Za malo denarja kar veliko dela
»Občina Centerje za delovanje raziskovalne skup-ioatl zelo hvaležno območje,« /e dejal Vinko Kokot, tredaednlk te skupnoatl, pri čemer je mlslll na dej-ftvo, da Imamo prav v Centru veliko razlskovalnih natltuclj. Druge občlne tega nimajo in zato je tudl lelovanje take akupnostl okrnjeno, aaj ae uporabniki re more/o pogovarjatl neposredno z Izvajalcl, ker tlednjlh preproato nl.
Centrska         raziskovalna
kupnost tesno sodeluje z fiestno, zlasti kar zadeva fi-anciranje znanstvenorazi-kovalnih programov. Kar 0% zbranih sredstev združu-ejo na ravni mesta. Razen te-;a prispevajo 4% za delova-ije mestne raziskovalne kupnosti in 10% za republiš-;e potrebe na tem področju. )stane jim torej le 26% in še id teh morajo odšteti kar eno retjino za stroške delovanja. )stanek znaša vsega skupaj e 1,8 milijona dinarjev.
Na podlagi razpisa ugotovi-o najbolj nujne naloge na em področju in določyo ra-rjen tega tudi sredstva za sofi-lanciranje večjih projektov.
Prispevna stopnja, ki jjo jlačujemo za delovarge )bčinske raziskovalne skup-losti, je najnižja med vsemi stopryami in znaša le 0,025% >d osebnega dohodka. Na /išino prispevne stopnje pa v »isu nimajo neposrednega /pliva, ker je tako kot na mnogih drugih področjih do-govoijena na ravni mesta. •Na skupščini se o njej ne tnoremo dogovaijati; samo potrdimo jo lahko,« pravijo v skupnosti. »In kljub tako skromni prispevni stopnji smo jo morali v letošr\jih za-dnjih dveh mesecih povsem ukiniti, da ne bi presegli do-voljenih sredstev porabe le-tošryem letu.«
Kakšna je v bistvu vloga si-sa za raziskovalno dejavnost? Ali se združeno delo poslužu-je raziskav, ki jih skupnost fi-nancira? Kako sploh nastane-jo programi za izdelavo do-ločenih raziskovalnih nalog?
»Doslej so pripravljali predloge za izdelavo razisko-iralnih nalog predvsem izva-jalci, se pravi raziskovalne in-stitucije. Zelo malo je bilo predlogov od drugod,« je po-jasnil Vinko Kokot. Res je, da veliko raziskav napravi zdru-ženo delo samo v lastni režiji. Največkrat hrani te naloge kot svojo poslovno skrivnost. »Tako lahko rečemo, da upo-rabniki niso gonilna sila pri izdelavi raziskovalnih nalog.«
Vendar pa je zunaj gospo-darstva še vedno zelo veliko prostora za raziskave. Te razi-
skave služjjo - da tako reče-mo - posrednim uporabni-kom. To so raziskave na pod-ročju ureditve prostora, varo-vanja kulturne in naravne de-diščine, sociologije, komuna-le, prometa in podobno. Na podlagi razpisa potem v raz-iskovalni skupnosti izbirajo tiste naloge, ki naj bi razjasni-le nekatere specifične proble-me na območju občine Cen-ter. Prav tako se ne izogibajo sodelovanja pri velikih pro* jektih. Eden takih projektov je na primer računalniška podpora načrtovanju v grad-beništvu in proizvodnji opre-me. Projekt naj bi veljal pri-bližno 200 miljjonov dinatjev, financirali pa bi ga iz razli-čnih virov.
Vsekakor pa je ob sred-stvih, ki jih za to namenjamo (čeprav razmeroma skro-mnih), vendarle zelo po-membna nadaljnja usoda že izdelanih raziskovalnih na-log. V raziskovalni skupnosti so uvedli prakso, da izdelane naloge predstavijo širši jav-nosti. S tem so možnosji za kar najbolj racionalno upora-bo znatno širše, kot pa če jo prepustijo ožjemu krogu ne-posrednih uporabnikov.
Skupščina raziskovalne skupnosti se običajno sestane dvakrat na leto. Za večkratno sestajanje ni potreb. Sestane-jo se takrat, ko sprejemajo načrt, kar se zgodi običajno na začetku leta in takrat, ko pregledajo opravljeno delo. S
sklepčnosijo doslej niso imeli problemov in tudi zavzetost delegatov je običajno zelo ve-lika. Nobena skupščina do-slej ni trajala manj kot tri ure, kar pa ne pripisujejo nekakš-ni dolgoveznosti ampak raz-pravam, ki imajo določeno vsebino. Moti pa jih premaj-hna zainteresiranost tistih de-legatov, ki sploh ne pridejo na skupščino. Tu se zastavlja vprašarye vloge konferenc delegacij in delegacij samih.
Opozorili so nas še na neko pomanjkljivost. Delegati niso pripravjjeni sprejemati zadol-žitev, kar pa je včasih zelo ne-rodno. Njihovo delo se na-mreč ne konča na zasedanju občinske skupščine, ampak se nadaljuje na mestni sku-pščini. Nihče noče biti delegi-ran v tnestno skupščino in ta-ko se izvolitev delegatov običajno sprevr/e v navadno licitiranje.
Po drugi strani pa niso za-dovoljni z vlogo mestne sku-pščine, kjer se je preveč uve-Ijavil sistem preglasovanja namesto usklajevanja stališč. Tako delegacija nikoli ni pov-sem gotova, kako naj uveljavi stališče, ki ga je izglasovala občinska skupščina. Strokov-na služba mestne skupščine bi morala po ryihovem mne-ryu pripraviti variantne pred-loge, da bi bila opredelitev in morebitno usklajevarye lažja.
Ena od pomembnih nalog raziskovalne skupnosti je tu-di pospeševaiye inovacij, za kar pa ima na voljo le skro-mnih 300 tisoč dinaijev. In še na nekaj so nas opozorili. Pri določanju izvajalcev za raz-iskovalne naloge pazijo na to, da sodeluje pri projektih več mladih sodelavcev. S tem spodbiyajo uve^av^aAJe mlajših generacij.
NIKO ISAJEVIČ