največjo postavko plače občinskim uslužbencem. (Pri tem pa ni šteto osebje ACEGAT in nekaterih drugih občinskih u-stanov, ki imajo neodvisno upravo in neodvisni letni proračun).
3804 občinskih uslužbencev obremenjuje danes občinske finance. Kot smo že omenili, gre predvsem za občinske u-radnike, to je za neproduktivno delovno silo. Za plače birokratskega aparata, za uslužbence tehničnega oddelka ter za občinske upokojence, bodo v tem letu izplačali 3 milijarde 40Q milijonov lir. kar znaša več kot vsi redni dohodki letošnjega proračuna. Ni dvoma, da občinska uprava nujno potrebuje določeno število uradnikov itd. Toda tako velikega števila občinskih uslužbencev, kot ga imamo v Trstu, ni verjetno nikjer na svetu. Na 271.000 prebivalcev tržaške občine imamo kar 3804 uslužben-bence, kar predstavlja 1,4 uslužbenca na 100 prebivalcev.
Na to našo pripombo, da je na tržaškem županstvu preveč uradnikov, nam bo lahko kdo očital, da bi vsaki odpust z dela na kateremkoli področju samo povečal število brezposelnih. Toda to ni tako, če pomislimo. da bi ves tisti denar, ki ga v Trstu potrošijo za vzdrževanje prevelikega birokratskega aparata, lahko investirali v proizvodnjo, kar bi brez dvoma zaposlilo večje število delavcev in uradnikov, kot jih danes za isti denar zaposluje občina. Znano je, da so demokristjani v zadnjih letih natrpali vse pisarne tržaških javnih ustanov z uradniki in nameščenci, ki so prišli iz raznih _ krajev Italije in Istre. Sprejeli so jih v službo samo zato. da so povečali število svojih privržencev, ki naj ob volitvah predstavljajo volilno množico za «italijanski Trst«. To umetno ustvarjanje birokracije gre na splošno škodo vsega prebivalstvi Letošnji primanjkljaj bi bil še večji, če se ne bi občina odločila zavrteti davčni vijak, ki vedno bolj duši tržaško prebivalstvo, Tako računajo, da bo-
do v tem letu pobrali najmanj
700 milijonov lir več davkov kot preteklo leto. Samo s tako imenovanim italijanskim zakonom o ((krajevnih financah«, ki ga nameravajo raztegniti na Trst že v prihodnjem mesecu ali pa najkasneje v juniju, bodo pobrali 400 milijonov lir novih davkov. Ta davek, kot skoraj vsi ostali neposredni davki, obremenjujejo vse prebivalstvo. to je, predvsem delovno ljudstvo, ki predstavlja večino prebivalstva.
Raztegnitev italijanskega zakona o krajevnih financah na Trst pomeni obdavčevanje skoraj vseh predmetov široke potrošnje z novim davkom. S tem bodo nujno povzročili povišanje cen, kot se je to že zgodilo za drogerijske predmete. ki so bili že obremenjeni z nekim podobnim davkom. Kakor vidimo, hočejo občinski upravitelji kriti svoje visoke primanjkljaje, povzročene zaradi prevelikih stroškov za vzdrževanje umetno ustvarjenega birokratskega aparata, z novimi davki, ki jih bodo najbolj občutili najrevnejši sloji prebivalstva na visokih cenah predmetov široke potrošnje.
Poleg tega pripravlja občinski odbor uvedbo še novih davkov, ki jih plačujejo že v raznih občinah italijanske republike. Proučujejo namreč možnost raztegnitve italijanskega zakona o ((družinskem davku«, ki naj bi nadomestil sedanji davek na stanovanja (tassa locativa) in katerega bodo obračunavali na podlagi družinskih dohodkov. Ta davek naj bi bil nekak dvojček znanega davka Vanoni. Pobiral^ naj bi ga že z vzvratno močjo od 1. januarja 1952. leta.
Kakor vidimo, nam novi proračun obeta samo nove davke, ki bodo sedli na ramena revnih ljudi in jih še bolj potiskali v bedo. Davki, davki in še davki! Takšna je današnja socialna politika demo-krščanskih upraviteljev, ki so s sleparskim volilnim zakonom zasedli stolčke občinske uprave za dolga štiri leta.
GLASBENA MATICA V TRSTE
Sezona 1952—1953 VHI. KONCERT
V soboto 25. aprila 1953 ob 21. uri
bo v AVDITORIJU
KONCERT
slovenskih narodnih umetnih pesmi, ki jih izvaja
SLOVENSKI OKTET
iz Ljubljane
Člani: Gašper Dermota, Janez Lipušček, Božo Grošelj, Marij Kogoj, Anton Kozlevčar. Artur Sulc, Tone Petrovčič, Roman Petrovčič. Umetniški vodja: Janez Bole.
Vabila so na razpolago od četrtka dalje v Ul. Roma 15/11. (SHPZ) dnevno od 10. do 13. in od 17. do 19. ure.
SLOVENSKI OKTET bo koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi ponovil
v NABREŽINI v nedeljo 26. aprila 1953 ob 20. uri v Prosvetnem domu.
(kritike ra foiočiiia)
Lonjerci v Borštu
Marljivo prosvetno društvo Lonjer - Katinara je v soboto 18. t. m. spet gostovalo, tokrat Borštu. Pred nabito polno dvorano je nastopil najprej pevski zbor. ki je lepo in u-brano zapel štiri pesmi pod veščim vodstvom tov. Lavrenčiča. Nato je nastopila še dramska družina s trodejanko, ki ji je občinstvo pazljivo sledilo. Mnogo odobravanja so želi tudi pevci.
Lonjerci so tako doživeli še en lep uspeh. Marsikdo je v Borštu izrazil željo, da bi prireditev ponovili. Lonjerci pa želijo, da bi jim Borštani vrnili obisk, saj imajo pevski zbor in prosvetno društvo.
Dobro bi bilo, ko bi tudi druga prosvetna društva posnemala Lonjerce, posebno zdaj, ko bodo prireditve lahko na prostem in bo vprašanje dvorane vsaj do jeseni rešeno.
VASCAN
DELIBESOV BALET
COPPELIA
v režiji umetnikov Mlakarjev
si bomo ogledali ob priliki izleta v Ljubljano 9. in 10. maja t. L
Odhod Iz Trsta v soboto 9. maja ob 14-30.
Prijave bomo sprejemali na društvenem sedežu, Ul. Roma 15/11., od 23. do 30. t. m., dnevno od 17. do 19. ure.
PD VOJKA SMUC
Osvobodilna fronta
Davčne prijave
ZVU je pooblastila pristojni finančni urad, da sprejema brez vsakih sankcij vse prijave dohodkov za obdavčenje v letu 1953, ki bodo oddane do najkasneje 30. aprila 1953.
Zastopnika carigrajskega
pristanišča prišla v Trst
V Trst sta prispela dva zastopnika carigrajskega pristanišča. Včeraj sta bila	na
vljudnostnem obisku v Trgov, ski zbornici, kjer ju je sprejel predsednik Cosulich	in
drugi. Razgovarjali so se pred. vsem o možnosti povečanja prometa med Trstom in Turčijo.
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA
V AVSTRIJI ARETIRAN
v
drugi Cizmičev napadalec
Razprava se bo nadaljevala, Ko bo nreti-rani napadalec predan tržaškemu sodišču
I. OKRAJ
Danes 22. t. m. ob 30. uri bo v Ul. R. Manna 29 sestanek aktiva OF I. okraja, na katerega so vabljeni vsi okrajni in sektorski odborniki, kakor tudi aktivisti. Zaradi važnosti aktualnih vprašanj se priporočamo za čim večjo udeležbo.
SESTANEK OF ZA SESLJAN - VIZOVLJE
V četrtek 23. t. m. ob 20. uri bo v običajnih prostorih sestanek OF za člane sektorja Vižovlje-Sesljan. Razpravljalo se bo o te-kocih vprašanjih. Prosimo točnost,
SESTANEK AKTIV OF ZA SEMPOLAJSKI SEKTOR
V četrtek 23. t. m. ob 20. uri bo na sedežu PD «Zarja v svobodi« sestanek OF za šempolajski sektor. Razpravljalo se bo o tekočih vprašanjih. Prosimo točnost.
Ljudska prosveta
ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV
Danes 22. t. m. točno ob 18. uri seja vodilnega odbora na sedežu.
Sklenitev sporazuma za trgovske uslužbence
V industriji so delavci in nameščenci že dosegli določene ugodnosti normativnega značaja. Končno so take ugod. nosti dosegli tudi trgovski u-službenci. Pred kratkim je bil namreč v Rimu sklenjen sporazum med zastopniki sindika. tov in delodajalcev, ki spreminja nekatere določbe sedanje pogodbe. Tako so doslej računali periodične poviške samo na osnovni plači, sedaj pa bodo v poviške zaračunava, li tudi draginjsko doklado, ki bo veljala ob Času, ko bo u-
Amerišlci admiral
na obisku v Trstu
V četrtek 23. aprila bo prispel na krovu svoje admiralske ladje «Roanoke» na obisk v Trst ameriški kontraadmi. ral Richard P. Glass USN. Ka. pitan ladje je H. T. Deuter-mann.
Admirala Glassa bo pozdravil generalmajor B M. McFa-dyen, poveljujoči general a. meriških čet v Trstu. V gradu Miramaru bo postavljena za admirala Glassa častna straža.
Vojna ladja »Roanoke« bo na svojem križarjenju ostala v Trstu do 27. aprila. Prispela bo iz Benetk, kjer se bo mudila 5 dni. Zadnjič je bila v Trstu v septembru 1951.
Kakor pri no, je inšp. Ferz včeraj prine. sel sodišču točno vest o areta. ciji Ljubomira Gavariča, ki je skupno z Valjevcem obtožen poskusnega umora begunca Stefana Cizmiča.
Takoj po izginotju Gavariča je policija po Interpolu obvestila ostale policije o možu s prošnjo, da ga aretirajo. 12. marca tega leta pa je prišlo iz centra Interpola v Parizu sporočilo, da so Ljubomira Ga. variča aretirali in ga zaprli v zapor v Innsbrucku, Policija je napravila prošnjo za izroči, tev. Več inšpektor ni vedel.
Glede na to vest, je državni tožilec zahteval, da se razpra. va preloži do izročitve Gavari. ča. Odvetnik* kakor tudi obtoženec, čeprav je slednji želel, da bi ga sodili naprej, se nista protivila in tako je sodišče odložilo razpravo do na. daljnjega.
Predsednik: Palermo; tožilec: Pascoli; zapisnikar; Neri; o. bramba: odv. Borgna.
POPRAVEK
V včerajšnjih čestitkah k zlati poroki Karla in Maričke Cok sta po neljubi pomoti Izostali imeni snah Zorke In Ivanke,
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Zaboj cigaret so hoteli pretihotapiti
Nekega dne so na obmejnem bloku pri Devinu med pre. Sledom tovornika avtropre-vozniške tvrdke »Messaggerie Triestina« odkrili velik zaboj, v katerem so bile cigarete. So. fer tovornika ni točno vedel čigav je zaboj, pač pa je dodal, da so ga vzeli, kakor naročeno v Ul. della Fornače pri Mariji Zlatičevi. Finančna po. licija je takoj zaslišala Zlatiče. vo, ki je izjavila, da jo je neki Bertani iz Cervignana naprosil, da bi mu shranila zaboj Ker je privolila. Je neki nosač kasneje prinesel že zabit zaboj, katerega Je Zlatičeva po
dogovoru izročila šoferju avto. prevozniške tvrdke.
Tudi Bertanija so identifici. rali in ga seveda zaslišali, ven. dar je ta izjavil, da je polovica cigaret pripadala njemu, polovica pa je bila last Zlati-čeve.
Kot je bilo pričakovati, so Zlatičevo prijavili sodišču, vendar se je ženska znala zagovarjati tako, da jo je sodišče končno oprostilo zaradi po. manjkanja dokazov.
Predsednik: Fabrio; tožilec: Amodeo; zapisnikar; Magliac-ca; obramba: odv. Presti.
Pri padcu z vespo si je zlomil nogo
V ponedeljek okrog polnoči sta se peljala na Opčine z ve. spo 30-letni Gualtiero Trevi-san, uradnik stanujoč na Opči. nah in 34-letni uradnik Stelio Bedalo iz Trsta, Trg Tra i Ri-vi 10. Na nekem ovinku nad kamnolomom Faccanoni sta se zvrnila. Bedalo, ki je vozil, si je le nekoliko ranil levo roko in bo v nekaj dneh ozdravel, Trevisan pa. ki se je peljal z njim na zadnjem sedežu, si je zlomil desno nogo in se bo moral zdraviti dobra dva meseca. Obadva sta bila nekoliko vinjena; sprejeli so ju na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice.
motoklub MLADOST ' NABREŽINA
Motoklub organizira dne 10. maja enodnevni izlet v Ljubljano. Vpisovanje vsak večer od 20 do 21. ure na sedežu, vključno do 30, IV. 53. — Odbor.
IZLETI MOTOKLUBA »AMATORI«
Motoklub «Amatori« ponovi izlet v Ljubljano 25. in 26. aprila. Poleg tega organizira 1. maja motociklistični izlet na Reko in v Crikvenico ter 3. maja v Tolmin, za vpisovanje in informacije je s®dež motokluba odprt vsak dan od 17. do 19. ure, čas za vpisovanje je še danes.
IZLET PDT
Planinsko društvo priredi 10. maja izlet na Slavnik. Vpisovanje na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 6491 od 18. do 19. ure do vključno 30. t. m.
Razna obvestila
TR2ASKI filatelistični
KLUB »L. KOSIH«
Danes običajni sejem od 19. do 21. ure.
ZAPRTA CESTA
Včeraj jo začeli z deli za asfaltiranje ceste Prosek-Gabrovec do nadvoza nad Trblško cesto. Med deli bo cesta delno zaprta za pro-met.
lat v avtu
V ponedeljek zvečer je 25-letni Egilberto Rani iz Ul. Calvola 31 pustil svoj avto Opel TS 1135 na vrtu pred svojim stanovanjem. Dobro ga je zaprl in zaklenil ter brez fkrbi odšel domov, ko pa se Je zjutraj vrnil, je opazil, da )e bil avto odprt in da m Je nekdo ukradel radio »Con-dor«. Ni mu preostalo drugega, kot da javi tatvino policiji.
Rossetti. 16.39: «krict>
Adam Williams, M« « Tennj Excelslor. 16.30:«P°st£goiitfT
ni«, Jennifer Jot)
Ciift, Gino Cerri.
Nazionale. 16.30-	.	Morfl15’
Joan Cravvford, D«1"11 David Brian.	jgvtt	Jl»
FIlodrammatico.16.uv. Nasari,
r^eggianfNa^L^ vedano mla^j5£nl$>rt*a
den’, Steve fo^.^vvasiiii«1^ Astra Rojan. I®-30-* povfer, *■' va vrtnica«, Tyrone F° ce Saye, Al Yoiso . NelVe*0' Grattacielo. l?-0?- rjuobrjfi Mae Britt, Gina iinp,C& Anita Maria ^"'^epoveM soy. Mladoletnim PrrJnica^ Alabarrta. 16.00. «S lisa Cegani, Fran*
aKL. 15.1»: *&?!> Chlari, S. Pampanini.
AuProram'16.00: ((ProU' ORara. Ba?vni fiW<#)
Garibaldi. 15.00: «T
,«ESS,!5<
■££%* ■o«** C
Loretta Young.	0*
Itaiia. 16.00: «Pu^tolov^g Garson. Michael WU	i(teP
Viale. 16.00: gradu«, Boris Karl Cffrd»y\^ ney, R. Green in Pj, (or.g; Kino ob morju. I,6'vvil<ie,£v ske noči«, Gorne ju«* Keves. Barvni fjlm. y „>fv4P Massimo. 16.00: «T0	.
Toto, Isa Barzizza. mt m Moderno. 16.00. youM> oprosti mi«, Loretta Chaodler.	,-	5em>’„‘Vr
Savona. 15.00: «™a. S. Baxter, Dan Daj® sovo. Barvni „r ne5-Secoio. 16.00: «Sedem Totč. ^	..on.
Vittorlo Veneto. 15.» vabilo«, Van	jt
Mc Guire, Rutn J? v&t&e, zzurro. 16.00: «Nf $ nasilju«. Mac Alexis Smith. Bar^{„, UT Beivedere. 16.00: «U	M
čenka«.	„	,„ff, up«; reed
Marconi. 16.00: »J f M>“ šejk«, Jeff ChandR 0’Hara. Barvni	B«
Novo cine. 16.00= *	0#,	]!t.
avtomobila«, A. »	.
Odeon. 16.00: »Neva5 yeru (j niki«, Jackie
James Graig, SkiPPJ |(J Dorothy PatrioK- r^iff F Radio. 16.00: «P°^ 5111	^
Granger.
“7__-
■UIMUBUU-	1)53
SREDA, 22. apf>
JlieOSLOVA*
CONE	|(
254,6 m ali -A gojSE 7.00 Poročila. JrE-ri |fJjS narodne. 11-00 R> orkeStfj^ Koncert za oboo in )cg v $ Šolska ura: Kukajo l4,j0 > gnezdu. 13.30 Por<Jfl p0rr.>J1 turni razgledi. 1A*P 2iasb*t,» J ki. 17.30 30- lahfiozi .*V Glasbeni portreti #*vesUi/ čas 19.00 Večerne A g 0, Pevski zbori pojo. i-LevKe Sk police. 21.30 Stare vih ploščah. 22.oom ianK» glasba. 23.10 Glasba
havna elasba.	TOlC
Ponesrečena starka
Včeraj proti večeru so spre. jeli na ortopedskem oddelku 88-letno Evo Grego vd. Sta-mini iz Trsta, Ul. Cologna 29. Starka je šla popoldne na vrt, verjetno, da bi se sončila, pa je nerodno padla in si pri tem zlomila desno nogo. Zdravniki so sicer rekli, da bo ozdravela v treh mesecih, če ne bo komplikacij, toda pri tolikih letih gre bolj težko.
Tatvina lesa
Tatovom vse prav pride, ne. kateri kradejo po trgovinah, drugi po tramvajih, ali drugje. Krasti deske ni bog ve kaj donosno, toda polagoma se vendar nabere precej. Prevozniško podjetje »Marittima« je te dni prijavilo policiji tatvino »0 metrov desk v prosti luki. zastopnik podjetja je izjavil, da je les polagoma izginjal verjetno od 5 februarja dalje -o da znaša škoda približno 700.000 lir. Organi javne varnosti preiskujejo, da bi zasledili tatove
stra operna g!fsiia’KonIfi
ni obzornik 13 40 ^	^
nista Ljudevita
Lahke melodije. J'- gjesL* J
ba. T8.15 Beethoven-coCKaiW
duru. 18.46 Elgar- j^ti f0l.
vertura. 19.00
19.10 Pestra
la. 20.00 Slavni
i;.oo"Slnf«V«£r>>
21.30 Vokalni *val oO c.3.Le * kovič in Pecon. 2L Simfonija št. 4j.^e4rni P1*' lodije. 23.00 Več	|]1,
TB« 1
11.30 Deveta Bert 3S jj ^
fonija v d-molu^ po ^ in revij. 13.25	)g*1
17.30 Spored BBC.^, #TrUjJ f glasba. 21.05 G.	rtn<>5 dirigira A. ,vot
dališča «Scala*J^f
ROJSTVA.
POROČILI SO SEj M renzo Lowe m P Fogato, prpdaJa‘fda bri in šivilja Al_	,	1,1	Lfi«,
v ec Roberto Be	Barist	^
nja Aliče Visenja««	C
Verdnik in ,p frmand0,iite!!jl Poli. geometer A , ^i^ spodinja M.an^n‘ uradni’ grj Harry Zamn| ‘ Serf/fL,, i<| Calogera. urafnonora in uradnica Ele® |n učlt» 0 nir Miran Pa'n"eStar Marz,v$ m II lan a er l Č a r fin rijačlč in dn*v„nl|cocci*l ingr»S šofer	te*«*,.	A
čarka Elia Matt‘oipO*" *, ilfi sco Gullia in	Sa!/1	t«,
Opara, uradnik L plate®.^ fh spodinja Renata gosp^T Bruno Vidmar in* p,etrc< o>,
la Ortar, mfh£"'terlna
in gospodinja	in Ler. |[l
žak Limberto R'*ojaK arir^ Antonia Ce_sar'i|Cari |n ske Gennaro r|
Mary Louise P -dietni
UMRLI SO frnesta^r.p Zorzln, 60-le^,"jina OblaJ5- 3'ač
81-ietna Glovann zugna. ,4,1^
75-1 etn i Giovan-niperlo,
adeJL
 	.	19>
2. IN 3
DVODNEVN1
OPATIJO »» BEKO I" ' P0REC .
AJDOVŠ^
VIPAVO^
3.	1X$0 *
rNODNEVN
M v.
^mobski dinbvnir
22. april« 1953
li^£iTfrejSnjih vo-
iki »«„ i,., drugi avstri}-
tre S 50 tUdi pri voli	ar3a	1953	d	'	■
CenUJa.Koroškem
tJT, re^ativno največje DuJ- xliaSOV- T°da seda, so Uk[ ko^ dohiteli. Na Du-Wj5 nW *	socialisti dobili
%	veljavnih gla-
Wa JS4q °SfceJm pa «.* odst. Prt ().< dobili socialisti ti *,horskih volitvah
•«£°	40'75 odst- na
i3tioistI°\eZlCnih š°l P°
Glisti -n*	. 80 d°bili 50-
loj  t . ozernlju dvojezičnih
'e trn*,«*3' ozemliu, na katero W. naia »Mdbo od 3. okt.
__
“»»•e« s?« a^sol“tno večino. ** glasov	Vseh	veljav-
•oliticp«	Pedino socialističnih
»ifc ”a °ze*nlju dvojezič-
^*nski	Slovenci-	Ti
j0 p socialistični volivci
soc'alno-strukturni
industrijski ‘~
iiUt delavci,
:*Iešetn
ICdjJflMi.	---vo ivm, ueiuvtev,
*redn44fc,,,i	*n	delno	tudi
^ 'I	kmetnn	.4.'.»ko
in
t, z zelo močnim kmetskih delavcev, tnalih in delno tudi kmetov. Za to visoko Posebn soc*a^sti5nih glasov n*h šnj° na ozemlju dvojezič h mena fdeželju, ni mogo-la	druga razlaga >cot
Irankpr ^nost socialistične Ho o 6 na £em ozemlju ni sa. ttinen!l'lenern Soc’alnern, raz.
tu-
- **111 »
din-- pro9ramu, temveč ... jra)Jlu3eneni nacionalnem pro-4ij0rr,; . <<e,l<!kopravnosti))	in
To velja ie od
n° TnisV • rau ^tto na rtonttIn;‘‘l' da u posebnih
. v,t‘a rarmo+rsh zr^v
3‘t.^Prav bi bilo napačna-
razmerah Koroške Program socialistov
ir?naini
to *!l21e3ce Privlačnosti tudi
voliv-
ca tafc oavstrijskega
nib j0j° J1" orcmlju dvojezič-lu Kr-'- -.kor v nemškem- de-
Mjejo Koliko se dejanja da Bo * Programom, je seve-lutna ° vprašanje. Abso-foojezjxed'na socialistov na 'tolitpoVnt1n 02emli“ Prav pr1 je B„,,..32- februarja 1953 pa le, ker
"adalje umljiua
OFDr .	— -	■
ie [j1{ sedaj ni postavila svo: Slooen, 1,1 3e Pozvala koroške V t ?c’ naJ volijo socialiste. rialrji 3 Vchlni borbi je nacio-rno(anrnornent ie celo dobil nj0 ^ Poudarek, zlasti z go
red^ n6je ^odvisnih proti u-3, oj., dv°jezičnih šolah z dne “ttobra jodc ____________
°**rnli°t,0Tn’ k* ith. je dobila na liltijL dvojezičnih šol socia-)'H jj/tr?‘nka- ie glasove, ki K&S ^ila na tem ozemlju
Sn«naWreŽ 3720• kar da
■(,.	* socialističnimi 58,38
iljjjo feljaunifi glasov, se [koiilc„	’ da imajo te volitve
?re za uredbo o dvo-'i Jn v šolah) prav plebiscit-d« tud^’ 5 Pridrikom, da bo flli ,0 ‘ocialisti tako tolma.
OeV o£utno večino. nra^Avstrijska
°ra 1945. Ce prištejemo
.	ljudska
*kžoii? 3e pr* teh volitvah na
■
loju . le nazadovala na Du. Vij, sicer » korist VdU. Za Pje n ? fe njeno nazadova-na koroškem. V OeVp 3u do drugih strank je Olal0l,n®20doi)ala od 31,5 odst
tJOt) i
'etj j.,®ta jg49i na 28,S odst
“temu ' torei za 3 odst-, na
3‘ °temi ,^ovenske Koroške (t. H |j,*3u dvojezičnih šol) pa l. j	odst. na 25,67 odst.,
tlojij0 °^r°° d odst. Posebno 70	porar	Steinacherja.
la dej°na!rat je kandidiral co£jejirteTn mestu, pa ni bil iz. »Olj, ' «mb temu, da je pri rj%ii dne 9■ oktobra 1949 ^eVp ? četrto mesto na listi d«ta . e na koroškega kandi-to ^Ijnb temu, da je bilo
lo močno pa le v občini Blato.
VdU-Zveza neodvisnih. Tudi ti so na Koroškem močno na-zadovali. Pri volitvah 9. okt. 1949 so dobili še 20,55 odst. od vseh veljavnih glasov, leta 1953 pa samo še 15,9 odst. Značilno pa je, da na ozemlju dvojezičnih šol Zveza neodvis. ni h (VdU) ni nazadovala. Leta 1949 je dobila na tem ozem. lju 11,89 odst. glasov, leta 1953 pa 11,66 odst. ter se torej lahko reče, da je svoje pozicije obdržala. Čeprav je ta procent še vedno pod koroškim po. vprečjem, je to dejstvo vredno naše pozornosti.
KDS.Krščanska demokratska stranka (Tischler) je pri de-želno-zborskih volitvah dobila na Koroškem 3892, na ozemlju dvojezičnih šol pa 3720 glasov. Pri volitvah leta 1949 je dobila Tischler jeva KDS na vsem Koroškem 4644, na ozemlju dvojezičnih Šol pa 4479 glasov ter je torej pri letošnjih vo. litvah nazadovala za 752 ozir. 759 glasov. Relativno je dobila KDS na ozemlju dvojezičnih šol 6,51 odst. vseh veljavnih glasovi. Kot neutemeljen se je izkazal račun te stranke, da bo z večjim poudarkom krščanskega svetovnega nazora, kot to zaradi precejšnje pome šanosti z liberalci lahko stori koroška OeVP, dobila več glasov, kakor s samim nacionalnim programom. Zanimivo je tudi, da je pri volitvah 22. je bruarja 1953 dobila ta stranka za deželni zbor (Landtag) 224 glasov več kakor za državni zbor (Nationalrat). Iz tega je mogoče sklepti, da je par sto tin najbolj zagrizenih reakcio nar jev, da v državnem merilu ne oslabe OeVP, oddalo glasove raje njej kakor KDS.
Avstrijski komunisti-komin-jormovci so l. 1949 dobili na celem Koroškem 4 odst., na o. zemlju dvojezičnih šol pa 3J2 odst. vseh veljavnih glasov. Letos so kot «Volksopposi-tionn (VO) dobili na celem Koroškem 4,1 odst. (avstrijsko povprečje znaša 5,5 odst.), na ozemlju dvojezičnih šol pa 3,45 odst. vseh veljavno oddanih glasov. Število njihovih volivcev je torej na ozemlju dvojezičnih šol pod koroškim povprečjem.
Abstinenca. Važna značilnost zadnjih koroških državnozbor skih in deželnozborskih volitev pa je tudi v razmeroma veliki abstinenci. Od vseh avstrijskih dežel je bila na Koroškem največja abstinenca namreč 9,17 odst. Le na Prc darlskem in Zg. Avstrijskem je znašala še 7 odst., drugje pa še manj, V primeri z l. 1949 je zrastla abstinenca na celem Koroškem za 2 odst., na ozemlju dvojezičnih šol pa celo za 4 odst., od 7,3 odst. na 11.3 odst. Posebno močna je bila abstinenca prav v nekaterih izrazito slovenskih občinah: v Radišah in Selah po 22 odst., v Djekšah in Globasnici po 29
reziaou
odst., v Sl. Plajberku 19 odst., v Libučah 18 odst., v Libeličah in Hodišah po 17 odst, v Bil. čovsu, Zg. Vesci in Loga vesi po 16 odst., v Galiciji, Lipi, Smarjeti, v Rožu in Bistrici pri Pliberku po 15 odst, v Skofi-čah, Kotmara vesi, Beli in Blatu po 13 odst. (P.od 0,5 odst. zaokroženo navzdol, nad 0,5 odst. zaokroženo navzgor). To si je niogoče razložiti le na ta način, da se del slovenskih vo. livcev zaradi ostre medsebojne volilne borbe obeh slovenskih strank, ni mogel orientirati, ali pa je hotel izraziti s tem svoje nezadovoljstvo.
To so nekatere glavne značilnosti koroških volilnih rezultatov.
(Iz «Naših razgledov«) L. U.
TRETJA PREMIERA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V HOPRU
V «Krojfu s brek) in izven njega,,,
Informativna beležka: v če-,mladni ekspresionizem. Social-,kaj več, ko bo beseda o posa-trtek dne 16 t. m. je ansam- ni nemir ob koncu stoletja je | mezmh kreacijah bel ’ koprskega Slovenskega pripravljal prvo vo_jno_ in ru-	"'"Ume
gledališča predstavil Klabund
Prizor iz drugega dejanja premiere SNG »Mrtvi ne plačujejo davkov«.
Župančičevo kitajsko igro v petih slikah «Krog s kredo«. To je tretja premiera v tekoči sezoni, ki hkrati označuje več ali manj tehten prelom iz latentne notranje krize v zgledno teatrsko dejavnost Prav je, če ob začetku zabeležimo opazko, da je s predstavo debutiral mladi, nadarjeni absolvent Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani — Janez Varšek, kar je uprava gledališča pred premiero verjetno spregledala.
Alfred Henschke — Klabund in njegova kitajska snovnost? Melodija iz skrajnega vzhoda, presajena v ekspresionistični akord zapadno - evropske kulture. Kdo danes more še zanikati umetnost fin de sieclea ob koncu stoletja, liriko, umetno obrt in prvi, skoraj po-
AMERIŠKI INDIJANCI PLEŠEJO SE DANES SVOJ STARODAVNI
“Habužiti
Kot so še včeraj Belokranjci z azelenim Jurijem« prosili boga za dobro letino, tako ameriški Indijanci še danes s «koruz-nim plesom» rotijo bogove za dež.
Bum - bum - bum - bum ! Končno se je vendar oglasilo znamenje, na katerega vaščani že komaj čakajo. Komaj danes zjutraj ie guverner «puebla» San Ildefonso, malo znane vasice ameriških Indijancev na jugozahodu Združenih držav v Novi Mehiki, naznanil, da bo tedaj, ko bo stalo sonce najviše, vaška skupnost lahko pričela s svojo tradicionalno prošnjo za dobro letino. Prvi zadušeni udarci tam-tama, indijskega bobna, že naznanjajo, da se bo obredni ((koruzni ples« zdaj zdaj pričel. Na »plazi« se je zbrala že vsa vas, veli sto Indijancev, med njimi pa oprezuje tudi mnogo turistov in drugih obiskovalcev, ki bi si radi ogledali to zanimivost.
Veliki plesi in festivali jugozahodnih indijanskih vasi, se vršijo navadno ob določenih dnevih. Najpogosteje so ob dnevih, ki so posvečeni vaškim patronom. po katerih so prvi .španski raziskovalci poimenovali razne vasi. «Koruzni ples« pa ni skoro nikoli vezan na določene datume. Saj so to prošnje za dež, molitve za dobro rast, za b&gato žetev, s katerimi ljudstvo roti bogove, ki živi v krajih s skromnimi padavinami. Zato se vršijo taki «ko-ruzni plesi« kadar koli se zdi, da so potrebni. Marsikdaj se zgodi, da jih zaradi skupne ■suše opravljajo razne vasi na isti dan.
Nihče ne ve, kako dolgo so že v tradiciji taka starodavna obredja. Najstarejši ljudje v vasi San Ildefonso ne pomnijo da bi njihovi stari kaj pripo-
Kot so še včeraj Belokranjci z „ze-lenim Jurijem44 prosili boga za dobro letino, tako ameriški In-• diianci še danes s „koruznim plesom14 rotijo bogove za dež
vedovali o tem. In njihova vas je bila že tedaj, ko so jo prvi španski raziskovalci odkrili pred 400 leti, zelo stara. Ze tedaj je stala, kakor stoji še danes, v senci Black Mesa in nedaleč od vzhodnega brega reke Rio Grande. Srednje visoke hiše iz žgane gline se stiskajo okoli večje «plaze», sredi katere je «kiva». Gornja polovica kive, poslopja, ki ga je pol pod zemljo in ki je nekoč služilo za nekakšno svetišče, ima ozka vrata, h katerim so prislonjene lesene stopnice, po katerih bodo zdaj zdaj prišli plesalci.
Na desni strani trga je postavljen nekakšen starodavni oltar, napravljen iz enega samega drevesa in mogočno okrašen z zelenjem. Pripravili so ga prav za »koruzni ples«.
Vaški «guverner» je izbral^ za današnje obredje dober čas. Nebo je vse modro in polno zlatega blišča, ki je značilen za poletne dneve visoke planote ameriškega jugozahoda. Pred vročimi sončnimi žarki so se gledalci razvrstili po robovih trga, kjer je ob glinastih stenah le količkaj sence. Med gledalci je razlita tista mjrnost in tišina, ki je tako značilna za indijansko občinstvo. To tišino pa še poudarja tihotna dremavica, ki prevzema gledalce v poletnem opoldnevu. Kljub temu je videti na obrazih napeto pričakovanje in vse oči so uprte v kivo, od koder se oglašajo prvi zvoki tam-tama.
Boben se oglaša počasi in enakomerno, v natančno določenem ritmu. Potem se tempo nenadoma menja. Hitreje, vedno hitreje udarja. Potem se
Sr>n0
°ško
22, februarja 1953 število mandatov za j volilno okrožje od 10 thtT ' Ca*niki VdU, ki Steina. V iaTner*3o, ker se je pri-tonjj °eVp in ne njjm, pri-Qepp lai°- da so se volivci Hra **° ne3c£ notranje orga-lluji[-ni Propagandi celo po-nHj' Pravice, ki jo daje av. jtoij fern,u volivcu volilni za-^li r*6r 50 Steinacherja črtali tea, J1,rnu daU slabši vrstni l(tBart i°r 9a imel po pred-s Ste' andidatni listi. OeVP 1{0). ?ac^erjem je doživela na Ujc0 t 'f771 kud poraz, še neko-®2ii na ozemlju dvojezič-- kakor na ostalem
"ih
0»,
Oepp °venskem ozemlju je Ol<js uapredovala za nekaj fe v redkih občinah, ze-
spet spremeni tempo in zopet se ponovi ona prva hipnotična enakomernost. Tedaj se v odprtini v kivi prikaže boben, za njim bobnar, ki stopa po stopnicah navzdol. Za n,jim se prikaže šest drugih mož._Vsi so obuti v mokasine, hlače in v žametne bluze, ki jih imajo tako radi. Ravnoštrleče lase imajo povezane s svetlimi trakovi. Njihovi jopiči so izredno sijajnih barv: rdeči, oranžni, živo rumeni, živo modri, safirno zeleni. Na vsakem jopiču_!e pripeta polovica srebrne ški ljke.
Teh šeet mož sestavlja zbor, ki bo ob udarcih bobna spremljal obredni ples. Tudi petje je sestavina plesa. Brez zborov m bilo niti grške drame in tudi grška drama je bila prvotno tako starodavno obredje- Da, prav tako so nekoč »Igralci* Dionizovega obredja našemljeni stopali na svoja mesta preden se je pričela njihova velika igra - prošnja molitev. Tu pred nami se po 3000 letih ponavlja kulturno dejanje sredi primitivne prvotnosti, iz katere je izšla mogočna dramska umetnost.
Zbor in bobnar sta prišla do isvetega drevesa. Zbor prične s počasno melodijo. Pevci jpojejo zateglo in udarci bobna se uravnajo po njihovi pesmi.
Seda) se prikaže iz kive vrsta bogato okrašenih indijanskih mož. Nekako 30 jih je in počasi stopajo drug za drugim po stopnicah na «plazo». Njihovi obrazi so pokriti z belo barvo in njihove črnoprogaste prsi razodevajo, da predstavljajo duhove umrlih. Okoli vratu imajo nanizane ogrlice iz biserov i® srebrnih okraskov. Okoli pasu imajo nekakšne spodrecane predpasnike in od pasu jim visijo lisičje kože in drug lišp. Njihove podlakti so ovite z bršljanom. Na glavah jim ponosno štrlijo puhasta orlovska peresa. Teh 30 mladih mož nastopa pred gledalci kot 30 klovnov. Skačejo okoli m prevračajo kozolce; stara pan-tomina — igra kretenj — se je že pozabila. Od tedaj, ko Je služila kcrt apotropejsko obredje pred vsemogočnim zlom, ki je grozilo vaški skupnosti, se je do danes ohranilo zelo malo. In vendar je tudi za tem k o-venskim skakanjem čutiti neko smotrnost, ki je odsev davnega simboličnega obredja. Ko po: tiša pesem, je med1 presledki udarcev bo'bna sliišati pridrža-no sopenje plesalcev. Se nekaj minut in upehana družba posede v ravni vrsti olb oltarju.
Sedaj se še enkrat uprejo vsi pogledi proti kivi. Po lestvi že stopa nova skupina žen in deklet, katerih koraki so danes še veličastnejišl, kot je navadno hoja indijanskih žena. Ko pridejo na trg, se uvrstijo nasproti moškim. Oblečene so v črna oblačila, opasane s svetlimi pasovi in okoli vratu imajo bogate srebrne in turkizne ogrlice. Vsekakor pa so manj strah vzbujajoče kot moški. Obute so v tesne bele mokasine, v rokah pa držijo navzgor obrnjene ozke lesene deščice. Te
so vse popisane s kabalističnimi znamenji svetlih barv in na vogličkih so privezani šopi peres. Po teh lesenih ploščicah so španski osvajalci imenovali «koruzni ples« — «tablitas».
Ob prihodu ženske vrste plesalk pesem oživi. Tam-tam udarja glasneje, močneje. Po vsej" vasi odmevajo ti udarci, in sedaj je ugoden čas, da se pričnejo molitve. Obe vrsti se premakneta in pričneta z obrednim plesom. Vrsta stopa proti vrsti, se obrne, tri korake nazaj in zopet obrat. Odslej bosta ti dve vrsti v neprestanem prepletanju, obratih in gibih, ki so polni starodavnega smisla in ki se še danes, dasi se je po rodovih zabrisal njih smisel, izvajajo točno, umerjeno, lahkotno, z vsem čustvom... Njihov ples ee ravna po pesmi in boben je veličasten, poln simbolizma in edinstven.
Obe vrsti plesalcev se med obredjem pred oltarjem kot kači zaganjata druga proti drugi, naprej in nazaj. Zdaj se pričenjata skoro nezaznavno primikati oltarju. Korak za korakom se stopnjuje napetost v plesu in v vzdušju, ki ga ta ustvarja med gledalci. Zdaj so že čisto pred nekoč svetim drevesom. Bobnar udarja z vso močjo po tam-tamu. Zbor poje veliko bolj prodimo kakor poprej. Plesalci se vročično zibljejo naprej in nazaj, stoje na mestu in brez konca se obe kači vijugata pred oltarjem.
Napetost je prišia do vrhunca. Sedaj se pričenjajo plesalci umikati. Počasi se uvrščajo v sprevod, ki stopa navzgor po stopnicah v kivo. Najprej izgi-
njajo v njeni notranjosti ženske, za njimi možje, ki jim zbor še vedno prepeva obredno pesem, dokler zadnji pevec sam ne izgine v kivi. In za njim stopa še bobnar, katerega udarci po tam-tamu odmevajo vedno šiibkeje in šibkeje, dokler ne utihnejo še ti. Sedaj je vsega konec. Obredje je končano, bogovi so sprejeli prošnjo in letošnja žetev je zagotovljena,
Povečanje britanskega izvoza avtomobilov v Združene države
Britanska avtomobilska tovarna «Jaguar Cars, Ltd.«, upa. da se bo izvoz njenih avtomobilov vrste «Mark 7», opremljenih z avtomatičnimi prestavami, v Združene države podvojil. Povpraševanje po avtomobilih te vrste je na ameriškem tržišču zelo veliko. Avtomatične prestave s katerimi so opremljeni avtomobili »Jaguar - Mark 7» so izdelek neke ameriške tovarne.
Premični hangar
Mitchellov hangar, ki ga vidimo na sliki, je prenosljiv in sestavljen iz dveh delov, ki se premikata na tračnicah in se tako približata ali oddaljita. V njem je prostora za 24 lovcev. En tak hangar v ZDA že uporabljajo. Hangar je mogoče zapreti v poldrugi minuti. Proučujejo tudi izdelavo podobnega hangarja, ki bo na pnevmatikah in uporaben na terenih, ki ne bodo vnaprej pripravljeni.
sko revolucijo, medvojno obdobje pa je dobilo svojo ekstremno stilno oznako, ce so umetnost krstili za poezijo razkroja in utrujenosti. Kriza v erotiki in zakonu je zaplodila Ibsena, Strindberga ali Wedekinda, Vandervelde je poplavil tržišča s svojo iz daljnega Vzhoda prineseno tehniko erotičnih odnosov. Filozofija moralne etike se je razbohotila v vse smeri. Umetniki so se Skrivali pred stvarnostjo, iskali zavetja v abstraktnosti in se krčevito oprijemali simbolike. Le-ta pa se ni organsko podajala iz doživetja. marveč je bila — vsaj v mnogih primerih! — izhod iz zadrege.
In potem? Ista pot. kakor v glasbi — mamljiv pohlep po starih kulturah in kolumbovska gonja za odkritji preteklih umetnosti. To je bil zrak, v katerem je dihal Klabund, ko je pisal svoje kitajske stavke.
Kdor ve, da sta bili žena in ljubezen Klabundu vselej eno največjih doživetij, bo tudi hitreje doumeval fabulo njegovih dramskih stvaritev. Podton tega doživetja, te Kla-bundove prečiščene miselnosti ima tudi njegova pesnitev «Krog s kredo«. To je pravljica, pravljična pesnitev ali igra z vodilnim motivom ljubezni in — če hočete! — stransko temo o materinstvu. Klabund je tragično težo fabule o žrtvi nekoliko olajšal ji hkrati dodal v osebi Cang-Linga sociološki vozel in njim napredno obeležje.
Iz »Kroga s kredo« izžareva tragični motiv žrtve, ki izzveni v lirično-himničen spev; s pravičnostjo s sveta preganjaj bedo, tako uči nas krog, začrtan s kredo. Zločin in žrtev. ljubezen in smrt se preta. kata v kristalni čaši mojstrskega jezika (in čudovitega Zupančičevega prevoda!) in u-metniške besede. Dejanje, ki ga gledamo, je navidez žalostno, a vredno, da ga duhovno obnovimo. Velike strasti so nepomirljive.
Nekje sem čital: Klabund ne piše tragedije, marveč poje o tragediji, ki jo je nekdo pred njim napisal. Lirična improvizacija na tragični motiv. Zanosen, umetniško vzgojni konec kakor nepomirljivi durovski akord po razmišljenem molu.
Globoka, zavestna, izpovedna etika ženske. Žene in matere, ki jo je Klabund zapredel v čist in jasen simbolizem, dobi šele na odru pravi zven. Ritmizirana proza prehaja organsko, toda brez patosa v verz, ima pa še to odliko, da jo lahko melodiozno stopnjuješ in ji sproti uravnavaš dinamiko. Atributi revolucionarnosti so v Klabundovi igri sicer malce naivni, kakor je pač naivna simbolistična lirika. Zato pa je tembolj poudarjena človeška, človečanska nota, ki je rezultat Klabundove umetniške samoniklosti in temeljne poetične in globoko humanistične miselnosti.
Klabund je v svoji odrski tvorbi velik zato, ker idejo, časovno opredeljeno in tipizirano sicer, prepleta z neumrljivo aktualnostjo in napredno sodobnostjo. Eksotika, kolikor je je v vizuelnih elemen. tih odrskega dejanja, daje avtorju možnosti za postavljanje dogodkov in konfliktov, ki jih realistično okolje ne nudi Eksotika je v našem primeru krajevno določljiva, zato ima tudi resnične elemente tega okolja. Ideja je vezana z besedo, ker dramskega dejanja v pravem smislu ni. Vseh petero odrskih elementov je osredotočeno na lirsko - pesniški izraz, čigar nosilec je beseda Umetniška opredelitev je razumljiva. Oglejmo si stvar, kakor si jo je zamislil režiser Igor Pelan. absolvent Akademije za igralsko umetnost Ljubljani. Sam v ((Gledališkem listu« pravi tako-le: «Vse nas, ki smo ustvarjali današnjo predstavo, je zagrabila opojnost jezika... napetost dejanja... eksotičnost okolja... globoka človeška vsebina. ((Nedvomno pomeni ta predstava lep uspeh za režiserja in gledališče sploh, dasi se je to slednje neprestano tolklo za kadre in ne nazadnje za repertoar.
Vtisi, ki jih človek dobi na eni ali dveh predstavah, so kaj neznatni, da bi iz njih izvlekel kvadratni koren režijske zasnove in - njene realizacije. Zato bodo to slej ko prej zgolj vtisi... Dramsko, odrsko dejanje kot najpomembnejši oblikovalni element je bilo zgoščeno in vezano v logično sosledje. Mestoma okorna, ravnodušna mizanscena se je reševala v lep, oblikovan govorni dramski element. Dialogi v smislu dejavnosti in pro-tidejavnostl so bili gibljivi, v izrazu pa mestoma s težo, ki je Klabund ne prenese. O tem
Nosilec osrednje vloge, glasnika Klabundove etike, Cang-Haitang je bila novoangažira-na igralka Marga Filec. Očitna je njena gledališka praksa, ki se lepo veže s kreativno močjo, brez katere bi bila Hai-tang prazna in odbijajoča. Sodim. da razpolaga Filčeva z razmeroma veliko in ubrano skalo notranjih Čustvenih vrednot, ki so ob premieri nezadržno izbruhnile iz nje, na hipe celo preveč. Tekoč jezik, bogata melodija stavka in o-sebna zavzetost so se zgledno stapljali v prepričljivo obvladovanje odrskega prostora in situacije. Ce poudarim, da je bila Haitang (!) v četrti sliki za spoznanje preveč sunkovita, je to prej režiserjev spodrsljaj kakor njena krivda. Haitang ne more čez noč postati kompleksno bitje, ki oznanjuje demokratične pra-
Absolvent Akademije za Igralsko umetnost v Ljubljani Janez Varšek, M Je debutiral v vlogi Mandarina Ma-a.
^OMEH	IZ	UM0E	KOMISARJA
..Moskva nam javlja..."
6.
P1°hame; ki 50 se uprli top*0**- neprestani je-fiu U- ?ga 0§nJa. na ob-',»lov’i ^l, bilo presekano z - sPlozij, so bili prisi-rfpu^ati svojim sovraž-PoiviEn prizorišče svojih e', z • Ti zaskrbljeni Span-zunanjostjo, so se kUl za fot °bkoljeni levi in H trenut-
5“VrB!!*d»ti
0'>ts,„Plkom.
ek niso prene-v obraz svojim Na svojih trdih ha obrazih polnih k80 se orosile oči. S J^bri’1. ■ s solzami so ti «>t »udje, ki se ntso m(^
0riti branili kolono
pol milijona ljudi, ki 50 v množicah bežali proti mestu Pertuis v Franclji. To je bil rezultat naše izčrpavajoče borbe na Ebru.
Odgovornost Rusov za umik prostovoljcev mednarodnih brigad ni bila nič manjša. V dramatičnih trenutkih našega odpora na reki Ebro, ko je vlada v brezupu mobilizirala golobrade mladeniče in može 45 let, je stari pritisk uradnih pariških m londonskih krogov naj se umaknejo prostovoljci mednarodnih brigad, nenadoma našla v Moskvi svojega brezpogojnega zaščitnika. V najbolj kritičnih trenutkih republike, ko so nam bili najbolj potrebni ljudje iz medna-
rodnih brigad, je ZSSR zahte- I brigad. Trinajst dni pred navala umik in nam pri tem za- šim umikom na prvotne polo-gotavljala, da bo poskrbela za | žaje na levi obali reke Ebra,
ustrezno reciprociteto, t. j. da se bodo Hitlerjeve in Mussolinijeve čete vprav tako umaknile iz Francove cone. Take obljube, ki so jih dali naši partiji in naši vladi, niso bile nič drugega kot navadno blebetanje.
30 septembra 1938. leta je verni tolmač — kot tudi mi — politike komisariata za zunanje zadeve ZSSR in minister zunanjih zadev španske republike Alvares Del Vajo obvestil svet Društva narodov o namenu republikanske vlade, da umakne s svojega ozemlja vse prostovoljce mednarodnih
točno 13. novembra, so se obsuti s sploh vzklikov, objemov in pozdravov, korakajoč po barcelonskih ulicah, poslavljali preživeli borci slavnih mednarodnih brigad. V njihovih vrstah pa je manjkalo 8.000 herojev, ki jih krije španska zemlja in čuva kot simbol najpopolnejšega izraza mednarodne solidarnosti, simbol edinstvene antifašistične fronte časti in hrabrosti proletariata.
Ali so moskovski ljudje, ali So sovjetski vojni svetniki vedeli, da so za republiko ti de-
settisoči mednarodnih prosto-
voljcev borbeni zaklad, ki je | ganizacljski sekretar posvečal bil £e bolj dragocen v onih trenutkih, ko so bile naše armade vržene $ svojih položajev na Ebru? Da, vedeli so.
Ali so oni vedeli, kaj pomeni oslabiti sposobnost odpora naše izčrpane armade? Da, vedeli so, Ali so vedeli, da so bile njihove obljube, da bodo oni poskrbeli za reciprociteto v Francovi coni, navadna laž?
Da, vedeli so. Zaključek je jasen; ZSSR je hotela vzeti republiki vsako možnost nadaljnjega odpora. Zakaj?
Togliattijev proglas
Dan, dva pozneje je privozil na položaj, kjer sem bil jaz, potniški avtomobil. In v nemajhno svoje začudenje in veselje sem videl, da je stopil iz njega Checa.
Checa je bil krasen tovariš, z eno samo napako; pretirano skromnostjo. Nikoli ni dovolil, da bi bila ena sama njegova fotografija objavljena v partijskem tisku. Bil je neutruden, partiji je kot njen or-
dnevno po 18 ur predanega dela.
Ostal sem, da vidim, ali bom mogel, ko ostanem sam, uresničiti tisto, Česar mi niso dovolili storiti prej — mi je odgovoril, ko sem mu rekel, zakaj ni odšel s tovariši, ki so pobegnili.
— Kaj nameravaš storiti v teh razmerah?
— Pripraviti, v kolikor zmorem, organizacijo partije za borbo proti Francu,
— Ali ni prepozno?
— Napravil bom, kar bom mogel. Moj namen je, pustiti tu organizirane partizane, tajna skladišča orožja, tiskarne, neznane naslove in zveze, zagotoviti gospodarska sredstva,.'.. ustvariti partijo za dobo terorja, pod katerim bo odslej živela Španija.
— To ni naloga nekaj dni, ampak mesecev — sem pripomnil.
— Kaj hočeš! 2e zdavnaj sem tovarišem iz biroja in sovjetske delegacije postavljal1 objavil proglas, ki se že sedaj
to vprašanje. Stokrat sem zahteval, naj bi me oprostili vsakega drugega dela, da bi se predal izključno tej nalogi, toda vedno sem dobival druge naloge, ki bi jih bili lahko poverili kateremu koli drugemu.
— Zakaj nisi zahteval odkrito odločitev o tem vprašanju*— sem vprašal.
— Zahteval?... Kdo je v našem biroju mogel zahtevati? Ko sem pri Stepanovu in Togliattiju vztrajal, sta mi odgovorila, da «sem obseden od poraza«. In če odkrito povem bal sem se, da me ne proglasijo za defetista. Ko sem uvidel, da so se odločili za beg, sem se razveselil, zaradi tega se nisem upiral njihovemu odhodu....
— Kaj pa veš o Togliattiju? — sem vprašal.
— Togliatti, on je že v Valenci. Ali nisi vedel tega?
— V Valenci? In ni prišel, da bi me videl? —
— Da, umaknil se je v hišo I nekega svojega prijatelja in
razširja. Imam ga tukaj — mi je rekel Checa, ter mi pokazal zelo dolg proglas.
Začel sem ga brati in sem razumel, da je to poteza, ki je edina še manjkala v Togliatti-
vice. Haitang je lahko čez noč lo navznoter spreobrnjena, ker je spoznala moč materin*-stva. Toda v akciji ostane_ — mora ostati Haitang iz čajnice, mora zato, ker je simbol. Simboli dobivajo drugačno vsebino, a ostanejo simboli. Mislim, da je Filčeva za gledališče velika in pomembna pridobitev.
Zapisali smo že, da je Janez Varšek, novoangažirani absolvent igralske Akademije z velikim uspehom prestal svoj de-but. Ce hočemo biti pravični, gre delež tega uspeha tudi na račun dejstva, da mu je bila vloga malo manj kakor pisana na kožo. Varšek je izrazit karakterni igralec rezoner-ske smeri z močno perspektivo, da se bo v razvoju in z leti (jasno je, da se karakter-nost do kraja oblikuje šele tam nekje okrog 40 let) napravil za odličnega služabnika odrske umetnosti. Njegov mandarin Ma je zopet simbol Moloha, ki v spretni in logični' idejni modifikaciji preživi svoj psihološki konflikt iz prve v drugo sliko. Varšek je spremembo razumel in jo tako tudi ustvaril. Rezultati tehtnega študija na Akademiji: dognana govorna tehnika in prečiščena dikcija, prepričljivi poudarki in izrazna dinamika. Simpatično sproščujoč v situaciji in gesti je Varšek v tej hvaležni vlogi pokazal pač več, kakor bi človek pričakoval od mladega igralca odrske prakse.
Zvodnika Tonga je igral Evgen Frelih. V maski precej zanimiva figura, v prostoru pa r.eurejan, zopet zato, ker ga je uklepal režiser. Zvodnik, trgovec z belim blagom, je lahko le nemiren, begajoč, kos hlastača. ki mu notranja neurejenost narekuje nenehno, a brezciljno akcijo. V glavnem dobra poustvaritev.
Haitanginega brata Cang • Linga v osebi Iva Pušnarja sem si zamislil v nekaterih pasusih drugače, kakor sem ga bil gledal. Pušnar je amater, v takih primerih je režiserjeva odgovornost neprecenljivo večja. V Cang-Lingu je ideja individualizirana v značaj, zakaj je potlej potrebno to idejo še pridigati z neznanskim patosom. Jasno; ta ideja ni bila pravilno vsajena, zato je bil v Pušnarjevem primeru potreben patos. Za amaterja je ta in taka postavitev zelo dobra.
Princ Pao Viljema Tomšiča je poleg polne, izrazno močne Haitang povsem zvodenel. Ista pesem pri princu in cesarju — tu in tam je zablestela kapljica človeškega čustva, vse drugo je bil sicer dober, a neprizadet odrski lik.
Stana Mlakarjeva je prepričljivo obvladovala nedvoumno fiksirani karakter Yu-pei, Mao-ve zlobne in zajedljive prve žene, tako Ernest Z ega njenega ljubimca, tajnika na sodišču Cao-a, podkupljivca in hla-steža. Višji sodnik Cu-ču v izvedbi Oskarja Venturinija je bil v uvodnem monologu na sodišču, v nasprotju s svojim izgubljenim poziranjem v zadnji sliki, odličen. Njegov vol-ponski, grabežljivo - slinasti
jevih naporih, da bi uničil vsa- ,	  ,.	,
ko možnost odpora in borbe sJm,?^_ko..so jveneč^taeli pa naše partije proti Cassadini junti. Ta dokument se je začenjal z besedami: «Mi, komunisti nismo sovražniki nacionalnega obrambnega sveta....
Lahko sprejmemo njegovo 0-blast.... Potrebno je sporazumeti se, da bi sklenili mir...«.
— Kdaj je bil razširjen ta proglas? — sem vprašal Checo.
— Včeraj ali predvčerajšnjim, se mi zdi.
— Sedaj mi je vse jasno,
Checa. Ta proglas nosi podpis politbiroja, Oni proglas, ki sem ga sestavil jaz, nosi tudi ta podpis. Torej, dva politbiroja, ki govorita povsem drugače. Togliatti je napisal svoj proglas, ko je zvedel, da novi politbiro podpira borbo proti junti. Zaradi tega me ni hotel obiskati.	(Nadaljev, sledi)
dali iz vrečice in pohotna naslada nad slikami iz čajnice, ti hipni, a doživeti prebliski uvrščajo Venturinija v galerijo odličnih amaterjev, ki se utegnejo resno kosati tudi s profesionalnimi igralci karakterne smeri. Ne morem si kaj, da bi tudi tokrat ne uperil prsta na režiserja, ki Venturiniju za zadnjo sliko ni dal dobre opore. (Tako mislim, zato naj se ml oprosti, če sem se zmotil).
Majda Skrbinšek je kreirala babico. Predvsem — slaba maska in dobra, iz rutine in samostojnosti izvirajoča igra. Toda Skrbinškova ne bo zamerila, če domnevam, da ji take vloge ne leže. Radi bi jo videli v vlogah, kjer je doma.
Več ali manj šarže — Lojzka Gabrovec v gospe Cang,
(Nadaljevanje na 4. strani)
VREME
Vremenska napoved za danes:
napovedujejo še vedno pretežno jasno vreme s krajevnimi pooblačitvami. Temperatura se bo še nekoliko dvignila — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 20.5 stopinje; najnižja pa 13.4 stopinje.
TRST, sreda 22. aprila 1053
PRIMORSKI
RADI®
Opozarjamo vas na sledeče
oddaje: Jug. cone Trsta: 11.00:	pev.
Richard Strauss: Koncert za oboo in orkester. 20. ski žbori pojo. — Trst II-: 22 00:	Čajkovski:
št. 4. — Trst X.: 11.30: Deveta Beethovnova d-molu. 21.05: G. Verdi: «Trubadur».
Simfonija simfonija v
iiPli
m i 'm
_ jSE T JS
ni ^ m i
i
ib..
KOŠARKA
STRAHOVANJE MLADINE V BENEŠKI SLOVENIJI
Za izgovorjeno slovensko besedo morajo učenci plačati globo
Vodstvo usposobljenostnih tečajev je že v začetku pouka določilo, da morajo učenci plačati za izgovorjeno slovensko besedo po 5 lir - Že v prvih mesecih je 16 učencev plačalo 2000 lir globe
V Sv, Petru Slovenov so že lansko leto ustanovili več usposobljenostnih tečajev za brezposelno mladino. Tako de. lujeta že okrog osem mesecev dva taka tečaja, eden za zidar, sko, drugi pa za mizarsko obrt, ki ju obiskuje okrog 60 brezposelnih mladeničev v starosti do 20 let. To samo po sebi, bi bila dobra in hvalevredna pobuda, ko bi pri njej ne imeli organizatorji svojih po sebnih namenov, kakor pri vsaki stvari, ki jo začenjajo v Beneški Sloveniji.
Kadar n. pr. zgrade v kakšni vasi šolo ali otroški vrtec, je to samo ena nova raznaro-dovalnica v sklopu splošne raznarodovalne politike, ki je osnovna linija vseh oblastnih ukrepov v naši deželi. Tudi o-menjeni tečaji za mladino jim »lužijo v ta namen.
Vodstvo teh tečajev je namreč že od samega začetka odločilo, da učenci ne smejo govoriti med seboj v slovenščini ki je njihov materinski jezik, in da morajo plačati globo v višini 5 lir za vsako izgovorje. no slovensko besedo.
Mladina pri zidarskem tečaju se je temu uprla, medtem ko so pri mizarskem tečaju uvedli ta «kulturni» sistem in je že v prvih mesecih 16 učen. cev moralo plačati skupno nad 2.000 lir globe. Da bi se vsa stvar zdela kolikor toliko »demokratična«, so poverili nalo. go nadzorovanja tovarišev e-nemu izmed učencev in vsi učenci se morajo v tem nadzo. rovanju vrstiti. Vsako soboto obračunajo, koliko slovenskih besed je posameznik izgovoril med tednom in mu potem globo odtrgajo od že itak bednih prejemkov.
Poročajo nam, da je tudi na šoli v Topolovem uvedlo učiteljstvo tako plačevanje glob. Ko pa so starši nekega otroka, za katerega bi morali plačati globo, zagrozili, da bodo vso stvar javili v časopisju, se je učiteljstvo ustrašilo in vrnili so denar tistim, ki so že pla. čali globo zato, ker so otroci govorili v šoli v svojem materinskem jeziku.
Kaj pravi k temu krščanska demokracija, ki morda še ved. no računa, da bodo beneški Slovenci zopet dali glas njenim kandidatom? Ali naj jih morda volijo zato, da bodo še naprej plačevali globo za vsako izgovorjeno slovensko bese. do? Kdaj se bodo gospodje, ki so na vladi, spomnili, da velja republiška ustava za vse italijanske državljane in torej tudi za nas, beneške Slovence, ter da imamo po tej ustavi pravico do šol v svojem jeziku in pravico do svobodnega kulturnega razvoja? Vlada in njeni organi so dolžni te svoboščine ne samo dovoliti in omogočiti, ampak tudi podpirati. V drugačnem primeru tudi mi nismo dolžni spoštovati in podpirati tako oblast, ki nam naklanja samo krivice in zati-
ranje. In tega se bomo spomnili tudi pri junijskih volitvah.
(Iz «Soče»)
Poslovanje trgovin
25. in 26 aprila
Zveza trgovcev za goriško pokrajino opozarja vse včlanjene tvrdke, da bodo na podlagi prefektovega odloka od 8. oktobra 1951, vsi trgovinski obrati 24., 25. in 26. aprila t. 1. poslovali po naslednjem urniku;
v petek 24. aprila bodo vse trgovine lahko poslovale do poljubne ure;
v soboto 25. aprila bodo do 12. odprte mlekarne in pekarne in do 13. cvetličarne; mesnice in trgovine s sadjem in
zelenjavo bodo vse dan zaprte;
v nedeljo 26. aprila bodo mesnice poslovale do 11., pekarne, mlekarne in trgovine s sadjem in zelenjavo do 12., cvetličarne do 13.; vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte.
V ponedeljek 27. aprila bodo mesnice ves dan zaprte.
Čevlji UNRRA
Pokrajinski urad Združenja za mednarodno pomoč opozarja, da so končali z razprodajo čevljev UNRRA z raznimi napakami v izdelavi.
Od 21. t. m. dalje že razdeljujejo navadne čevlje UNRRA brez vsakih nakazil. Čevlje prodajajo vsak torek, četrtek in soboto od 15.30 do 19.30 v Ul, Areivescovado.
Kmelovalci pozor
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo opozarja vse kmetovalce, da ponujajo nepristno koruzo dvomljivega izvora, pripravljeno v vrečah z napisom v angleščini, označeno s številkami, ki nima nobene sorodnosti s koruzo, ki jo navadno rabimo. Ker gre verjetno za obnovljeno seme naj je kmetovalci ne kupijo in naj se rajši obrnejo na kmetijske konzorcije, kjer prodajajo koruzno seme, ki je točno pregledano. Kmetovalci naj naznanijo pokrajinskemu nad-zorništvu za poljedelstvo prodajalce nepristnega semena, da bo lahko nadzorništvo kaj ukrenilo.
Seja
občinskega upravnega odbora
Sinoči je imel občinski u-pravni odbor v beli dvorani goriškega županstva svojo redno tedensko sejo pod predsedstvom župana dr Bernar-disa. Na dnevnem redu so predvsem vprašanja navadnega upravnega značaja.
Obmejne izmenjave \ mesecu marcu
Izdali lir
m
80
11
34 uvoznih dovoljenj za 62.139.000 izvoznih dovoljenj za 40.342.610 lir
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in vso noč1 lekarna Mantovan na Verdijevem korzu št. 17 tel. 28-79.
15. maja v Gorici prizivna razprava proti desetim delavcem iz „Solvava“
Decembra so jib oprostili, sedaj pa je državni pravdnih vložil priziv proti oprostilni sodbi
Trgovinska zbornica je v okviru trgovinskega sporazuma za obmejne izmenjave med Jugoslavijo in Italijo v mesecu marcu izdala 34 uvoznih dovoljenj za skupno vsoto 62.139.000 lir za naslednje blago; gradbeni les, oplatice, značilne krajevne izdelke iz lesa, kurjavo, žaganje, čreslovino za strojarstvo in barvanje, oglje, zdravilne rastline, goveje, prašičje in ovčje meso, govedo za zakol, konje za vprego in za zakol, jajca, gobe in radensko vodo.
Ista zbornica je meseca marca izdala 11 izvoznih dovoljenj v znesku 40.342.610 lir za naslednje blago: nadomestni deli za motorna vozila, avtomobile in kmečke traktorje, hidravlični material plašči in zračnice za kolesa in še drugo blago. Popravljenih je bilo več avtomobilov.
Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa od 31. marca t. 1. je naslednje; prejeta vplačila 750.781.286 lir, izplačila 663.403.601 lir, za dela v teku 32.886.449 lir s saldom 54.441.236 lir.
VESTI IZ BOLNIŠNICE
Deske na nogo
Nesreča mladeniča v delavnici strokovne šole
Prebivalstvo Tržiča je 17. decembra lanskega leta do zadnjega kotička napolnilo sodno dvorano, ko je bil proces proti 10 delavcem tovarne «Solvay». Delavce so obtoževali nekateri kapitalistični pri-repniki (imenovalo se je večkrat ime nekega uradnika iz tovarne), da so leta 1950 v stavki zaradi primera Lentel-la kot stavkajoči pretili z be. sedami stavkokazom. Pozneje so privekli na dan celo zadeve iz prvih povojnih let, in vse je kazalo, da hočejo delavci obsoditi tistega, za kar prav-zaprav ni bilo nikakršnih točnih podatkov.
Tržiško sodišče je po pričevanju številnih prič, ki so do-kazale nedolžnost delavcev, m na zahtevo samega državnega pravdnika, oprostilo vseh 10 obtožencev. Takrat je tržiško delovno ljudstvo z veseljem sprejelo sklep sodišča. Toda 15. aprila t. 1. je vseh 10 delavcev zopet prejelo sodni po. ziv, in sicer od kazenskega sodišča v Gorici, na proces, ki bo 15. maja zjutraj. V pozivu je jasno zapisano, da se bo pro-ces ponovno vršil na priziv državnega pravdnika, ki je v Tržiču zahteval popolno pomilostitev obtožencev. Zaradi te. ga je ogorčenje tržtških delavcev razumljivo. Nekateri so mišljenja, da je to maslo de-mokrščanskih sindikalistov glede na bližajoče se volitve. Ne glede na sindikalno borbo, je jasen nedemokratičen odnos do stavkajočih delavcev in je tudi priziv državnega pravd, nika le dokaz sovražnosti do delavskega razreda.
Upamo, da bo goriško kazensko sodišče pravilno posta, vilo to vprašanje in ponovno
oprostilo delavce, katerim ni bilo mogoče dokazati nikakršne krivde.
IZ SODNIH DVORAN
Trčenje avtomobilov povzročilo smrtno nesrečo
Krivec dobil samo 7 mesecev pogojnega zapora
Pred goriškim kazenskim sodiščem, kateremu je predsedoval dr. Suich, je bilo v torek več procesov, med katerimi ni manjkal tudi proces o prometni nesreči lanskega leta. Z njo v zvezi se je moral na sodišču zagovarjati 60-letni Giovanni Paussa iz Fiumicella, ki je junija meseca leta 1950 nenamerno povzročil smrt Enrica Lombarda iz Tržiča in hude telesne poškodbe Silviju Luz-zattu tudi iz Tržiča.
Nesreča se je pripetila 13. junija na glavni cesti Pieris-Cervignano. Z leve strani oziroma z občinske ceste se je v topolinu UD 16247 pripeljal skupno s pokojnim Lombardi-jem obtoženi Paussa Giovanni. Pri prehodu čez glavno cesto je sicer dal znamenje, toda bil je precej lahkomiseln. Čeprav je v daljavi pičlih 300 metrov
zagledal «Aprilio» TS 4390, katero je vozil Silvio Luzzatti, je vendar mislil, da jo bo utegnil prehiteti in zavoziti zopet na občinsko cesto. Toda zmotil se je v svojih računih, in sredi glavne ceste sta avtomobila močno trčila. Posledice nesreče so bile grozne; izgubil je življenje Enrico Lombardo, Luzzatto pa se je moral zdraviti 40 dni. Tudi avtomobila sta bila precej poškodovana.
Na zatožni klopi je obtoženi Paussa vneto trdil, da je dal znamenje pred križiščem in ni zato krivica na njegovi strani. Toda goriško kazensko sodišče ga je spoznalo za krivega nenamernega umora in ga vsled njegovega dosedanjega obnašanja (ni bil še nikdar kaznovan) obsodilo na pogojno kazen 7 mesecev zapora in plačila vseh sodnih stroškov.
Štipendije za diplomirance
Zveza industrijcev v Gorici sporoča, da je družba «Allumi-nio» razpisala eno štipendijo za diplomirane v kemiji, fiziki in inženirstvu pč 30. 'novembru 1949 za izpopolnitev znanja o kovinah, predvsem pa o aluminiju Štipendijo bodo izplačevali 12 mesecev v skupnem znesku 60Q tisoč' lir.
Kdor si namerava ogledati razpis, naj se obrne na sedež Zveze v Ul. Rismondo št. 3,
KINO
VERDI. 16.30: «Odpusti mi, če sem grešila«, J. Fontaine in R. Milland.
VŽTTORIA. 17: »Naša gospa iz Fatime«, G. Roland in A. Clark.
CENTRALE. 17: »Človeška tekma«, F. AUen im J. Crain.
MODERNO- 17: vNadležneži«, M. Deval im B, Blier.
Včeraj zjutraj je rešilni avto Zelenega križa pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia 40-letnega Alojzija Cijana iz Standreža, ki je zaposlen pri žagi v Ul. Duca d’Aosta. Pri skladanju desk je mož nehote premaknil desko, da se je cel kup zvrnil nanj. Le leva noga mu je ostala P°d deskami. Ko so ga prijatelji zvlekli izpod bremena, je Cijan občutil hude bolečine v nogi, V bolnici so po pregledu zdravniki u-gotovil nalom levega gležnja. Ozdravel bo v 20 dneh.
Nekaj pozneje je rešilni avto pripeljal v bolnico Ano Prinčič, ki ji je postalo slabo na Trgu sv. Antona. Nudili so ji vso potrebno pomoč.
V bolnišnico Brigata Pavia
se je zatekla tudi Cristina Leban, ki jo je na poti po Ul. Gabrizio povozil kolesar. Po pregledu v bolnici so zdravniki ugotovili zlom levega zapestja. Ozdravela bo v približno 25 dneh.
V delavnici strokovne šole v Ul. Zorutti se je ponesrečil 17-letni Oskar Ušaj iz Ul. Brigata Pavia. Mladeniču je na delu padel na nogo železen a-parat. ki mu je verjetno zlomil levi gleženj. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek mestne bolnice, kjer se bo zdravil kakih 30 dni.
Malemu malopridnežu zavrnili priziv
Komaj 20-letni Albin0 Trobi-ni iz Gorice, Ulica sv. Antona 4, je že nekaj časa presedel v goriških zaporih zaradi kraje raznega blaga. Pred časom pa je vložil priziv in je bil v torek zopet pred sodniki, ki so ga ponovno izprašali in ugotovili njegovo kaznivo dejanje.
Albino Trobini se je konec lanskega leta pojavil v stanovanju 35-letnega Attilia Bear-zota iz Gorice ter od njega zahteval izročitev baterije, ki je bila last Grusovina. gospodarja avtoprevoznega podjetja iz Gorice. Začudenemu Bear-zotiju je na vso moč trdil, da ga je po baterijo poslal Gru-sovin in da mu jo mora takoj izročiti. Po daljšem oklevanju se je Bearzotti vdal in mladeniču izročil zahtevano blago. Toda kasneje je od Grusovina izvedel, da si je nadobudni fant celo zadevo izmislil, da bi prišel d0 potrebnega denarja.
Okrajno sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev zapora in plačilo 6.000 lir globe. Prejšnjo pogojno kazen zaradi nekakega drugega kaznivega dejanja pa bo moral sedaj prestajati. Na mladeničev priziv ga je včeraj kazensko sodišče zopet spoznalo za krivega in mu je kazen znižalo od 6 na 5 mesecev in 10 dni zapora ter plačilo 5.333 lir globe.
TRIESTINA PRED IZPADOM IZ PRVE ITALIJANSKE LIGE
Sumljivo čudna zmaqa Napolija v Gradiški, kjer bo 1. in 2. maja mednarodni košarkarski turnir i udeležbo domače ekipe in Goriziane ter avstrijskega prvaka m AjK iz Ljubljane
Nedeljska tekma med košarkarskima ekipama Triestine in Goriziane se je končala, kot se je pričakovalo, z zmago Tržačanov. Vendar Goričani niso pričakovali tako visokega poraza; v njihovem moštvu je namreč manjkala številka «1» Zorzi, ki se je pretekli teden ponesrečil. Tekmo so ves čas vodili Tržačani pod skrbno re žijo Damianija in Mascionija Pri Goričanih pa se je izkazala skupina «mladih». Kronike tekme nima pomena niti pisati, saj se je vse vršilo v znamenju tržaškega prevladovanja.
Bolj zanimiv je pregled celotnega prvenstvenega tekmovanja, saj se bo prihodnjo nedeljo zaključilo. Borba za obstoj je še vedno odprta. Druga žrtev še vedno ni določena: Napoli ali Triestina? Ker se je Goriziana že preteklo nedeljo za gotovo rešila, se je upravičeno pričakovalo, da bo tekma za Tržačane lahka, kar je tudi v resnic; bila. Pričakovalo se ie tudi, da bo direktni nasprotnik Tržačanov, t. j. Napoli izgubil v Gradiški proti Itali, saj je Itala eno izmed najboljših italijanskih moštev in letos je bila na svojem igrišču še nepremagana. V Gradiški pa se je v nedeljo zgodil čudež aili kaj podobnega; Napoli je zmagal z razliko šestih točk! Nekam čudno zveni, da je Napoli premagal Italo in to prav v Gradiški; še bolj čudno pa je to, da so Napolitanci prišli na igrišče samo v šestih in še brez obeh Američanov, ki sta stebra moštva, kot smo videli v Gorici prejšnjo nedeljo. Čudno ali ne čudno, Napoli trna eno točko manj kot Triestina; direktna tekma pa bo prihodnjo nedeljo v Neaplju. Po vsej verjetnosti bodo domačini izšli kot zmagovalci, jn ostali v prvi ligi, Tržačani pa bodo morali prestopiti v drugi razred.
V Gorici pa bo v nedeljo zadnja tekma prvenstva; gost bo Gira iz Bologne, ki je sedaj na tretjem mestu v lestvici. Goriziana je preteklo nedeljo
ZADNJA
27. aprila obnovitev pogajanj za izpraznitev področja ob Sueza
Za Veliko Britanijo bo pogajanjem prisostvoval Sir Brian Robertson - Včeraj sestanek z Nagibom in Mahmudom Favzijem
KAIRO, 21. — Danes dopoldne je z letalom prispel v Kairo poveljnik britanskih su-hozemskih čet na Srednjem vzhodu general Sir Brian Robertson, ki bo prisostvoval britansko egiptovskim pogajanjem za izpraznitev področja ob Sueškem prekopu. Čeprav se bodo pogajanja pričela šele 27. aprila, se je Robertson danes sestal z ministrskim predsednikom Nagibom in egiptovskim zunanjim ministrom Mahmudom Favzijem. Generala Robertsona je spremljal britanski veleposlanik v Kairu Michael Cresswell, ki nadomešča obolelega veleposlanika Stevensona. General Robertson bo jutri odšel v Fayd, ki je na področju Sueškega prekopa.
91
m
s
99
(Nadaljevanje s 3. strani)
Igor Pelan v vlogi pesnika, Lojze Usenik in Slobodan Koren kot kulija.
Duhovita, kljub preprostosti razgibana scenska zasnova ing. arh. Viktorja Molke in njena izvedba akad. slikarja Pečariča.
Scensko glasbo je napisal Vladimir Lovec, Sodim, da je bila instrumentalna zasedba izbrana z nesrečno roko. Vertikalno pojmovanje glasbe je za eksotično intimnost prej zgrešeno kakor stilno ohrabrujoče. Po mojem okusu bi zadostovala flavta in gong. puccinijevske kvintne paralele še vedno ne bodo rešile delikatnosti intimnega ali himničnega monologa. Kompozicija je brez dvoma dobra in
primerno ambiciozna, le za Klabunda je v nekem oziru preveč osebna.
Se kratka beležka za režiserja; čudim se, da mu vsaj osebna, «cehovska» ambicija, če že ne uho, ni narekovala malo več pazljivosti pri sodelovanju zvočnega elementa. V prvi sliki n. pr. — na premieri človek ni vedel, ali naj posluša koncert ali sodeluje pri izvajanju na odru. Tudi preostra osvetljava (prva slika) brez intimnosti je motila.
V »Krogu s kredo«: ni kaj reči — uspeh je za gledališki ansambel in za režiserja.
Izven njega: slovensko gledališče v Kopru se počasi, a
vidno rešuje v lepše in ugodnejše prespektive. V duhovnem in materialnem smislu. Se za naprej pa naj ostane glavna, prvobitna naloga tega teatra: usposobiti je treba za sodelovanje v tem hramu lepe umetnosti še enega — za Koper najbolj potrebnega — sodelavca.
To je publika.
L. M.
MOSKVA, 21. — Argentinska gospodarska delegacija ki je v Moskvi sklenila važen trgovinski dogovor s Sovjetsko zvezo, je včeraj z letalom odpotovala iz Moskve v Buenos Aires.
Huda železniška nesreča v Južni Karolini v ZDA
Sodijo, da je število mrtvih zelo veliko, ranjenih pa je okoli 140
DILLON (Južna Karolina), 21. — Na progi New York -Miami je 3 milje južno od Pil-lona iztiril brzovlak. Po poročilu nekega časnikarja je bilo v vlaku okoli 300 oseb. Tri lokomotive, sedem luksuznih vagonov in pet navadnih potniških vagonov je iztirilo in se prevrnilo. Brzovlak je imel aerodinamično obliko in se je imenoval «The Chapion«. Bil je namenjen v New York.
Doslej še ne poročajo o številu mrtvih, pač pa sodijo, da je ranjenih okoli 140 potnikov. Tudi glede ranjenih so si prva poročila dokaj nasprotujoča, kajti po nekaterih vesteh
naj bi bilo ranjenih 75 oseb, Trupla ponesrečencev so spravili na bližnje polje, medtem ko so ranjence odpeljali v bolnico.
Po nesreči so se vagoni vžgali kar da slutiti, da mora biti število ranjenih precej veliko. Iz okoliških krajev so poklicali na pomoč vse rešilne avtomobile, ki prevažajo bolnike.
Britanske
električne lokomotive za Jugoslavijo
LONDON, 21- — Tovarna «Clayton Equipment Co» iz Hattona v Derbyshireu je izdelala za jugoslovanske premogovnike štiri električne lokomotive na baterijski pogon. Lokomotive lahko vlečejo tovor 30 ton z brzino 8 km/h, njihovo vzdrževanje je enostavno, se ne mažejo preveč, vozijo jih lahko nestrokovnjaki. Lokomotiva obratuje eno delovno izmeno, to je 8 ur, brez izmenjave baterij.
Delegacija iz Zminca prt Kranju Je obiskala predsednika republike Tita in mu izročila
diplomo častnega občana.
Indijska vlada
proti delavnosti katoliških misionarjev
NOVI DELHI, 21. — Indijski notranji minister Kailas Nath Katju je v spodnji zbornici izjavil da je vlada pod-vzela ukrepe, da prepreči delavnost nekaterih tujih misijonarjev v pokrajini Madya Pradesh v osrednji Indiji. Vlada je izvedela za vest, da hočejo misijonarji spreobračati nekatoliško prebivalstvo. To delo opravlja pet ali šest ameriških misijonarjev. Indijska vlada je že izrazila mnenje, da je «nezaželeno», da bi tuji misijonarji še nadalje skušali Indijce navajati h krščanstvu.
nastopila v sledeči postavi: Rosa (13), Kocijančič, Tommasini (2), Bensa, Giorgi (6), Collini Koršič (3), Punteri II (4), Pun-teri I (2).
V petek 1. in v soboto 2. maja pa bo v Gradiški medna rodni košarkarski turnir, na katerem bodo sodelovali Itala in Goriziana, ter avstrijski prvak in moštvo Akademskega športnega kluba iz Ljubljane.
LESTVICA :
Borletti 20 19 1 Virtus 21 14 0
Gira
Itala
Varese
Reyer
Roma
Benelli
Gorizia
Trieste
Napoli
Galiar.
0	1226	868	39
7	1105	986	28
7	1139	1045	27
8	946	923	23
9	1090	994	23
21 11	0	10	974	1009	22
21 10	1	10	1101	1014	21
21 8	2	11	920	1000	18
21 8	1	12	878	988	17
5 3	13	987	1082	13
6 0	15	1075	1215	12
3 1	17	758	1075	7
21 13 1 20 11 1 21 11 1
21
21
21
COMO, 21. — Italijanska nogometna A-reprezentanca, ki bo nastopila prihodnjo nedeljo v Pragi, se je zbrala v Comu. B-reprezentanca pa se je sešla v Rimu, odkoder bo v četrtek odletela v Atene,
njem k«kem Fausto Coppi d°ka*t;’fluvo ie
Coppi v odlični formi
MODEN A 71 - ^'a danaf-’ njem
Faustu	---	.-i;jv0	J*
odlični formi. Prepnc J zmagal v dveh	tfr-
v dirki P°samf,nl Modenc» i” vo veliko nagrado - ffleter. v dirki moštev na ^ v Napet dvoboj Je d p0p-
dirki posameznikov	n0Ij.
pijem m Van Steef erge^ Coppi je zmagal	u pI.
gume. Pac pa	en <
vo mesto Van St -mo*-hitrostni dirki pro e we!iv Rezultati: P>rka P«®*, kov: 1. Coppi, 2. Van piazZt *
cr
gen, 3. Petrucci,
Pedroni.	.	.	_
Dirka na izpadanj^-jt dini. 2. Dordoni, 3. r ^ Hitrostna dirka P1 j stov:	1	Van Steenberg
Casola. 3. Conte.
Dirka moštev na ^ ter: 1. Coppi, piazfa’enbrf", Magni, 2. Van Ste g j. Bartali, Petrucci,	^jo-
Corrien, Fornara, E« y van, 4. Martini. GandUljff™
Martini, rozzi, Carrea.
—~~ K°les!'
BOLOGNA, 21. TT __ 37. po
ska dirka po Emrtali, K* vrsti — bo 1. maja ■	-ai, j*
je lani na tej dirki z poief že poslal svojo PrIlf .£’ njega bodo nastopi i iz njegovega nioštva. . Biagioni, Bresci,
Bini.
----------Anglež
LONDON, 21. — " repre amaterska nogometu ^jjj zentanca bo nastopi a v Boulognu protl francoski ekipi.
KONČKI REZULTATI TEKMOVANJA ZA SVETOVNO PRVENSTVO_
Za Rusi najboljši Švd
tekmovanja za svetovno prvenstvo v rokoborb'-
Pirazzoli je upognil Francoza Biella-	v
Tekmovanje za svetovno prvenstvo v rokoborbi grško-rimskega stila se je končalo tako, da so si osvojili prva mesta v posameznih kategorijah naslednji rokoborci: Mušja kategorija: 1. Gurevič (ZSSR), 2. Bilek (Turčija), 3. Mewis (Belgija), 4. Parvule-scu (Romunija), 5. Weber (Nemčija), 6. Kenez (Madžarska).
Bantam: 1. Terjan (ZSSR), 2. Hodošu (Madžarska), 3. Cocco (Italija), 4. Rautala (Finska), 5. Demirsuren (Turčija), 6. Person (Švedska).
Peresna: Anderberg (Švedska), 2. Trippa (Italija), 3. Naassan (Libanon) 4. Heller (Avstrija), 5. poukine (ZSSR), 6. Popescu (Romunija).
Lahka:	I. Freij (Švedska),
Lehtonen (Finska), 3. Safi-ne (ZSSR), 4. Juce (Turčija),
5. Hoiroup (Danska), 6. Cuc (Romunija).
Welter: 1. Satvorjan (ZSSR), 2. Szilasi (Madžarska), 3. Be-nedetti (Italija), 4. Belusica (Romunija), 5. Buke (Turčija),
6. Berlin (Švedska).
Srednja: 1. Kartozia (ZSSR),
2. Gromberg (Švedska), 3. Rantala (Finska), 4. Ismet (Turčija), 5. Nemeti (Madžarska), 6. Steer (Nemčija).
Srednjetežka:	1. Englas
(ZSSR), 2 Grondal (Švedska),
3. Rusterholz (Švica), 4. Ko-vacs (Madžarska), 5. Melgers (Holandska), 6. Tafraci (Turčija).
Težka,- 1. Antonsson (Šved-
ska), 2. Kotkas
toni (Italija), 4.	0cep
(Finska), 5. z Georguls (Grčija) mur (Turčija).	nf
Po državah Je lea točk-slednja;
Švedska 24.5 t., • jjja 1'
4. Italija 17 t., 5. T
6. Madžarska 15____
Mladinski 'dvo^
Avstrija	^
vstnjsf dvobo)
Na predlog avstr*
ZVeZC Jentanc
ske
skih reprez in Avstrije na
1. in 2. maja
h; Fuderer Djuraševič,
desetib “jug0' v GradcU- '
mOŠtVU bOd fv-K°V'' slovanskem ^°atan0vic^
Bertok-geži. pJ^ Bogdanovič, K"^gseK Ce v rič. Rezerva m u	TePr po-
imenovanih dano ^ogei jl8
tance še kdo »e >e> Za stopiti, ga bo
ali Nikolič.
ofle
JaP>
BOSTON. 2L.. včetal , č>'
Keizo Yamada J telcU gal v maratonsk^ V£;iKo
som 2.18’51 ”. vonen, Gosta shida itd.
S'*d<L;e>
Lea°
rePreZ'%.
Zenska rokorag bo ‘*f*t tanca Jugoslav” eprele „o<i
vGradC*0 tekib«
Za t0- rePreZfo<* 1
maja Avstrije
i*
igralke drzavn^ubljani
pripravljale
do 17. maja.
Odgovorni urednik STANISLAV KENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. — Telefon Številka 93-808 ln 94-638,	— Postni
predal 502	- UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18	— Teh
73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vlSlne v Širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtm-ce 90 lir — Za FLRJ za vsak mm Širine i stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. S. Pellico l-II. Tei, 33-82 — Rokopisi se ne vračajo.
airv
~ ' '   '     ' .n0
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed ljud. repub. Jugoslavija:	Izvod	1°-	^-msK*1* prft
Podtnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega in«*p 2l)Z '
Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tlsKa	'