I zla.«vj at
dvakrat na mesec
ter stane za vse leto 1 K 60 vin., za pol leta 1 K.
Naročnina in inscrati blagovolijo naj se poslati upravništvu „Rodoljuba" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba".
Za os53a.etxi.ll«.
plačuje se od štiri-stopne petit-vrste 16 vin. če se enkrat tiska; 24 vin. če se 2krat, in 30 vin. če se 3krat ali večkrat tiska.
Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vračajo.
10. štev.
V Ljubljani, dne 21. maja 1903.
XIII. leto.
Iz državnega zbora.
Seja poslanske zbornice v torek, dne 19. maja t. 1. je bila silno burna.   Na vrsto je prišel nujni predlog posl. Bian ki-nija glede dogodkov na Hrvatskem. Ta predlog obsega naslednje točke: 1. Vlada naj takoj pcskrbi, da se odstranijo detektivi, ki jih je poslal ban v Ljubljano. 2 Vlada naj pojasni nagibe, iz katerih se je zaradi zagrebških dogodkov začela v Ljubljani sodna predpreiskava proti ljubljanskim tiskarnam. 3. Vlada naj stori, kar treba, da se poleže med Slovenci in Hrvati nastalo razburjenje zaradi dogodkov na Hrvatskem. Ta predlog je utemeljeval B i a n k i n i v celo uro trajajočem govoru, v katerem je ožigosal razmere na Hrvatskem in silno ostro prijemal bana grofa Khuena.  Ko je očital banu živinske instinkte, ga je podpredsednik Kaiser poklical k redu, proti čemur so slovanski poslanci burno ugovarjali. Ministrski predsednik Korber je — nepopisno   razburjen   tako, da ni govoril nego samo kričal — dejal, da stvar sploh ne spada v cislitvanski parlament, češ, da se ni nič zgodilo. Državno pravdništvo v Zagrebu je pač naznanilo drž. pravdništvu v Ljubljani, da so znani oklici tiskani v Ljubljani ali do sodnega postopanja ni prišlo. Iz Zagreba je res došel neki detektiv v Ljubljano, ali opravil ni ničesar. Končno je ministrski predsednik osebno napadel Biankinija. Govorili so potem Dyk, Žitnik, Ferri, Choc in Vuković in zopet Bian k i n i. Govor ministrskega predsednika je zlasti Hrvate silno razburil, tako da je celo mirni dr. Ivčević dejal: To je že od sile, kar si dovoljuje ministrski predsednik. Proti Vsenemcem bi si kaj takega nikdar ne dovolil. Korberju je odgovarjal B i a n k i n i, ki je mi • nistrskemu predsedniku očital nesramnost (Frechheit) ter poživljal zbornico, naj pokaže, da obsoja nasilstva in brutalnosti, ki se gode na Hrvatskem. Podpredsednik Kaiser je radi teh izrazov zopet poklical Biankinija na red Nastal je velikanski hrup. Slovanski poslanci so klicali:  »Zakaj ga poživljate k redu?"  —  „Ali hočete, da Vas ven vržemo?" — „Birič hrvaškega bana!"  Zbornica je potem prestopila na  glasovanje. Prva točka Biankinijevega predloga ni dobila dvetretjinske večine nego k 101 proti 81 glasom. Poljaki So glasovali proti nujnosti, radi česar so morali slišati marsikako grenko.   Pri glasovanju o drugi točki je podpredsednik Kaiser r^zglasil, da tudi ta točka ni dobila
dvetretjinske večine. Kaiser
je najbrže .namenoma razglasil neresnico. To postopanje je provzročilo kolosalen vihar. Z vseh strani so letele na Kai-serja psovke, „ven ga vržimo" — „ Ali hočete, da Vara celo bajto razbijemo". — „Nesramni slepar" i. t. d. se je klicalo nanj. Prezident Vetter je prišel gledat k vratom, kaj da je, a ko je videl vihar, je hitro izginil. Končno se je moral Kaiser udati in privoliti, da se štejejo glasovi. Sedaj se je izkazalo, da je bil prej razglasil neresnico, kajti druga točka Biankinijevega predloga je dobila dvetretjin-sko večino, sprejeta je bila s 142 proti 71 glasom. Tretja točka ni dobila dvetretjinske večine. O drugi točki je zbornica takoj potem tudi meritorno razpravljala in jo sprejela. Med glasovanjem sta trčila Vsenemec S t e i n in dr. Šusteršič skupaj. Sfcein je Šusteršiča nahrulil, rekoč: „Kaj pa hoče ta šuft tukaj?" Dr. Šusteršič ni nič odgovoril.
Dogodki na Balkanu.
Sultan je sprejel ta teden dvakrat v avdijenci bivšega velikega vezirja Said pašo, ki je nasvetoval sultanu, naj napove Bolgarski vojno, ker je le na ta način mogoče rešiti macedonsko vprašanje, sicer bo turško vojaštvo z vednim mobiliziranjem in vstavljanjem preveč utrujeno. Splošno se grozi od turške strani, da se mora Bolgarom v Macedoniji dati isto lekcijo, kakršno so dobili lani Armenci. Turška mobilizira z veliko naglico prvi voj v Carigradu. Celo rekruti so se pred časom poklicali pod orožje. Bolgarska stoji na razpotju: ali vplivati na velesile, da napravijo konec trpinčenju in pobijanju Bolgarov v Macedoniji, ali pa napovedati vojno. Bolgari se namreč sistematično uničujejo. V Bitolji je bilo dne 6. m. splošno klanje Bolgarov. V Seresu so vsi bolgarski duhovni, učitelji, učenci in trgovci v zaporih ; celo kmetje, ki pridejo na trg v mesto, se zapirajo. Vas Banica je požgana in prebivalstvo do zadnjega moža pobito.
V okolici Džumaja so vsi kmetje zaprti.
V vasi Gorni Brod je bataljon Arnav-tov, ki počenja strašne grozovitosti. Splošno se more reči, da so vse bolgarske šole po Macedoniji zaprte in učitelji v ječah. Cela dežela je prepre-žena z ovaduhi, ki so po večini Grki in Židje. In ako tak ovaduh le namigne na Bolgara, že ga zapro.
Kje je velika Nemčija?
Pod tem naslovom je izišla ravno kar v Berolinu brošura, ki odkriva cilje vsenemške agitacije. To niso morda sanje posameznika, temuč v brošuri se priznava, da so za dosego vsenemških ciljev na delu obsežne organizacije z velikimi denarnimi sredstvi.
Avtor dokazuje, da vsenemške agitacije ne izvirajo iz idealnih političnih aspiracij, temuč jih narekuje praktična potreba.  Na Nemškem je nadprodukcija   prebivalstva. Vsako leto so rodi do 800000 duš, za katere ni doma  prostora.  V srednjem veku se je nemška nadprodukcija širila od zapada na izhod, kar so po seDno pospeševali nemški viteški redi predvsem  takozvani »križarji«. Za njihovih Časov se je nemštvo razprostrlo na severu do Novgoroda, na jugu do Karpatov. In ako bi ne bili v poznejši dobi se začeli Nemci izseljevati v Ameriko, Afriko, Avstra lijo itd., temuč bi bili sledili Nemcem od narave in zgodovine že predpi sani smeri, ne bilo bi danes če škega, poljskega in madjar-skega vprašanja, t. j ti narodi, bi bili ali izginili, ali pa bili v taki manjšini, da bi jim nemška večina ne pustila, se niti ganiti.  Še je čas, pravi brošura, da se zajezi zapadno slovansko gibanje; v ta namen morajo Nemci trgati Rusom pokrajine ob Vzhodnem in Črnem morju, no tranjost Rusije nima za Nemce vrednosti. Zato pa je v rodovitnih in ne obljudenih ravninah južne Rusije še prostora za milijone nemških kmetovalcev, industrijcev in trgovcev.
Pri tem je vsenemškim ciljem najbolj na poti francosko-ruska zveza. Avstrija ne more niti v najhujšem slučaju priti v poštev kot nasprotnica Nemčiji; kajti v Avstriji je vsenem-Ško gibanje že doseglo tako velike obsege, da bi imela vlada dovolj s solidarnimi Nemci opraviti.
O avstrijskem vprašanju govori brošura tako, kakor da ga bi bili edino le Nemci poklioani rešiti. »Ako ostaneta Rusija in Francija mirni, nas ne bo nihče motil, rešiti to vprašanje popolnoma v našem smislu. V ta namen je že sedaj potrebno, da poseže Nemčija diplom&Učno vmes. Ako se čutimo poklicane, da varujemo svoje rojake v Venezueli, Kini itd., ne smemo tudi pustiti, da 10 milijonov avstrijskih Nemcev zatirajo manjvredni narodi. Notranji prepiri v Nemčiji se ne bodo prej polegli, dokler se ne bo nemški narod združil v Vsenemčiji s svojimi cilji«. Brošura zaključuje: »Pripravljeni biti je vse!« je rekel veliki vojskovodja Moltke. V Avstriji pač ne poznajo tega izreka!
Dopisi.
Iz Selc. Občni zbor kmetijske podružnice v Selcih za selsko dolino. Predavanje gospoda ravnatelja Pirca. Dne 26. aprila vršil se je občni zbor zgoraj imenovane kmetijske podružnice. Ustanovila se je ista leta 1900 v aprilu. Pristopilo je k podružnici 50 članov. Kako potrebna je bila ta podružnica, nam priča nastopni podatek,
kateri tudi kaže, da se je delalo pjf društvu v korist udov. Občne zbore je imelo do sedaj tri. Na vseh se je razpravljalo živahno o marsikakih potrebah pri kmetijstvu. Predavanja so bila tri, katera je imel gosp. ravnatelj Pire. Podružnica je kupila dva čistilna stroja, naročala semena, gnojila in krmila za živino. Takoj prvo leto je očistil podružnični stroj 900 mernikov žita. Naslednja leta pa še več. Napravila seje podružničina drevesnica, v kateri se vzgojujejo drevesca za ude. Tekom triletnega obstanka je izdala podružnica za razna semena, gnojila, stroje in za drevesnico
leta 1900 ..... 2035 K 48 h
„   1901 do 4./1. 1902 4500 „ 62 „ „   1902 do 24./4.1903 4984 „ 15 „ Skupaj 11230 K 25 h. Denarnega prometa je 22.460 kron 50 hel.
Številke pričajo, kako je podružnica delala.
Tudi je posredovala podružnica med izdelovalci zeljarskih sodov in med trgovci z zeljem. Za vse svoje uspešno delovanje se ima podružnica pa zahvaliti marljivemu odboru, posebno njega predsedniku g. Hajnriharju in odbornikoma gg. Tavčarju in Šliberju. Ker nimajo za svoje neutrudno delovanje druzega plačila, zato jim bodi prelepa zahvala vseh udov. Letošnjega občnega zbora se je vdeležilo do dve tretjini udov, katerih šteje podružnica 98. Pri volitvi so bili izvoljeni vsi dosedanji in en novi odbornik. Ravnotako je bil z vsklikom zopet voljen za predsednika gosp. Hajnrihar. Občni zbor je sklenil, nakupiti nekaj travniških bran, stroj za slanino rezati in povečati drevesnico. Mnogo sta pripomogla h dobremu delovanju podružnice slav. deželni odbor kranjski in slavna kranjska hranilnica, katera sta podarila znatno denarno podporo. Hvala jima za to!
Pred občnim zborom tega dne predaval je gospod ravnatelj Pire. To je že njegovo tretje predavanje v naši podružnici. To pot je predavanje o prašičereji podal poslušalcem. Zbralo se jih je nad 120. V temeljitem in razumljivem govoru je našteval napake pri prašičereji in dajal nauke, kako naj se jih umno izreja, krmi in pita. Tudi trgovino s prašiči, kakor o živini sploh je gospod govornik razložil. Za ta lepi njegov govor so mu poslušalci izrekli glasno pohvalo. Bodi tedaj gospodu ravnatelju Pircu zato izrečena iskrena zahvala in priporočilo, da nas kmalu zopet pride poučevat o katerikoli stroki.
Domače in razne novice.
— Nova |,Slo¥en£e¥acc in-famija. Ni ga dneva, da bi »Slovenec« ne spravil kake in farni je na dan. Dne 7. majnika se je v št. 103. lotil posl. P lan t a na, in sicer zaradi belokranjske želez-
nice. Posl. Plantan se neumorno trudi za to železnico, »Slovenec« pa skuša njegovo prizadevanje pod-kopati. V to svrho je nagomilil celo vrsto lažij. Tako je v dotičnem članku trdil, de je posl. Plantan v Črnomlju in v Metliki pripovedoval, da je dosti upanja, da bi se zgradila belokranjska železnica, to pa le s pogojem, da bi se napravila nova trasa mesto dosedanjega projekta, in dalje, da je posl. Plantan rekel, da hoče tako železniški minister, ki ni za dosedanje načrte. — Ta »Sloven čeva« trditev je laž. — Nadalje je »Slovenec« posl. Plantaru podtikal, da je rekel: minister bi bil za črto od Straže na Pungmantel, kjer bi se ločila nad Semičem ena proga na Metliko, druga pa na Črnomelj. Tudi ta »Slovenčeva« trditev je laž. Končno je »Slovenec« pisal, da je posl. Plantan predlagal, naj belokranjske občine dajo po inženerju, ki je posl. Plantana spremljal, izdelati nov projekt, ki bi stal kakih 7—8000 gld. Tudi ta »Slovenčeva« trditev je laž. R e s n i c a pa je to le: Posl. Plantan je poročal, da ga je železniški minister svoj čas v zbornici osebno obvestil, da je že dovolil revizijo Gorjanijevega projekta, da mu je pa posl. Plantan odkritosrčno razložil, da črnomaljski in metliški okraj ne odobravata Gorjanije ve ga projekta niti glede proge niti glede ozkotirnosti. Tudi je posl. Plantan ministru povedal, da je od Belo-kranjoev dobil pismeno naročilo, preprečiti revizijo tega ne sprejemljivega projekta. Minister je rekel, če je tako, potem je pač najbolje, daserevizija ne izvrši. Posl. Plantan je to sporočil tudi Gorjaniju in je Gorjani v smislu Plantanovega dopisa prošnjo za revizijo vloženega projekta pri ministrstvu umaknil. Resnica je dalje, da je železniški mini ster posl. Plantanu pri opetovanih razgovorih, ki jih je imel radi belokranjske železnice ž njim, izjavil, da mora konzorcij, če ni z Gor-janijevem projektom zadovoljen, nov projekt predložiti. Posl. Plantan je ministru stališče Belokranjcev glede bodoče železnice označil in naglašal, da zahtevajo edino le normalno-tirno železnico kot podaljšanje dolenjske železnice. V Metliki in Črnomlju pa posl. Plantan ni stavil nobenega predloga radi novega trasovanja, temveč prepustil interesentom, da vzamejo njegovo poročilo na vednost in se odločijo, kakor hočejo glede nadaljnih korakov. Kar se pa tiče nove proge, je posl. Plantan na podlagi pismeno mu od odborov v Metliki in Črnomlju naznanjenih želja in na podlagi strokovnega mnenja prisotnega inže-nerja progo v treh varijantah približno popisal, ne da bi se bil za jed no ali drugo izrekel Kesnica je končno tudi to, da se je železniški minister večkrat ne samo proti poslancu P1 an t a n u, temveč tudi v železniškem od-8©ku belokranjski železnici principijelno naklonj enim izrekel, kar je tudi poročevalec g posl. Po v še lani v zbornici hvaležno naglašal. II tega popravka je torej do jasnega razvidno, da je »Slovenec« zlobno
o shodu poslanca Plantana v Črnomlju in Metliki lagal in podtikal trditve posl. Plantanu, katerih ni nikdar storil. Vrli Belokranjoi pa iz tega »Slovenčevega« poročila lahko sklepajo, k o 1 i ko podpore smejo od klerikalne stranke v tem perečemvprašanju pričakovati; kajti iz same zavisti in jeze, da so se napredni poslanci prvi za belokranjsko železnico zavzeli,počeli soklerikalci to delo podirati in celo po ministrstvu spletkariti. Tako »delajo« torej klerikalui kranjski poslanci v prid Belokrajni! Uoievno je pa samo ob sebi, da lajanje klerikalcev ne bode oviralo posl. Plantana, po svojih skromnih močeh in po svojem prepričanju tudi v bodoče v vso eneržijo zasto pati koristi svojih volilcev. Odgovor daje pa le svojim volilcem in nikakor klerikalcem, kojim ne priznava nobene pristojnosti.
— »Slovanska zveza" contra »Slovenec". Zdaj je celo »Slovanska zveza«, tisti klub, v katerem sede vsi slovenski klerikalci, užgala »Slovencu« na čelo pečat lažnika, in sam odgovorni urednik »Slovenca« dr. Žitnik je moral temu pritrditi! Stvar je tale: Dne 3 aprila, nekaj dni potem, ko se je bil dr. Šusteršič odpovedal načelstvu »Slov. zveze« in je klub volitev načelnika odložil, je priobčil »Slovenec« naslednjo brzojavko z Dunaja: »V današnji seji »Slovanske zveze« se je sklenilo, odločitev o prepornem vprašanju odložiti do nalašč sklicane seje po Veliki noči. Večina klubova je za stališče, katero zastopa dr. Šusteršič. Ko je v današnji seji dr. Šusteršič grajal netaktni nastop dr. Ploja, se v klubu ni nihče oglasil, da bi zagovarja) dr. Plojevo postopanje.« — O tej brzojavki se je razpravljalo v »Slov. zvezi« dne 1. maja in je klub to »Slovencevo« poročilo ožigosal kot laž. »Narodni List«, glasilo posl. Biankinija, poroča o tej seji tako le: »V klubu Hrvatov in Slovencev je včeraj (1. maja) dr. Ploj protestiral proti brzojavki, tiskani v »Slovencu« dne 3. p. m., ki se bavi s sejo tega kluba dne 2 p. m. in ki navaja dogodke, kateri se niso nikdar zgodili ter so izmišljeni. Med drugim pravi ta brzojavka, da je dr. Šusteršič obsodil netaktno postopanje dr. Ploja in da ni v klubu nihče vstal na obrambo dr. Ploja. Predsednik kluba dr. Ivčević je ob splošnem pritrjevanju konstatiral, da so te (»SI o vence ve«) vesti popolnoma izmišljene ter je izrekel svoje obžalovanje in svoje ogorčenje. Urednik »Slo venca« in član kluba dr. Žitnik je izjavil, da on ni poslal »Slovencu« te brzojavke, niti je koga v to naprosil. Dr. Ploj je s svoje strani povdarjal, da ni on nikdar mislil, da je dr. Žitnik v stanu širiti take laž njive vesti S tem se je ta žalostna afera končala na popolno zadovoljstvo dr. Ploja, ki v resnici zasluži spoštovanje vsakogar. Nadejamo se, da zavladajo sedaj  v klubu boljši in
rednejši odnošaji. Zaušnioa, ki jo je dobil »Slovenec« od »Slov. zveze« je tako krepka in izdatna, da ni treba gorenjemu poročilu ničesar dostaviti.
— Nemškutarjenje v škofiji. Pod naslovom „Stolna cerkev" v sobotnem „Narodu" piše nekdo, da je pravi škandal, da pusti naš „narodni" škof, da so pri šmarnicah v tej cerkvi nemške propovedi in nemške litanije. V dotični notici se nadalje vpraša, če hoče s tem ljubljanski škof pokazati prvenstvo nemščine na Kranjskem, ali samo, da je nemščina bolj nobel kakor slovenščina. Na to odgovarjamo, da je ljubljanski škof vnet zagovornik prvenstva nemščine na Kranjskem, ker bi se sicer njegovi uradniki ne predrznih na slovenske vloge c. kr. uradov odgovarjati v nemškem jeziku! Ako je kdo v dvomu, naj se obrne na prečastitega g. dr. I. Kula-vica, „dompropsta" v Ljubljani, kateri bo natančno vedel povedati, kakšni nazori vladajo glede slovenščine v ljubljanski Škofiji. Ta gospod ali ne razume slovenski, ali je nemčur, ali pa mu je slovenski jezik „pregmejn", da bi odgovarjal na slovenske vloge v slovenskem jeziku. Žalostno bi bilo za slovenski narod, ako bi zaupal takim narodnjakom.
— Dogodki v škofiji trža-ško-koperski. Iz Grožnjana pišejo »Naši Slogi«: »Že je minulo 6 mesecev, odkar smo izročili presv. škofu prošnjo, da nam povrne naše pravice v cerkvi z ozirom na naš jezik, in on nam je že tedaj obljubljal svojo pomoč. Ali na žalost svojo vidimo, da tudi škofje ne držijo nič več do svoje besede! Rečeno nam je bilo sicer od strani škofijskega ordinarijata, da je dobil naš župnik naloge in dekrete — ali on mara za to kakor za lanski sneg. On gre dalje svojim potom, ne oziraje se na naše prošnje, ne na škofove dekrete. Tukajšnji liberalci se hvalijo, da je žup nik dobil nalog, ali on da ne stori tega, tudi če se škof na glavo postavi. Od koga da so Italijani izvedeli to, tega ni težko uganiti. V velikem tednu sta A. S in M. C ko-lovratila po naših selih, nabiraje podpise in križe. A govorila sta kmetom, da nabirata podpise za prošnjo, naj bi župnik Vaselli še nadalje ostal v Grožnjanu, v resnici pa je bila to prošnja, da se hrvatska propo-ved popolnoma odpravi iz naše cerkve. Našli so nekaj neumnih in neukih kmetov, ki so pod-križali to prošnjo, ki je menda odpotovala v Trst. To j,e prosta goljufija, radi katere naj bi sle parja izročili sodišču! Škofijski ordinarijat sam bi moral uvesti preiskavo. P. S. Pozneje smo doznali, da je rekel g. župnik, da se niti krščanski nauk za otroke v cerkvi ne bo več poučeval v našem jeziku in da bi on raje odstopil, nego da bi pro-povedoval v našem jeziku. Dali je to res — o tem naj poizvedujejo gospodje na ordinarijatu.« »Za Ricmanji Rodik!« Pod tem naslovom nam pi Sejo, da je nedavno umrl v Rodiku c. kr. gozdar. Naš dopisnik naglasa, da g. župnik v Rodiku ni hotel po kopati pokojnika, ali ne pripoveduje nič o vzrokih temu! Pač pa naglasa, da je pokojnega gozdarja pokopal župan rodiški. Ker nimamo nikakih
drugih obvestil o tem slučaju, se moramo tudi vzdržati vsake sodbe.
— Tretji krst v Vipavi.
Piše se nam iz Vipave: Dne 15. t. m. je imel g. Hrovatin že zopet srečo, da je bil vabljen od ključarskega mojstra Matije Godina v Vipavi, da drži njegovega novorojenega fantiča pri sv. krstu. Ker je bil g. Hrovatin st. do sedaj stalen boter pri tej družini, kakor tudi pri dveh rodbinah v prejšnjih slučajih, v katerih je bil odklonjen, in bi si štel v smrtni greh, ako bi se branil tega Bogu dopadljivega opravila, odzval se je temu častnemu vabilu ter šel z veseljem v cerkev z dotičnim otrokom. Na to pride v zakristijo potuhnjeno kaplanČe, ki nobenega človeka v obraz ne pogleda in se preobleče, da izvrši svojo dolžnost. Ko se obrne in zagleda neljubega botra, ga popade sv. jeza, vrže svojo duhovno obleko zopet preč od sebe in mu reče: „Jaz se ne pustim za norca imeti, in prepuščam to častno opravilo dekanu." — Kako si je neki tolmačil te besede? Odšel je ves bled iz cerkve. Botri z otrokom so potrpežljivo Čakali, kdaj pride gosp. general, ki odloči, ali naj se otrok krsti, ali naj se prepusti usodi, oziroma otroku, da si, ko odrase, sam izbere vero in botre, ker se tukaj starišem to pravico odreka. Ker še nismo doživeli, da bi se komu odreklo zakrament sv. krsta, kjer naši nunČki dobijo nekaj pod zob, bil je boter pripravljen kot veren kristjan ponuditi gosp. dekanu nekaj krone — da bi krstil bolj gotovo Godinega otroka. A glej čudo — nič tega ni bilo treba, gosp. dekan je krstil otroka brez ugovora, četudi je bil g. Hrovatin za botra. Sedaj vidimo, da je g. dekan mož na mestu, ker je spoznal, da g. kaplan ni ravnal prav, ko je otrokom krščanskih starišev odrekal sv. krst. Grešiti je človeško, a spoko-riti se nebeško, zato tudi vipavski liberalci globoko obžalujemo, da smo g. dekana tako slabo sodili. Odpustite nam, mi nismo nikdar mislili, da se bode ta mož v svojem življenju kdaj spreobrnil.
— Slovenci za Hrvate. Protestni shod, na katerem bodo ljubljanski Slovenci zavzeli stališče napram zadnjim dogodkom na Hrvatskem, se bo vršil prihodnjo nedelj o, d n e 2 4. t. m, v v e 1 i k i d v o-rani tukajšnjega »Mestnega dom a«.
— Dr. Robert Bežek f. Po
daljšem bolehanju umrl je v noči od sobote na nedeljo c. kr. notar v Ljubljani, gosp. dr. Robert Bežek. Pokojnik se je rodil 14. junija 1858. leta v Postojni in je torej preminol v najlepši moški dobi. Po zvršenih gimnazijskih naukih je pokojnik vstopil v službo pri računskem oddelku dež. odbora. Ker je bil muzi-kalično in estetično jako izobražen ter imel posebno veselje za umetnost, zlasti za gledališče, je kmalu stal sredi umetniškega življenja v Ljubljani in si kot gledališki kritik »Slov. Naroda« in »Laibacher Zei-tung« pridobil velik ugled. Slovensko gledališše je bilo tedaj še v povojih, slovenske predstave so bile redke in igrali so sami diletanje, torej ni bilo mogoče, za slovensko gledališče kaj posebnega storiti. Nemško gledališče pa je takrat cvetelo, imelo dobre igralce in raznovrsten repertoar ter tako dajalo dr. Bežku priliko, dokazati svojo kritično nadarjenost. Ko
bi bile naše kulturne,*) literarne in umetniške .razmere boljše, bi se dr. Bežek maj brzine bil posvetil notari-jatu, nego ostal kritik in estetik. Ali razmere so bile tedaj še dosti neugodnejše kakor danes in to je pokojnika napotilo, da je opustil lite-rarično delovanje, da je zvršil pravniške študije in si izbral notarsko karijero. Kot notar je služboval najprej v Žužemberku, potem v Zatičini oziroma Višnji gori, lansko leto pa je prišel v Ljubljano, s čimur Be mu je izpolnila najsrčnejša želja. Prišel je v Ljubljano z najlepšimi načrti glede umetniške svoje delavnosti. Pri srcu sta mu bila gledališče in »Glasbena Matica« in gotovo bi bil za ta dva važna kulturna zavoda mnogo storil, da ni prinesel seboj tudi — kali bolezni. Prevzel je lan sko leto gledališko in koncertno kritiko za naš list in vse, kar je spisal, je kazalo njegovo veliko nadarjenost in ljubezen za umetniško kritiko. A že tedaj je časih prišedši v redakcijo tožil, da mu misli ne teko v pero tako kakor bi rad, da mu dela pisanje kritik težave. Bolezen — diabetes — je bila pač že razjedla njegov organizem. Zadnje tedne je močno hiral, posebno odkar je blizu Šmarja na neki komisiji padel z voza in se je voz nanj zvrnil, a vzlic temu se je pripravljal, da gre kot delegat kranjskih notarjev na Dunaj. Pri ti omenjeni nezgodi si je pa najbrž nekoliko možgane pretresel, zakaj od takrat je rapidno propadal in časih niti starih znancev ni spoznal. Pokojnik je bil skromna, blaga natura, ki ni imel nobenega sovražnika, ker ni nikomur nič zalega storil. Zapustil je vdovo in troje otročičev. Bodi mu zemljica lahka in ljub spomin!
— 11 fari Draga v vasi Sfcari kot je podružnica sv. Frančiška. Zdaj je bil Čas procesj Administrator Za bukovec pa procesije ni vodil po potih, koder je od nekdaj navada, marveč vodil jo je po njivah, ki so že zasajene ter tako napravil veliko škode in vodil jo je po gmajni kakor bi bila njegova dolžnost gade blagosloviti. Sicer pa naj Zabukovec nikar preveč ne zabavlja čez »Narod«, kajti drugače zna doživeti kako presenečenje.
— Shod socialnih demokratova V soboto je bil v kazinskem salonu jako številno obiskan shod. Razpravljalo se je o novem carinskem tarifu s stališča konsumentov in ostro obsojalo ta tarif, ker se ž njim podraže živila. Razpravljalo se je nadalje o željah južnoželezniških delavcev in kar najostreje o dogodkih na Hrvatskem.
— Na Blokah se je vršila dne 16. maja  t. 1.  volitev starešinstva. Županom je bil izvoljen gospod Ivan Modic, posestnik in trgovec v Novi vasi štev. 16   Za svetovalce pa gg. Janez Pakiž iz Nove vasi št. 20, Janez Krže iz Velikega vrha, Šte fan Kovačič pri Sv. Trojici, Ka rol OtoniČar izPopola in Franc D rob nič iz Nove vasi.
*  Čudni lurški romarji.
Belgijski carinski uradniki so že par tednov opazovali, kako se je čimdalje več romarjev vozilo v Lurd, a med romarji je bilo največ takih, ki so imeli debelo obvezane rane, pa tudi mnogo vodeničnih, ki so imeli take ogromne trebuhe, da so se komaj spravili v vo-2°ve. Ker pa so se isti romarji čez tedne zopet vračali in se zopet vozili na božjo pot, vstavili so uradniki vlak *a belgijski meji ter vse romarje pre-
iskali. In tu se je pokazalo, da so bili to zgolj tihotapci, ki so imeli na r«kah, nogah in okoli trebuha navitih najfinejših čipk, na katerih uvoz je določena visoka carina.
* Pretepi v cerkvah. Zadnjo nedeljo so bili v Parizu in v raznih drugih francoskih mestih zopet pretepi. Uzrok je bil vedno ta, da so pridigo-vali duhovniki, ki bi po veljavni postavi na Francoskem ne smeli izvrševati duhovniških opravil. Ker so se ti duhovniki uprli postavi, so socialisti hoteli šiloma doseči, da bi se temu konec naredilo. Najhujše je bilo v cerkvi Bellaville v Parizu. Popoldne je prišel na prižnico jezuvit Oriol, ki bi na Francoskem ne smel pridigovati. Čim je začel govoriti, so se čuli klici „ dosti, ven ž njim!" Klerikalci, ki so bili pri pravljeni na pretep v cerkvi, so s palicami in vdovskimi žilami planili na socialiste, katerih je bilo samo kakih 30 v cerkvi. Napadalce so vodili duhovniki. Socialisti so bili seveda grozno tepeni, šest izmed njih je celo težko ranjenih. Jezuvit Oriol pa je s prižnice smehljaje gledal strašni prizor. Pozneje se je zbralo na tisoče socialistov pred cerkvijo. Zdaj so se klerikalci seveda poskrili. Socialisti so hoteli kar z naskokom zavzeti cerkev, kar pa je policija zabranila. Policija je pa morala tudi duhovnike varovati. Ljudstvo bi bilo sicer duhovnike kar na cesti pobilo. Tudi v cerkvi Plaisance so bile rabuke in je bil pri ti priliki policijski prezident po glavi udarjen. V Marzilji je 5000 demonstrantov izročilo prefektu adreso, s katero se zahteva ločitev cerkve od države. Velike protiklerikalne demonstracije so bile tudi v Reimsu, v Renenu, v Toulonu itd. Torej seje boj že prenesel v cerkev. Krivi so tega edino le duhovniki, ker se nočejo pokoriti postavam.
* Divji petelin v nahrbtniku. Princ Eszterhazv se je napovedal na lov revirjih kneza Hohenlohe. Ker je lovsko osobje vedelo, da bo dobilo nagrado, ako bi princ ustrelil divjega petelina, poskrbeti so mu hoteli na vsak način tak plen. Toda o princu je bilo znano, da je slab lovec. Nad-lovec je vsled tega naprosil nekega drvarja, mu dal eno marko in liter žganja, da je zlezel z mrtvim petelinom na neko drevo. Naročil mu je, da mora na njegov žvižg začeti kakor petelin krožiti, na strel pa vreči mrtvega petelina na tla. Drvar je splezal ponoči na drevo, petelina pa je imel v nahrbtniku. Vse je šlo, kakor dogovorjeno. Na žvižg je začel umetno brusiti, nadgozdar, ki je nabasal puško princu le s smodnikom brez patrone, je pokazal gostu, v kateri vrh naj streli. Puška je počila, petelin je utihnil ter telebnil na zemljo v — nahrbtniku. Vsi so se smejali, tudi princ, ki je pristavil, da še ni imel nikoli take lovske sreče.
* Velika družina. V Ogdenu živi neki Lorin Farr, ki trdi, da dolžnost dobrega državljana bodi vzrediti in odgojiti veliko rodbino. On sam ima dvajset sinov in devetnajst, hčera, 210 vnukov in 66 pravnukov. Še živeči potomci njegovi brojijo do 315 duš.
* Kakor pred 100 leti. Pred 7 leti so Turki udrli v leto višče, kjer je bivala sloveča krasotica, žena bolgarskega častnika Grešova ter jo s silo odvedli preko meje na Turško. Mož je bil tačas na vojaških vajah. Služabnica je bila priča ropu, ter je brž naznanila policiji, ki pa je prišla prepozno. Pozneje je sicer bol garska vlada poizvedovala in posre dovala, toda zaman. Vse je smatralo krasno gospo za zgubljeno. Sedaj pa se je zvedelo, da je bila odpeljana gospa v haremu nekega zelo bogatega Turka v Carigradu ki je kupil lepotico od roparjev za 4000 mark. Za njeno bivališče je zvedela neka ruska zdravnica, ki je bila klicana k neki drugi sultanovi »ženi« v harem, ter ji je odpeljana Bolgarka povedala svojo zgodovino. Z nevarnostjo za lastno življenje je potem mlada zdravnica pomogla Bolgarki k begu ter jo spravila k ruskemu konzulu,
ki jo je dal te dni prepeljati na Bolgarsko.
* Prebrisan deček. Vsakdo je že slišal o velikanski cerkvi sv. Petra v Rimu. Zidati so jo jeli za papeževanja Julija II. Nekoč pri skaklja k temu papežu sinek umetnika Bramante-a in mu prinese načrt k novi cerkvi sv. Petra, ki ga je naredil njegov oče. Papežu se je pri jazni deček tako prikupil, da je odprl miznico in mu dejal: »Sezi tukaj noter, in kolikor denarja moreš naenkrat ven vzeti, toliko bo tvojeg*«. Toda deček se obotavlja in pravi: »Sveti oče, sezite raje Vi, ker imate večjo roko«.
* Plače turških ministrov. Minister turške voine mornarice dobiva na leto 400000 frankov, mini strski  predsednik   ali   veliki vezir 330000 fr., minister javnih  del in pravosodstva 320000 fr, minister no tranjih zadev in naučni ter poljedelski minister po 220.000 fr., finančni minister 200000 fr., a rudarski in gozdarski minister 150.000 fr. Potem seveda ni čudno, ako za nižje urad nike, častnike in vojaštvo zmanjka »drobiža«.
Nenavadna velikodušnost. V Bresoiji je umrl bivši župan dr. Francesco Boldrini, ki je zapustil celo svoje premoženje, 3 milijone lir, svojemu oskrbniku Ceniju. Svojim revnim sorodnikom ni hotel milijonar ničesar zapustiti, ker je živel ž njimi v prepiru. Dasi se ni dalo na oporoki ničesar spremeniti, obdržal sije Ceni zase le 500.000 lir, 100.000 lir je razdelil svojim revnim sorodnikom, ostalo svoto, nad 2 milijona lir pa je izročil milijonarjevim sorodnikom.
Opreznost nikoli ne škoduje!
V prid našim čattitim gospodinjam opozarjamo iznova na to, da je priljubljena Kathrein«rjeva Knoippova sladna kava, ki se j« že več kot deset let povsod obnesla za izvrstno, pristna samo v zaprtih izvirnih zavojih z varstveno znamko .Župnik Kneipp'. Samo ta Kathreinerjeva Kneippova slađna kava ima vonj in okus zrnate kave; zato pa dela kot primes pijačo finejso, prijetnejšo in prikupnejfio. Tudi če Kathreinerjevi Kneip-povi sladni kavi ne dodaS zrnate kave, je inredno okusna in edino primerno nadomestilo zrnati kavi. Kar se odtehtuje in prodaja odprto, je vedno zgolj opražen ječmen ali pivovarski slad, nikoli pa ne Kathreinerjeva kava.
Loterijske srečke.
Srno, 13. maja. Dunaj, 9. maja. Trat, 16, maja. fihradeo, 9. maja. Praga, 20 maja. Lino, 16 maja.
39, 24, 45, 88, 5. 21, 84,  1, 48, 51.
63, 53, 61, 76, 81.
64, 29, 72 62, 33. 31, 49, 25, 10, 70. 88, 48,  5, 45, 43.
Tržne cene v Ljubljani.
Gov. meso I. kg ,     n   g. , .      n   HI- n
Telefjen. ...» Prašičje m. sv. „
Koštrun.meso „
Maslo.....„
Surovo maslo „ Mast prašičja „ Slanina sveža „ prek. „
Salo.....„
Jajce......
Mleko, liter . . Smetana si. lit. »    kisla „
Med.....kg
Piščanec.....
Golob......
Raca.......
Zajec.......
K1 hI
1 32 ca pšenic. 100 kg 1 J 2 o koruzna „ „ 1 4 S ajdova  „ „ 1 OO.Fižol, liter
1 [80 Grah, „ 180 Leča,
ihr
2;50
2 20 1'RO 180 2|-140
5
Kaša, „ Ričet, „
Pšenica 100 kg
R2. . . .  „ „
Ječmen.  „ „
Oves . . , 9
Ajda . .  „ „
Proso, bel. „ „
n nav. n »
Koruza.  „ „
Krompir „ „
Drva, trda m8
„ meh. „ Seno . . 100 kg
Slama .  „ „
Stelja. .  „ „
70
24 :55
20
60
m
60 80 550 750
7 —
Povsod po Slovenskem
in še čez mejo razširja se od dne do dne poraba prave in najboljše
v prid družbe sv. Cirila in Metoda
iz
I. jugoslov. tovarne za kavine surogate
♦ « v Ljubljani.   • ♦
Zahtevajte jo povsod!!
j
J
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih par-nikov, ki vozijo
v Ameriko.
Hamburg-Nevv York le G dni.
Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena
Hamburs-Am eriške linije
Ljubljana Dunajska cesta st. 31
od južnega kolodvora takoj na desno.
Med. univ. dr.
Konstantin vitez Foedransperg
dosedaj službujoč štiri leta kot sekundarij na vseh oddelkih deželne bolnice, oziroma kot asistent na porodniškem in na oddelku za ženske bolezni
ordinira
v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 7
1. nadstropje
od %9. do 11. ure dopoludne in od 3. do 4. ure popoludne. (imb-d
4 Vizitnice in kuverte s firmo 4
priporoča
<|> »Jlfarodna tiskarna1 v Cjnbljani.
Zarezane strešnike
vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepreste Falzziegel)
zidarsko opeko
Cement roman in portland
glinaste peči in štedilnike $
plošče za tlak samotne in cemetne |
kakor tudi (854—8
vse drugo štavbinsko blago
ponujajo po najnižjih oenah v poljubnih množinah
F. P. Vidic & Gomp., Ljubljana,
med. dr.
v Ljubljani
(1278-3)
se je stalno preselil
na vogalu Špitalskih ulic
zraven Frančiškanskega mostn. IW~JUhod za vodo.
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiodener Pi&rtel,
na Dunaju ali (2073—38)
Karol Rebek, konc. agsnf
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32.
tfi <t> »t£ *** 2*4 **£ it* <*£ *** j** **« a*a •** S
5»..-" ]
Preobleke.
Popravila.
Zobotrebce
(klinčke)
lepo izdelane |p kupujeta        v vsakej množini in plačujeta po najvišji ceni
JUtzt in Kozina
v Ljubljani, Breg štev. 20, I. nadstropje.
Samo lepo blago se vsprejema!
Stanje hranilnih vlog: 17 milijonov kron.
1 1
Rezervni zaklad: nad 400.000 kron. i    ii i ii
li
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoln dne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitaln. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila vlagateljem.
Za varnost vlog: jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4s/4°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. (89-5)
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in S sicer po 4v«°/0 do 5°/0. &
Zmota b
knpuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Lndovik Bnsinaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št 10.
(fcJST Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo.
Singer šivalni stroji
za domačo uporabo in vsako stroko fabrikacijo.
Brezplačni povLfe v vseh tehnikah modernega vezenja.
Singer Co. šivalni stroji del. dr.
£jubljana, Sv. Petra cesta št. 6. PW)
Gradec, Sporgasse 36, Radetzkvgasse 10. — Celovec, Burggasse 19. — Celje, Kolodvorske ulice 8. — Maribor, Gosposke ulice 24. — Leoben, Sauraugasse 79. ======= Hartberg, Rathaus. — VVolfsberg, Klostergasse 30. i -.
d tftsi
p*
Pariz 1900 a
GRANO PRIX.
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Lastnina in tisek »Narodne Tiskarne« v Ljubljani.
YH