NaSe šoSstvo in prosveta Nadaljevanje.Ustanavljanje novih šol Kakor glede novih šalskih poslopij, moremo v preteklem letu tudi glede otvarjanja šol samih zaznamovati prccejšen napredek. Polcg nekaj ambulantnih, so bile ustanovljene sledeče redne šole: v Velikem Cirniku, srez Krško, na Ilovi gori, srez Kočevje, pri Sv. Treh kraljih, srez Dravograd, v Šelenbergu, sred Dravograd, pri Sv. Bolfenku, srez Dravograd. Za novo ustanovljcne šole so se priredili zasilni prostori, za katere plačuje banovina najemnino. Ustanovitev novih šol je bila utemeljena v velikem številu šoloobveznih otrok in oddaljcnosti naselij od šole. Šolski vrtovi i. d;1. V banovini ima 694 ljudskih šol lasten šolski vrt, 69 jih ima vrt v najem, 105 jih je brez vrta. K ostalim šolam ni mogoče pridobiti primernega zemljišča za vrt, ker so šole ali v mestih ali pa so šolska poslopja zasebna last. V nekaterih krajih bodo mogle dobiti šole vrt šele z zidavo novega šolskega poslopja. Letos zgrajene šolske stavbe še nimajo urejenih vrtov. V splošnem se šolsko vrtnarstvo prav povoljno razvija, kar je razvidno iz letošnjih poročil sreskih načclstcv in šolskih upraviteteljstev. Veliko število matičnega drevja, drevesnic z nad 80.000 divjaki in drevesc starejših letnikov nam priča, da naši šolski vrtovi dobro rabijo šolskim in splošno gospodarskim namenom. Za mestne šole bo vsekakor treba ustanoviti skupne šolske vrtovc, kajti sicer je pouk v mestnih šolah nepopoln. Proračuni Po uredbi o vzdrževanju ljudskih šol od 9. septembra 1936. je prevzela banovina izdatke za vzdrževanje teh šol od 1. aprila 1937. dalje. V banovini imamo 806 šolskih občin, ki so vključene v 402 podeželske upravne občine in 4 šolske občine avtonomnih mest. K vzdržcvanju ljudskih šol prispevajo v letu 1938./1939. po proračunu: A. občine .... din 8,795.977,— B. banska uprava . „ 15,569.171,— • C. mestne občine . „ 3,470.964,— skupaj din 27,836.112,— ali več od lcta 1937./1938.: upravne občinc za . din 1,463.953,— banovina .... „ 119.171,— skupaj včč din 1,583.224,— Zaradi slabega finančnega stanja občin bi morala poleg banovine dajati več podpor za zidanje in prezidavanje šolskih poslopij tudi država. V preteklem šolskem letu jc razdelila država za šole v dravski banovini nekaj vcč sredstev kakor prejšnja leta. Obračuni. Po stanju v začetku decembra so odobreni vsi obračuni A šolskih občin v banovini za lcto 1937./38., razcn 24. Obračuni B za leto 1937./38. so se pregledali. Tromesčni obračuni B za leto 1938./39. pa so se začeli obravnavati z začetkom leta 1939. Aktivni zaostanki šolskih občin. Iz pregleda aktivnih zaostankov jc razvidno, da dolgujejo po stanju z 31. marcem 1938. upravne občinc šolskim občinam še din 7,337.568,44, in to največ v srezih Krško, Maribor, Dravograd in Litija (nad 600.000 din v vsakem). Je to za 2,707.050,54 manj kot konec proračunskega leta 1936./37. Ti visoki zaostanki so nezdrav pojav v gospodarstvu našega ljudskcga šolstva, zato bo treba skrbeti, da sc navedeni primanjkljaj šolskih občin nadoknadi, ker sicer je vsako gospodarjenje v okviru proračuna nemogoče. Upati pa je, da se bodo z zboljšanjem splošnega gospodarstva zaostanki znatno znižali, ker se upravne občine v splošnem trudijo, da bi v redu izvrševale svoje obveznosti do šolskih občin. Poleg ureditve strogo računsko gospodarske strani pri gospodarstvu naših ljudskih šol pa bo treba preusmeriti tudi miselnost, ki spremlja gospodarsko poslovanje naših šolskih občin, namreč, da je tega, kar nudi in krije banovina, manj škoda, oziroma, da banovina brez težkoč lahko veliko več da, kot so pa prej mogle dati upravne občine ter da ni za banovino nobena stvar predraga. Velja to predvsem za najemnine šolskih prostorov, za kurivo in razne šolske potrebščine. Tudi v bodoče se bo posvetila vsa pažnja ohranitvi in varstvu premoženja šolskih občin. (Dalje prihodnjič.)